Zbornik gozdarstva in lesarstva 77, s. 159 - 178 GDK: 906:91:(497.12*02)(046) Prispelo / Recived: 11. 03. 2005 Izvirni znanstveni lanek Sprejeto / Accepted: 09. 09. 2005 Original scientific paper SPREMEMBE RABE TAL IN SOCIALNO-EKONOMSKE SESTAVE PREBIVALSTVA NA ZGORNJEM GORENJSKEM Andreja FERREIRA1, Franci PETEK2 Izvleek Avtorja v lanku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem obmoju 49 % zemljiš pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem asu. Kljune besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska LAND-USE CHANGES AND THE RESULTING SOCIO-ECONOMIC POPULATION STRUCTURE IN THE UPPER GORENJSKA REGION Abstract The paper analyses land-use changes in the Upper Gorenjska region (Slovenia) in the years 1827, 1896, 1979 and 2002. In 1827, 49 % of the land was covered with woods, whereas by 2002 this figure increased to no less than 72 %. While in the 19th century and in the first half of the 20th century only few changes occurred as far as land-use is concerned, social changes took place after World War II that triggered an extensive process of land greening and afforestation, which in fact still lasts. Particularly interesting are the relations between the changes in land-use and the socio-economic population structure, which show that they are reflected in the region with a considerable delay. Key words: land-use, population, socio-economic structure, changes, agrarian geography, Upper Gorenjska region 1 mag. A. F., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2 dr. F. P., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, SLO 160 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD .............................................................................................. 161 INTRODUCTION 2 VIRI IN METODE ......................................................................... 162 REFERENCES AND METHODS 3 REZULTATI .................................................................................. 164 RESULTS 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUKI ..................................................... 172 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS.......................................... 175 6 VIRI ................................................................................................. 177 REFERENCES 7 ZAHVALA ...................................................................................... 178 ACKNOWLEDGMENTS 161 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … 1 UVOD INTRODUCTION Slovenski alpski prostor kot tudi Slovenija v celoti v zadnjih nekaj desetletjih doživljata velike spremembe v rabi tal, ki so posledica tudi sicer izjemno velikih družbenih sprememb po 2. sv. vojni. Do takrat je prevladovala klasina agrarna družba, ki je temeljila na samooskrbnem kmetovanju kot virom preživetja vejega dela prebivalstva. Zametki industrializacije so bili omejeni na ožja obmoja in še niso bili prava alternativa kmetijstvu. Odvisnost preživetja od kmetijstva se je izražala v agrarni prenaseljenosti, ta pa v izjemno skrbnemu ravnanju z zemljo. Obdelana so bila praktino vsa zemljiša, ki so bila vsaj kolikor toliko primerna za kmetijstvo. To obdobje je trajalo od zakljuka višinske agrarne kolonizacije ob koncu 18. stoletja pa do sredine 20. stoletja, in ves ta as so bile spremembe v rabi tal majhne. To dokazujejo podatki zemljiškega katastra, ki vse od leta 1827 pa do prvih let po 2. svetovni vojni ni beležil vejih sprememb (PETEK 2004). Sicer je zemljiški kataster kmalu v 20. stoletju zael zaostajati za dogajanjem na terenu, vendar sprememb dejansko ni bilo veliko. V drugi polovici 20. stoletja pa je prišlo do zelo obsežnih in intenzivnih sprememb, ki so nas pripeljale iz agrarne v postindustrijsko dobo. Glavno gibalo sprememb je bila industrializacija, sledili pa so številni z njo povezani procesi: deagrarizacija, urbanizacija, razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti itd. Vse to se je pokazalo v spremenjeni socialno-ekonomski sestavi prebivalstva. Na ravni Slovenije se je delež kmekega prebivalstva zmanjšal s slabe polovice po 2. svetovni vojni na 7,6 % leta 1991, za kar so visoko razvite evropske države potrebovale 70 do 80 let oziroma obdobje življenja treh generacij (RAVBAR et al. 2001). Tako obsežne in hitre spremembe so se s asovnim odmikom pokazale tudi v pokrajini. Kljub pomanjkljivostim je zemljiški kataster že leta 1979 beležil znatne spremembe v rabi tal, še posebej pa je bila vidna smer sprememb. Opazno se je poveal delež gozda na raun kmetijskih zemljiš, predvsem travnikov, pašnikov in njiv (PETEK 2004). Proces zarašanja kmetijskih zemljiš se še nadaljuje, vendar za današnje stanje zemljiški kataster ni ve primeren, saj so odmiki od realnega stanja edalje veji. Zato pa je toliko bolj uporabna karta rabe kmetijskih zemljiš iz leta 2002, izdelana na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki kaže, da je danes v Sloveniji 59 % gozda, na 162 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 obmoju Alpske konvencije celo 72 % (FERREIRA 2004). Približno 1 % zemljiš se zaraša, kar se lahko hitro prepriamo tudi na terenu. Marsikje so košeni le še travniki na ravnih oziroma blago nagnjenih zemljiših, kjer je možna strojna obdelava, že njihove robove pa porašata mlado drevje in grmovje. Ob tem si postavljamo vprašanje, kako dale bo ta proces še šel, v kolikšni meri ga lahko omilijo subvencije v kmetijstvu in kateri so drugi možni ukrepi, ki bi pripomogli k ohranjanju slovenskega gorskega kmetijstva, poselitve in pestre kulturne pokrajine. Žal je veliko že zamujenega, saj je negativna politika do kmetijstva v preteklosti povzroila nepopravljivo škodo, država pa se vse predolgo ni odzvala na proces zarašanja kmetijskih zemljiš, glede na to, da je ta bolj ali manj nepovraten. Opisane procese ter povezave med spremembami rabe tal in socialno–ekonomsko sestavo prebivalstva smo preuevali na Zgornjem Gorenjskem (obine Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora), ki je izrazit primer pokrajine, ki jo je v 20. stoletju mono zaznamovala tranzicija družbe. 2 VIRI IN METODE REFERENCES AND METHODS Za Zgornjo Gorenjsko je bila izdelana podrobna analiza sprememb na socialno- demografskem podroju v obdobju od leta 1961 do 2002, oziroma v primeru gibanja števila prebivalcev od prvega popisa prebivalstva leta 1869 dalje (FERREIRA 2005). Zaradi monega vpliva na spremembe rabe tal smo se ob tej priložnosti osredotoili na gibanje deleža kmekega prebivalstva in spremembe zaposlitvene sestave prebivalstva. Oba kazalca smo glede na dosegljive podatke analizirali za obdobje od leta 1953 do 2002. Glavni vir podatkov so bili popisi prebivalstva od leta 1953 do 2002, podatek o delovno aktivnem prebivalstvu leta 2002 pa smo dobili iz statistinega registra delovno aktivnega prebivalstva. Za rabo tal smo v raziskavi uporabili dva razlina vira - za leta 1827, 1896 in 1979 zemljiški kataster ter za leto 2002 karto rabe kmetijskih zemljiš. Za preteklo obdobje sta franciscejski kataster in revidirani kataster iz leta 1896 zelo podroben posnetek dejanskega stanja, saj so ga beležili neposredno na terenu, pozneje so le vnašali 163 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … spremembe, vendar z vedno vejim zaostankom, nekaterih pa sploh niso beležili (PETEK / URBANC 2004). Zemljiški kataster je zael zaostajati za dejanskim stanjem že v Kraljevini Jugoslaviji, še slabše je bilo po 2. svetovni vojni in posebej od 70ih let dalje. Na obmoju slovenskega alpskega sveta je zemljiški kataster leta 1953 izkazoval zelo podobno stanje v rabi tal kot leta 1896, leta 1979 pa so že bile zabeležene opazne spremembe kot posledica pomembnih procesov po 2. svetovni vojni (industrializacija, sprememba zaposlitvene sestave prebivalstva, prehod na proizvodnjo za trg…). Res je tega leta zemljiški kataster že precej zaostajal za dejanskim stanjem, kljub temu pa je iz njegovih podatkov zelo dobro vidna smer sprememb. Karto rabe kmetijskih zemljiš so izdelali na MKGP (2002) in je trenutno dale najbolj podroben vir za današnje preuevanje rabe tal. Izdelana je bila s fotointerpretacijo aeroposnetkov oziroma ortofota, obsega 21 kategorij rabe tal, minimalna površina zajema pa se giblje od 10 m2 pri pozidanih zemljiših in vodah do 5000 m2 pri veini kmetijskih zemljiš in naravnih površin (interpretacijski klju, 2002). Podatki o rabi tal, ki jih vsebuje današnji zemljiški kataster, se preve razlikujejo od resninega stanja, da bi imeli kako vejo uporabno vrednost. Seveda ni možna neposredna primerjava med podatki o rabi tal iz zemljiškega katastra ter podatki iz karte rabe kmetijskih zemljiš, kljub temu pa so ugotovitve zelo zanimive in so dober odsev dejanskih procesov. Na voljo smo imeli tudi karto pokrovnosti zahodnega dela Slovenije, ki je bila izdelana na osnovi satelitskega posnetka Landsat v okviru raziskovalnega projekta (KOBLER 2002). Zaradi manj natannih podatkov (11 kategorij pokrovnosti, uporabnost pri merilu 1:100.000 do 1:50.000) pa smo se odloili, da v naši raziskavi uporabimo le karto rabe tal (2002). Glede na to, da se obe karti asovno ujemata, bi bila zanimiva primerjava rezultatov z vidika vloženega dela in sredstev. Uporaba tega vira rabe tal je dala izvrstne rezultate tudi v povezavi s prvinami površja (HRVATIN / PERKO 2003), kar dokazuje visoko kakovost podatkovne zbirke. Za vsa obravnavana leta smo se odloili, da prikažemo osnovne kategorije rabe tal oziroma tiste, ki so bile na našem preuevanem obmoju najbolj zastopane. Pri ugotavljanju sprememb smo uporabili le 4 osnovne kategorije rabe tal - njive, travinje, gozd in drugo, saj podrobnejša primerjava zaradi razlinih definicij ni mogoa. V omenjene 4 kategorije rabe tal smo vse obstojee kategorije uvrstili po posebej za to pripravljenem kljuu (PETEK 2004). 164 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 3 REZULTATI RESULTS 3.1 RABA TAL MED LETOMA 1827 IN 1979 LAND USE BETWEEN 1827 AND 1979 Leta 1827 je bilo po podatkih franciscejskega katastra na Zgornjem Gorenjskem 48,7 % gozda, kar je z današnjega zornega kota izredno malo (slika 1). Iz tega lahko sklepamo, da je bila potreba po kmetijskih zemljiših zelo velika in da so bila izkorišena vsa za to dejavnost bolj ali manj primerna obmoja. Ve kot tretjina je bilo travnatih zemljiš, od tega pašnikov skoraj dvakrat toliko kot travnikov, kar kaže na takratno usmerjenost v pašno živinorejo in na velik pomen planinskih pašnikov, ki so omogoali rejo vejega števila živine. Zaradi neugodnih naravnogeografskih dejavnikov (velikih nadmorskih višin, razgibanega reliefa, ostrih podnebnih razmer itd.) je bilo njiv malo, pa vendar veliko ve kot danes. Specifinost preuevanega obmoja se kaže v velikem deležu nerodovitnih zemljiš, ki so pokrivala ve kot desetino obmoja, k emur je najve prispeval osrednji del Julijskih Alp, nekaj pa tudi Karavanke. Pozidanih zemljiš je bilo manj kot pol odstotka, vse druge kategorije rabe tal pa niso zavzemale niti 2 % ozemlja. Slika 1: Raba tal na Zgornjem Gorenjskem leta 1827 (PETEK 2004, primarni vir: franciscejski zemljiški kataster 1822-1827) Fig. 1: Land-use in the Upper Gorenjska region in 1827 (PETEK 2004, primary source: Franciscan cadastral register 1822-1827) 165 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … Za leto 1896 nismo imeli podatkov za vse kategorije rabe tal, pa pa le za osnovne: njive, travnike, pašnike, gozd in drugo. Delež gozda, travnikov in njiv je ostal skoraj nespremenjen, opazno (za skoraj 5 odstotnih tok) pa se je zmanjšal delež pašnikov na raun kategorije drugo, ki je obsegala kar 19 % površja. Ker se obseg nerodovitnih zemljiš in voda bistveno ne spreminja, bi te razlike lahko pripisali le poveanju pozidanih zemljiš, vendar je že na prvi pogled jasno, da tako obsežne spremembe niso bile mogoe, saj še danes pozidana zemljiša sestavljajo le dobra 2 % preuevanega obmoja. Predvidevamo, da so spremembe posledica uvrstitve marsikaterega slabega pašnika (na kraškem, visokogorskem, skratka kamnitem svetu) v kategorijo nerodovitno (PETEK 2004). e odmislimo te spremembe, vidimo, da je bila situacija skoraj enaka tisti iz leta 1827, eprav je vmes minilo skoraj 70 let. Ker na obmoju slovenskega alpskega sveta zemljiški kataster tudi leta 1953 ni izkazoval vejih sprememb v rabi tal (PETEK 2004), smo analizirali podatke iz leta 1979 (KLADNIK 1985). Tudi za to leto smo imeli na voljo le podatke za osnovne kategorije rabe tal. V primerjavi z letom 1896 se je opazno poveal delež gozda, ki je pokrival že dobrih 53 % obmoja, obratno se je zmanjšal delež vseh kmetijskih zemljiš (slika 2). V relativnem smislu se je najbolj zmanjšal delež njiv, ki so pokrivale 38 % manj zemljiš kot pred 83 leti (1719 ha : 2776 ha), tako da so zajemale le še 1,9 % vseh zemljiš. Ker zanje že tako ni bilo ugodnih razmer in ker so delovno najbolj intenzivne, so bile prav te prva »žrtev« novih družbenogospodarskih razmer. Med travinjem se je bolj zmanjšal delež pašnikov kot travnikov, kar kaže na opušanje pašnikov, med njimi še posebej težje dostopnih planin. 166 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Slika 2: Raba tal na Zgornjem Gorenjskem leta 1979 (KLADNIK 1985, primarni vir: zemljiški kataster 1979) Fig. 2: Land-use in the Upper Gorenjska region in 1979 (KLADNIK 1985, primary source: Cadastral Register 1979) 3.2 RABA TAL LETA 2002 LAND USE IN 2002 Za leto 2002 lahko ugotovimo, da je Zgornja Gorenjska izgubila veliko pokrajinske pestrosti iz preteklosti, saj je velik del kmetijskih površin prekril gozd. Na osnovi karte rabe kmetijskih zemljiš (2002) smo ugotovili, da je ta skupaj z drugimi porašenimi zemljiši zajemal že ¾ (natanneje 72,4 %) vsega obmoja, še 0,7 % zemljiš pa je bilo v zarašanju (slika 3). Najbolj obsežna obmoja zarašanja so na obmoju Komne, kjer se raztezajo težko dostopni planinski pašniki. Zarašajo se tudi planine ali vsaj njihovi deli na obmoju Pokljuke, Vogla, Jelovice, Karavank, številna poboja nad Zgornjesavsko dolino, poboja nad Bohinjskim jezerom. Manjša obmoja v zarašanju najdemo praktino povsod, o emer smo se lahko prepriali tudi na terenu. Odprtih zemljiš brez rastlinskega pokrova (gola skala, meliša ipd.) je bilo slabih 12 %, dobra 2 % pa so sestavljala suha odprta zemljiša s posebnim rastlinskim pokrovom (gorski travniki, skalovita obmoja, porasla z robido ali ruševjem, vendar pokrovnost ni veja od 75 %). Iz slike 3 je razvidno, da so obsežnejša obmoja kmetijskih zemljiš omejena na Blejski kot, Bohinj in Zgornjesavsko dolino gorvodno od Jesenic, manjša obmoja pa najdemo na 167 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … Pokljuki, v dolini Radovne in v Karavankah pod Golico. Najve kmetijskih zemljiš (skoraj 5 %) so zajemali intenzivni travniki, ki jih kosijo vsaj dvakrat letno, z dobrimi 3 % so bili na drugem mestu ekstenzivni travniki (kosijo jih najvekrat enkrat letno, sicer na njih pasejo). Intenzivni travniki so prevladovali na vseh sklenjenih obmojih kmetijskih zemljiš, ekstenzivni pa so bili moneje zastopani na više ležeih in strmejših obmojih (Pokljuka, Karavanke, zgornji del Zgornjesavske doline). Njive so pokrivale le še 0,5 % preuevanega obmoja, najve jih je bilo na obmoju Bohinja, kar pripisujemo razmeroma ugodnim naravnogeografskim razmeram in tudi veji usmerjenosti omenjenega obmoja v kmetijsko dejavnost. Njive so bile v manjšem obsegu v rabi še v Blejskem kotu, drugod jih je bilo zaradi neugodnih razmer zelo malo. Pozidanih zemljiš je bilo malo (2,4 %), med njimi so dale najobsežnejše obmoje pokrivale Jesenice z okolico, veja strnjena pozidana obmoja pa so bila še na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski Gori. Med drugimi kategorijami si zaradi Bohinjskega in Blejskega jezera zaslužijo omembo še vode, ki so zavzemale le nekaj manj kot 1 % obravnavanega obmoja. Slika 3: Raba tal na Zgornjem Gorenjskem leta 2002 (Avtorica karte: Andreja Ferreira, vir: Karta rabe kmetijskih zemljiš, MGKP, 2002) Fig. 3: Land-use in the Upper Gorenjska region in 2002 (MGKP 2002) 168 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 3.3 SPREMEMBE RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2002 LAND-USE CHANGES BETWEEN 1827 AND 2002 Pri ugotavljanju sprememb smo uporabili podatke franciscejskega zemljiškega katastra iz leta 1827, njegove revizije iz leta 1896 (sekundarni vir PETEK 2004), zemljiškega katastra iz leta 1979 (sekundarni vir KLADNIK 1985) in karte rabe kmetijskih zemljiš iz leta 2002 (MKGP). Ob tem je treba opozoriti, da neposredna primerjava med podatki iz katastra in karto rabe kmetijskih zemljiš ni mogoa, saj so razlike tako v nainu zajema podatkov kot tudi v kategorijah rabe tal in njihovih definicijah. Pri slednjih se razlikujejo tudi sami katastrski podatki iz razlinih obdobij. Prav tako moramo vedeti, da podatki katastra iz leta 1979 niso bili ažuren posnetek stanja, saj se je kataster še posebej po 2. sv. vojni vedno bolj razlikoval od dejanskega stanja. Iz tega razloga smo se tudi odloili, da za današnje stanje uporabimo karto rabe kmetijskih zemljiš, ne pa zemljiškega katastra. Kljub naštetim slabostim smo mnenja, da primerjava med omenjenimi podatki kar dobro odslikava obseg in hitrost sprememb. Primerjava je bila mogoa le med 4 osnovnimi kategorijami rabe tal: njive, travinje, gozd in drugo, v katere smo po posebnem kljuu uvrstili vse obstojee kategorije v obravnavanih letih (PETEK 2004). Preglednica 1: Spremembe rabe tal od leta 1827 do 2002 (PETEK 2004, KLADNIK 1979, MKGP 2002) Table 1: Land-use changes from 1827 to 2002 (PETEK 2004, KLADNIK 1979, MKGP 2002) Površina (%) / Surface area (in %) Kategorije rabe tal / Land-use categories 1827 (Zemljiški kataster / Cadastral register) 1896 (Zemljiški kataster / Cadastral register) 1979 (Zemljiški kataster / Cadastral register) 2002 (Karta rabe kmetijskih zemljiš / Chart of arrable land-use) Njive / Fields 3,0 3,1 1,9 0,5 Travinje / Grassland 34,6 28,9 23,5 9,0 Gozd / Forest 48,7 49,0 53,3 72,9 Drugo / Other 13,6 19,0 21,3 17,6 Med letoma 1827 in 1896 (preglednica 1) sta deleža njiv in gozda ostala skoraj nespremenjena, opazno pa se je zmanjšal (-5,7 odstotnih tok) delež travinja in poveal delež kategorije drugo (+5,5 odstotnih tok). Kot smo zapisali že v poglavju 4.1, pa so te 169 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … razlike predvsem posledica spremenjenega razvršanja zemljiš v posamezne kategorije rabe tal, medtem ko dejanskih sprememb ni bilo veliko (PETEK 2004). Leta 1979 je zemljiški kataster že zabeležil opazne spremembe v rabi tal, ki priajo o tem, da je bil proces zarašanja kmetijskih zemljiš že takrat sredi teka. Delež travinja se je v primerjavi z letom 1896 zmanjšal za dobrih 5 odstotnih tok, delež gozda pa poveal za 4,3 odstotne toke. Mono se je zmanjšal tudi delež njiv, ki niso obsegale niti 2 % preuevanega obmoja. Glede na to, da zemljiški kataster ni sproti ažuriral stanja na terenu, lahko sklepamo, da je bil delež gozda v resnici še nekaj odstotkov veji, delež kmetijskih zemljiš pa manjši. Za dobra 2 % se je poveal tudi delež kategorije drugo, nekaj zagotovo na raun pozidanih površin, za razlago drugih sprememb pa bi potrebovali natannejše podatke. Na osnovi podatkov iz leta 2002 je razvidno, da se je proces zarašanja v zadnjih dobrih 20ih letih nadaljeval. Kategoriji njive in travinje tega leta nista obsegali ve niti desetine, gozd pa je pokrival skoraj 3/4 obravnavanega obmoja. Druge kategorije rabe tal so zajemale 17,6 % zemljiš. Tolikšne spremembe interpretiramo z naslednjimi dejstvi: - zemljiški kataster je leta 1979 že precej zaostajal za dejanskim stanjem; - eprav smo poskušali v im veji meri uskladiti kategorije rabe tal med zemljiškim katastrom in karto rabe kmetijskih zemljiš, med njimi ostajajo razlike, ki jih ni mogoe odpraviti; - proces opušanja obdelave kmetijskih zemljiš in zarašanja se je nadaljeval, spremembe v pokrajini pa so zaradi zaostanka za spremembami v socialno- ekonomski sestavi prebivalstva prišle toliko bolj do izraza v zadnjem obdobju. 3.4 SPREMEMBE SOCIALNO-EKONOMSKE SESTAVE PREBIVALSTVA PO 2. SV. VOJNI CHANGES IN SOCIO-ECONOMIC STRUCTURE OF POPULATION AFTER THE SECOND WORLD WAR V raziskavi smo analizirali gibanje deleža kmekega prebivalstva in zaposlitvene sestave prebivalstva od leta 1953 do 2002. Za starejše popise podatki po naseljih, iz katerih bi izraunali vrednosti za raven obin oziroma preuevanega obmoja, žal niso dosegljivi. Oba kazalca nam kažeta bistveno zmanjševanje pomena kmetijske dejavnosti v družbi. 170 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Leta 1953 je bilo po podatkih popisa prebivalstva na Zgornjem Gorenjskem 12,7 % kmekega prebivalstva, kar je bilo v primerjavi s slovenskim povprejem (40,1 %) zelo malo (preglednica 2). Tako nizek delež je posledica zgodnje in mone industrializacije na Jesenicah, kjer kmekega prebivalstva že leta 1953 skoraj ni bilo ve. V preostalih treh obinah, posebej v obini Bohinj, je bil delež kmekega prebivalstva opazno veji, vendar povsod pod slovenskim povprejem. V naslednjem desetletju se je mono zmanjšal delež kmekega prebivalstva v vseh obinah, na celotnem obravnavanem obmoju za 3,4 odstotnih tok. Do leta 1971 je Zgornja Gorenjska doživela še monejši upad deleža kmekega prebivalstva (-3,7 odstotnih tok), ki je bil najveji na obmojih, kjer ga je bilo najve. Padanje deleža kmekega prebivalstva se je nadaljevalo tudi v naslednjem desetletju, vendar je bilo to že nekoliko manjše (-3,1 odstotne toke). Med letoma 1981 in 1991 se je ta trend skoraj zaustavil, saj se je delež kmekega prebivalstva zmanjšal le za 0,1 odstotne toke. Za leto 2002 podatka žal nimamo, ker ga popis 2002 ni vseboval. Lahko pa sklepamo, da se je delež kmekega prebivalstva še malenkostno zmanjšal oziroma je v najboljšem primeru stagniral. Vejega upada ni ve priakovati, saj je že leta 1991 delež kmekega prebivalstva bolj ali manj dosegel svoj minimum. Na njegovo gibanje vpliva tudi dejstvo, da je (KLADNIK / RAVBAR 2003) po osamosvojitvi Slovenije skoraj povsem prenehalo zaposlovanje presežkov kmeke delovne sile v nekmetijskih dejavnostih, saj je industrija (zlasti težka in predelovalna) zašla v krizo, kmetovanje (RAVBAR / KLEMENI 1997a, b) pa veini zunajmestnega prebivalstva zagotavlja vsaj minimum za preživljanje. Manjše zmanjševanje deleža kmekega prebivalstva je še vedno verjetno zaradi zelo neugodne starostne sestave. Ta se je v obravnavanem obdobju izredno poslabšala pri vsem prebivalstvu, pri kmekem pa še toliko bolj. Ugotavljamo namre, da je bil med letoma 1953 in 1961 indeks staranja na Zgornjem Gorenjskem komaj 26,5, da se je do leta 1991 povzpel na 58, do leta 2002 pa celo na 101,4 (FERREIRA 2005). Medtem ko je bil leta 1991 še razmeroma ugoden, pa je bil leta 2002 že visoko nad vrednostjo (od 70 do 80), ki še zagotavlja obnavljanje prebivalstva. Najmanj ugodno starostno strukturo imajo manjša, od dolin odmaknjena naselja, med katerimi nekatera sploh nimajo ve mladih do 14 let. Prihodnost teh je mono vprašljiva, s tem pa tudi obstoj obdelane pokrajine v njihovi okolici. 171 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … Preglednica 2: Gibanje deleža kmekega prebivalstva na Zgornjem Gorenjskem od leta 1961 do 1991 (popisi prebivalstva 1953, 1961, 1971, 1981 in 1991) Table 2: Rural population share trends in the Upper Gorenjska region from 1961 to 1991 (1953, 1961, 1971, 1981 and 1991 censuses) Obmoje / District 1953 1961 1971 1981 1991 Obina Bled / Bled community 17,6 12,3 7,6 4,0 4,3 Obina Bohinj / Bohinj community 35,5 28,7 18,8 7,7 8,0 Obina Jesenice / Jesenice community 2,1 1,4 0,8 0,3 0,2 Obina Kranjska Gora / Kranjska Gora community 14,9 13,6 8,0 3,9 1,9 Zgornja Gorenjska / Upper Gorenjska 12,7 9,3 5,6 2,5 2,4 Podobno, vendar še nekoliko natannejšo sliko kot pri spremljanju gibanja deleža kmekega prebivalstva dobimo pri analizi sprememb zaposlitvene strukture prebivalstva (preglednica 3). eprav se je klasifikacija dejavnosti pri popisih spreminjala, so podatki primerljivi. Opozoriti pa moramo, da imamo za popise od leta 1953 do 1991 podatke o aktivnem prebivalstvu po dejavnostih, za leto 2002 pa podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Ta razlika je še posebej aktualna pri primarnih dejavnostih oz. kmetih. Med aktivno prebivalstvo so bili namre uvršeni tudi upokojenci in gospodinje, ki so navedli, da se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, zato je bil njihov delež veji. Leta 2002 pa so bili med delovno aktivnimi prebivalci upoštevani le tisti, ki za svoje delo dobivajo plailo. Zaradi tega podatkov iz zadnjega popisa ne moremo neposredno primerjati s podatki prejšnjih popisov, lahko pa si ustvarimo sliko o ekonomskem pomenu posameznih skupin dejavnosti leta 2002. Ker gre za industrijsko regijo, so imele sekundarne dejavnosti od leta 1953 do 1991 ves as absolutno veino, najbolj pomembne pa so bile leta 1971, ko je v tem sektorju delalo ve kot 57 % aktivnega prebivalstva. Delež zaposlenih v primarnih dejavnostih se je zmanjševal s 17, 4 % leta 1953 na 5,1 % leta 1991, najveja padca pa sta bila med letoma 1961 in 1971 ter med 1971 in 1981. V istem obdobju sta ves as narašala deleža zaposlenih v kvartarnem in še posebej v terciarnem sektorju, ki ima zaradi turistine razvitosti v obravnavani regiji že ves as nadpovpreno velik pomen. Leta 2002 so še vedno imele prevlado sekundarne dejavnosti, v katerih je bilo zaposlenega 38 % delovno aktivnega prebivalstva. Na drugem mestu so bile kvartarne dejavnosti z 32 %, na tretjem pa terciarne s slabimi 28 %. Primarne dejavnosti so z ekonomskega vidika popolnoma izgubile gospodarski pomen, saj je bilo v njih zaposlenega le še 1,7 % delovno aktivnega prebivalstva. 172 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Seveda so bile znotraj obravnavanega obmoja velike razlike. Obina Jesenice je bila vseskozi izrazito usmerjena v industrijo, istoasno pa so se razvijale tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, medtem ko so imele primarne dejavnosti že leta 1953 zelo majhen pomen. Obratno je obina Bohinj izstopala po zelo visokem deležu primarnega sektorja, ki se je gibal okrog slovenskega povpreja. Se je pa od njega razlikovala po veji razvitosti terciarnih dejavnosti in manjši razvitosti kvartarnih. Obini Bled in Kranjska Gora sta bili nekje med njima, posebej za slednjo pa je znailna izrazita usmerjenost v terciarni sektor, v katerem je leta 1991 delala že veina aktivnega prebivalstva. Preglednica 3: Gibanje deleža aktivnega prebivalstva, ki opravlja poklic po dejavnostih na Zgornjem Gorenjskem od leta 1961 do 2002 (popisi prebivalstva 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002; Statistini register..., 2002) Table 3: Trends in the shares of active population groups carrying out their professions in different sectors (lines of production and services) in the Upper Gorenjska region from 1961 to 2002 (1953, 1961, 1971, 1981, 1991 and 2002; Statistical register..., 2002) Leto / Year Primarne / Primary sector Sekundarne / Secondary sector Terciarne / Tertiary sector Kvartarne / Quartenary sector Drugo/neznano / Other/unknown 1953 17.4 53.3 13.0 10.0 6.3 1961 14.0 52.0 16.6 11.9 5.5 1971 9.2 57.4 20.4 11.7 1.3 1981 5.3 55.6 22.8 15.6 0.7 1991 5.1 52.8 23.5 18.3 0.4 2002* 1.7 38.2 27.9 32.2 0.0 * delovno aktivno prebivalstvo / economically active population Primerjava podatkov o gibanju deleža kmekega prebivalstva in podatkov o spremembi v rabi tal kaže, da je bil proces deagrarizacije najmonejši do leta 1981, medtem ko so se pri rabi tal veje spremembe takrat šele zaele kazati. Kot smo že vekrat omenili, so bile te res manjše tudi zaradi ne dovolj hitrega ažuriranja zemljiškega katastra. Pa vendar se zdi dinamika obeh procesov logina in asovni odmiki pokrajinskih sprememb priakovani, še posebej tistih, ki se nanašajo na prehajanje kmetijskih zemljiš v gozd. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUKI Raba tal je zelo kompleksen pokrajinski element, na katerega vpliva cela vrsta dejavnikov. Zelo moan vpliv imajo naravne prvine, ki v veliki meri odloajo o tem, 173 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … kakšna bo razporeditev rabe tal v doloenem prostoru. V našem primeru je to prišlo zelo lepo do izraza, saj smo ugotovili, da je bila tudi leta 1827 na Zgornjem Gorenjskem »samo« dobra polovica negozdnih zemljiš, kar je sicer z današnjega vidika izredno veliko, v primerjavi s takratnim slovenskim povprejem pa malo. Poglavitna dejavnika pri razporeditvi tako pretekle kot današnje rabe tal na Zgornjem Gorenjskem sta izjemno razgibano površje in velike nadmorske višine, ki sta skupaj z ostrim podnebjem v veliki meri omejevala njivska zemljiša, dopušala pa obstoj travnikov, pašnikov in seveda gozda. V obdobju agrarne prenaseljenosti so bila vsa bolj ali manj primerna zemljiša skrbno obdelana, kljub temu je bilo leta 1827 njiv le 3 %, travnikov 23 %, pašnikov 12 %, gozd pa je »že« takrat pokrival skoraj polovica površja. Najbolj prepoznaven element alpske pokrajine so nerodovitna zemljiša, najvekrat nad zgornjo gozdno mejo, ki zajemajo ve kot desetino obmoja. Vse druge kategorije rabe tal so bile s površinskega vidika manj pomembne. Ker je bila tradicionalna agrarna družba dokaj statina, se tudi raba tal vse 19. stoletje in tudi v prvi polovici 20. stoletja ni dosti spreminjala. Res je bilo preuevano obmoje pri tem nekakšna izjema, saj je za Jesenice znailna zelo zgodnja in izredno mona industrializacija, v preostalih treh obinah pa se je zgodaj zael razvijati turizem. Zaradi tega je kmetijstvo imelo precej manjši pomen kot v preostalem delu Slovenije, kar pa dale najbolj velja za obino Jesenice, medtem ko je bila obina Bohinj še vedno mono usmerjena v agrarno dejavnost. Kljub omenjeni specifinosti regije pa so se tudi tukaj prelomne spremembe zaele dogajati po 2. svetovni vojni. Proces industrializacije je sprožil celo verigo družbenih sprememb, ki je Slovenijo in preuevano obmoje iz agrarne družbe pripeljal v postindustrijsko. Delež kmekega prebivalstva je vztrajno nazadoval vse analizirano obdobje, od leta 1953 do 1991. Zmanjševanje je bilo najbolj izrazito med letoma 1953 in 1971, v obdobju med popisoma leta 1981 in 1991 so bile spremembe le še malenkostne. Pri popisu leta 2002 tega podatka žal niso zbirali. Leta 1953 je imela Zgornja Gorenjska skoraj 13 % kmekega prebivalstva (od 2 % v obini Jesenice do 36 % v obini Bohinj), leta 1991 pa le še 2,4 % (od 0,2 % v obini Jesenice do 8 % v obini Bohinj). Na osnovi preteklega gibanja in spremenjenih družbenih razmer (kriza industrije, narašanje brezposelnosti) predvidevamo, da je ostal delež kmekega prebivalstva po letu 1991 približno enak. Do 174 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 manjšega zmanjševanja še vedno lahko pride predvsem zaradi zelo neugodne starostne strukture kmekega prebivalstva. Podobne rezultate smo dobili pri analizi sprememb zaposlitvene sestave prebivalstva med letoma 1953 in 2002. Skozi celotno opazovano obdobje, razen leta 2002, so imele absolutno prevlado sekundarne dejavnosti (najve zaradi mono razvitega železarstva na Jesenicah). Primarne dejavnosti so bile leta 1953 še na drugem mestu, potem pa se je njihov delež od popisa do popisa vztrajno zmanjševal. Zaradi mone usmerjenosti obin Kranjska Gora, Bled in Bohinj v turizem je ves as narašal delež zaposlenih v terciarnih dejavnostih, istoasno pa je rasel tudi pomen kvartarnega sektorja. Podatki iz leta 2002 kažejo, da so z ekonomskega vidika primarne dejavnosti popolnoma izgubile svoj pomen, medtem ko so se razlike med drugimi skupinami dejavnosti obutno zmanjšale. Najve delovno aktivnega prebivalstva je bilo še vedno zaposlenega v sekundarnih dejavnostih (38 %), sledile so kvartarne (32 %) in terciarne (28 %). Tako intenzivne in hitre družbene spremembe so se s asovnim odmikom mono izrazile tudi v pokrajini. Leta 1979 je zemljiški kataster že zaznal ozelenjevanje (prehajanje njiv v travnike) in ogozdovanje. Zaradi slabših naravnih razmer in veje delovne intenzivnosti se je izrazito zmanjšal delež njiv, med travnatimi zemljiši pa so bili najprej na udaru pašniki, posebej težje dostopne planine. Leta 2002 je skoraj ¾ Zgornje Gorenjske pokrival gozd. Obseg kmetijskih zemljiš se je mono zmanjšal. Delež njiv je bil zanemarljiv, delež travinja je padel pod 10 %. Veji del drugih zemljiš je zajemal svet nad zgornjo gozdno mejo (golo skalovje, gorski travniki, redko ruševje...). V dolinah so bila prostorsko pomembna še pozidana zemljiša, predvsem sklenjeno urbano obmoje Jesenic pa tudi Bleda, Kranjske Gore in Bohinjske Bistrice. Zaradi velikih družbenih sprememb (osamosvojitev Slovenije, razvoj tržnega gospodarstva, propadanje industrije, razvoj turizma in drugih storitvenih dejavnosti) bi bila zelo zanimiva analiza sprememb rabe tal od leta 1991 do danes. Omenjene spremembe se skupaj z ukrepi v kmetijstvu (subvencije...) zagotovo že kažejo tudi v pokrajini, v prihodnosti pa se bodo še bolj. Za takšno analizo pa bi bila potrebna primerjava letalskih posnetkov iz zaetka devetdesetih let in im novejših, saj 175 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … predvidevamo, da se na karti rabe tal iz leta 2002 (letalski posnetki so iz let 1997 do 2000) te še ne zrcalijo v zadostni meri. 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Land-use is a very complex landscape element, influenced by a series of different factors. Among the most influential are the natural elements, which to a great extent determine how land will be used in a certain place. This was particularly well reflected in our case, as it was established that in 1827, too, »only« a little over 50% of non-forest land existed in the Upper Gorenjska region, which is a very high number from the present point of view, but low in comparison with the Slovene average of that time. The key factors in the past as well as present land-use in the Upper Gorenjska region are the extremely varied surface and high altitudes, which together with harsh climate greatly limited the existence of fields but allowed for the existence of meadows, pastures and, of course, woods. In spite of the fact that during the period of agrarian overpopulation, all of the more or less suitable plots of land were elaborately cultivated, there were, in 1827, only 3% meadows and 12% pastures, while »as early as« at that time forests covered almost half of the total surface. The most recognisable element of the Alpine landscape is infertile land, mostly above the upper tree line, which covers more than a tenth of the entire region. From the surface point of view, all other land-use categories were of lesser importance. As the traditional agrarian society was fairly static, land-use had not changed much through the 19th century and in the first half of the 20th century. The studied region was indeed an exception in this respect, for a very early and exceptionally strong industrialisation was characteristic of the Jesenice on the one hand and early development of tourism in the remaining three Upper Gorenjska communities on the other hand. This is why agriculture here played a much less significant role than elsewhere in Slovenia, which holds good especially for the Jesenice community, while the Bohinj community was still largely orientated at agriculture. In spite of the mentioned special features of the region, some crucial changes began to take place after World War II here as well. The 176 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 industrialisation process triggered a whole series of social changes, which eventually brought Slovenia and the studied region from agrarian to post-industrial society. The rural population share persistently regressed through the entire studied period, from 1953 to 1991, particularly so between 1953 and 1971, while the changes that took place between the 1981 and 1991 censuses were only slight. In the 2002 census, these features were, unfortunately, not included. In 1953, the Upper Gorenjska region had almost 13% rural population (from 2% in the Jesenice community to 36% in the Bohinj community), while in 1991 the rural population share was only 2.4% (from 0.2% in the Jesenice community to 8% in the Bohinj community). On the basis of the past trends and the changed social conditions (industrial crisis, unemployment increase), we assumed that after 1991 the rural population share remained approximately the same. A minor decrease, however, can still be recorded owing to the very unfavourable rural population age structure. Similar results were obtained while analysing the changes in the 1953-2002 population employment structure. All through this studied period, except in 2002, the secondary sector in lines of production and services prevailed (especially on the account of ironworking at Jesenice). In 1953, the primary sector was still in the second place, but then its share began to fall and was persistently smaller, from one census to another. Due to the strong orientation of the Kranjska Gora, Bled and Bohinj communities at tourism, the share of the inhabitants employed in the tertiary sector rose persistently, but at the same time the significance of the quartenary sector increased as well. The 2002 data show that from the economic point of view the primary sector totally lost its significance, while the changes between other sectors were reduced a great deal. Most of the economically active population was still employed in the secondary sector (38%), followed by the quartenary (32%) and tertiary (28%) sectors. Through time, these intense and rapid social changes were reflected in the region's landscape as well. The process of land greening (transformation of fields into meadows) and afforestation was detected by the cadastre register as early as in 1979. Due to the poorer natural conditions and greater labour intensity, the share of fields was explicitly reduced, while in respect of grasslands, pastures were affected in the first place, especially those higher in the mountains with difficult access. 177 Ferreira, A., Petek, F.: Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave … In 2002, woods covered almost ¾ of the Upper Gorenjska region. The extent of arable land was greatly reduced. The share of fields was negligible, while the share of grasslands fell to below 10%. The majority of other pieces of land enclosed the areas above the upper tree line (bare rock masses, montane pastures, rare Mountain Pine habitats, etc.). Spatially important in the valleys are the built-up plots, especially the dense urban area of Jesenice as well as Bled, Kranjska Gora and Bohinjska Bistrica. Considering the great social changes (independence gained by Slovenia, development of market economy, downfall of industry, development of tourism and other services), an analysis of land-use change from 1991 till today would be most interesting indeed. The mentioned changes, together with various agricultural measures (e.g. subsidies), already show themselves in the landscape, too, and no doubt will do so in the future as well. For such analysis, however, a comparison of aerial shots from the early 90s and as recent as possible air shots as possible would be necessary, for we believe that the 2002 land-use charts (the aerial shots are from the 1997-2000 period) still do not reflect these changes sufficiently enough. 6 VIRI REFERENCES FERREIRA, A., 2004. Alpska konvencija v Sloveniji.- Geografski obzornik 51, 4: 11-15. FERREIRA, A., 2005. Socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem med letoma 1961 in 2002.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 77: 179-216 Franciscejski zemljiški kataster 1822-1826. Delovodniki.-Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije. Interpretacijski klju. Podrobno pojasnilo posameznih klasifikacijskih razredov, ki so se uporabljali pri projektu Zajem rabe kmetijskih zemljiš. 2002.- Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Karta rabe kmetijskih zemljiš. 2002.- Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. HRVATIN, M. / PERKO, D., 2003. Razgibanost površja in raba tal.- Geografski zbornik 43-2: 33-70. 178 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 KLADNIK, D., 1985. Problematika zemljiške strukture v Sloveniji.- Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 192 s. KLADNIK, D. / RAVBAR, M., 2003. lenitev slovenskega podeželja.- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 196 s. KOBLER, A., 2002. Kartiranje pokrovnosti zahodnega dela Slovenije s podatki Landsat 7 ETM.- Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 43 s. PETEK, F., 2004. Spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju v slovenskem alpskem svetu.- Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 342 s. PETEK, F. / URBANC , M. 2004. Franciscejski kataster kot klju za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju.-Geografski zbornik 44-1: 89-107. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 1981.- Ljubljana, Zavod SR Slovenije za statistiko. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmekih gospodarstev 1991.- Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.- Ljubljana, Statistini urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971.- Beograd, Zvezni zavod za statistiko. Popis stanovništva 1961.- Beograd, Savezni zavod za statistiku. RAVBAR, M. et al., 2001. Strokovne podlage za opredelitev tipinih podeželskih obmoij v Sloveniji.- Ljubljana, Inštitut za geografijo, 65 s. RAVBAR, M. / KLEMENI, V. 1997a. Razvoj slovenskega podeželja 1, Zemlja iz kmekih v nekmeke roke.- Delo (5.4.1997): 36. RAVBAR, M. / KLEMENI, V. 1997b. Razvoj slovenskega podeželja 2, Opustela hribovja, gomazee doline.- Delo (12.4.1997): 33-34. Statistini register delovno aktivnega prebivalstva, stanje 31.12.2002.- Ljubljana, Statistini urad Republike Slovenije. 7 ZAHVALA ACKNOWLEDGMENTS Za podatke o rabi tal iz zemljiškega katastra se zahvaljujeva mag. Dragu Kladniku (za leto 1979) z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki se je v svoji raziskavi podrobno ukvarjal s spremembami v rabi tal.