447158 PREPROSTE B E ‘S E D E GLASILO OSNOVNE ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA_ ŠENTRUPERT OB REFERENJUMU ZA PODALJŠANJE 4 KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA Šentl*upert, v februarju 1986 ' ••• '• Šentrupert, v februarju 1986 SPOŠTOVANI KRAJANI, pred nami je obračun za preteklo obdobje, hkrati pa tudi načrti za naslednje obdobje. V krajevni skupnosti Šentrupert smo bili med prvimi, ki smo spoznali, da bomo hitreje napredovali le, če si bomo tudi sami prizadevali. Tako smo že 1971. leta uvedli krajevni samoprispevek. Od tedaj do danes.se je marsikaj spremenilo. Z zadovoljstvom pa lahko gledamo tudi na rezultate zadnjega krajevnega samoprispevka. S samoprispevkom, ki smo ga sprejeli 1981. leta, smo načrtovali, da bomo tretjino sredstev namenili za izgradnjo telefonskega omrežja na vsem območju naše krajevne skupnosti, tretjino za^vzdrževanje cest, tretjino pa za društva in vaške odbore. Tako se je v teh letih zbralo preko 20.000.000 dinarjev. Ta sredstva pa smo obogatili s prispevki občanov (za telefon) in širše družbene skupnosti, tako da smo v tem obdobju vložili v naš kraj preko 60.000.000 din. To pa pomeni, da smo na vsak naš dinar, zbran s krajevnim samoprispevkom, dobili še dva dinarja zraven. To pa so prav gotovo lepi rezultati, še posebej, če pomislimo, da živimo z zaostrenih gospodarskih pogojih, ko ne moremo napredovati, kot bi želeli. Res se nam ni treba sramovati, kar smo skupno ustvarili: iz popolne nerazvitosti pri telefonskem omrežju rtam je v tem ^obdobju uspelo povezati s svetom vsako vas v naši■krajevni skupnosti - zdaj ima več kot polovico gospodinjstev telefon. V "tem obdobju smo polovico asfaltiranih cest zaščitili s prevleko in še posebej usposobili nekaj hribovskih cest,' da smo jih lahko oddali v družbeno "upravljanje in vzdrževanje. Tudi društva so v tem obdobju napredovala, vaški' odbori" pa so marsikje vložili sredstva tudi za ceste. Krajevna skupnost ima glavni vir dohodkov samo s krajevnim samoprispevkom; če tega ne bi bilo, tudi krajevna samouprava no bi imela kaj početi, saj se vsega ne da rešiti le z besedami. Da bi ohranili to, kar smo z odrekanjem vseh v preteklosti ustvarili, pa da bi tudi v prihodnje vsaj malo napredovali, je nujno, da se odločimo za podaljšanje samoprispevka. Tako se je odločila skupščina krajovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in takšno odločitev so podprli tudi številni krajani na sestankih vaških odborov in na zboru krajanov. Z načrtovanim samoprispevkom bi v petih letih zbrali približno 75.000.000 dinarjev. Če predvidevamo, da bi zbrana sredstva skuš'ali oplemenititi vsaj še s polovico predvidenih sredstev, je-to vseta, r kateri moramo temeljito premisliti, če jo hočemo zavreči. Načrtujemo, da bi tudi v novem obdobju precejšnjo pozornost posvetili cestam; treba je še na polovico asfaltiranih cest položiti asfaltno prevleko, da preprečimo prehitro uničevanje cest, še nekaj cest pa bi tako usposobili, da bi jih prfevzeli v družbeno upravljanje. S tem bi se lahko še bolj posvetili manjšim lokalnim cestam. Prav tako bodo v tem obdobju namenjena sredstva za vaške odbore. Z iznajdljivostjo in s prizadevnostjo članov vaških odborov so še marsikje odpravili bistvene pomanjkljivosti v posameznih vaseh - nikoli pa ni vse tako dobro, da ne bi mogli še česa izboljšati. Pokopališče v Šentrupertu ima izredno lepo lego, v preteklosti pa smo premalo skrbeli, da bi bilo kar najlepše urejeno. V tem obdobju želimo, da bi največje pomanjkljivosti odpravili in dokazali, da nam ni vseeno, kakšen je kraj poslednjega počitka. Sušno obdobje v poletnem času nas je še posebej opozorilo, da v nekaterih predelih naše krajevne skupnosti primanjkuje vode. Zato je nujno, da v novem obdobju poskrbimo za zadosten dotok vode. Morda nam bo pri tem pripomogla tudi občinska raziskava vodrioga vira - potok Bistrica. Postopoma bo treba urejevati tudi kanalizacijo, saj je bilo to delo v preteklosti premalo načrtno. Dopolniti bo treba še PTT omrežje; čeprav je ogromno družin že dobilo telefonski priključek, je še vedno precej takih, ki bi to še radi uresničili. To pa bo možno samo s povečanjem ATO v Šentrupertu. Tudi v novem obdobju ne bi pozabili na društva, prizadevali pa bi si tudi, da bi se pri naši šoli nadaljevalo pri izgradnji šnortnega igrišča. Seveda pa si moramo prizadevati, ca bi kraj tudi drugače napredoval, marsikje so posamezni predeli na cestah premalo pregledni, treba bo večja skrb za prometno varnost, podpirati bo treba prizadevanja, da bi se tudi v našem kraju trgovina bolje razvila. Skratka, načrtov ne manjka, od nas samih pa je odvisno, ali bomo zastavljene cilje tudi uresničili. V nedeljo, 16. februarja, k, pokličem sošolko in ta mi nove, če zna, včasih na tudi noče ali ne more, ker tudi ona ne zna. v Alenka Tratar, 6. razred Po telefonu se 6 sošolkami pogovarjam o nalogi. Včasih pa moram poklicati tudi svojo prijateljico, da se domeniva, kdaj bo lahko ona prišla k meni in kdaj bom šla jaz k njej. Mateja Uršič, 5» razred mudi meni telefon koristi. Ce sem bolan, lahko sošolca vprašam po telefonu, katero snov so tisti dan jemali v šoli. Franci Zupančič, 8. razred Tolofon mi koristi, ker lahko pokličem nrijateliico in ji kaj sporočim ali pa jo vprašam, če no znam naloge« 'Melita Zupančič, 6- razred Nekoč sem za rojstni dan delila telefon - igračo, Sala sem sc igrala z njim« Med igranjem sem delala e:.n, cin. cin, jcot da telefon zvoni« Zdaj se ne igram več s vem telefonom. El smo se preselili v novo hišo, smo dobili budi telefon., taku k-:v t zdi mnogi drugi krajani. Zdaj rada pokličem prijatelj Le-., liano jo iz sosednjega- naselja. Pogovarjava so o dogodki..", v soli, o domač:,!, nalogah in še o čem. Tudi Mateja, včasih pokliče mene, Nc pogovarjava se veliko, ker se ji vedno mudi, Mi dv e bi že še gekon: -li, a nama starši ne dovolijo. Pravijo, la s, pogovori drugi .. Tako moram večkrat kar peš- k Mateji, kadar h. se .rada z. njo pogovarjala dalj časa, Le kadar dežuje ali pa je kaj nujnega, lahko uporabim, telefon, Vesela sem, da imajo na domovih mojih prijateljic telefon m se lahko pogovarjam z njimi. Maja Ogrinc, razred V hiši imamo telefon. Kadar pozvoni, sem jaz navadno prv ki dvignem slušalko. Če kličeta mamica ali očka iz Nemčije, se pogovarjamo o vsem, kar je pri nas novega«, Včasih me klice kakšna sošolka: Mateja, Lidija, Danica ali pa jaz pokličem nji da sc pogovorimo kaj važnega o šoli o Včasih se kličemo tudi za zabavo. Po telefonu se zelo rada pogovarjam. Če pa telefonski klic ni zame, oddam slušalko stari mami.. Telefon je res velika pridobitev. Stara mama pravi, da j.e veliko bolj brez skrbi, odkar ga imam'n Biserka Škarja, 5= razred S prijateljico, ki sem jo spoznala na srečanju pionirjev dopisnikov v Slovenskih Konjicah, si doprsujeva, včasih si pa tudi telefonirava, Ker pri njih doma nimajo telefona, ampak pri sosedu, jo moram počakati, da pride k telefonu, po ceru si pa na hitro poveva vso novice iz šele, kraja in iz domače hiše. Kmalu poten pa moram prijateljici.reči nasvidenje do prihodnjič, kor je telefon drag in so bojim., .da bi se moji domači jezili, Alenka Tratar, 6, razred Že zopet se mi je zamaknilo pri matematični nalogi. Pa poskusimo še enkrat. Pa vendar ne dobim prave rešitve. Kaj, ko T»i poklicala sošolko Tadejo, mogoče je pa ona znala narediti to presneto nalogo. Jaz: Zdravo, Tadeja! Ona: Zdravo! . * Jaz: Ali si ti znala matematično nalogo? Meni ne pride pravo štdvilo. Ona: Meni pa je po nekaj poskusih uspelo. Jaz: Kako pa si izračunala? Ona: Preprosto. (Pove mi rešitev). Jaz: Hvala, ker si mi povedala. Ona: -Melita, bi mi ti povedala odgovor na tretje vprašanje pri zgodovini? Jaz: Seveda. (Povem ji odgovor). Ona: Hvala. Adije?! Jaz: Adije! Takole ali pa malo podobno tečejo večkrat telefonski pogovori na liniji Rakovnilf - Šentrupert ali pa obratno, saj tudi Tadeja mene kdaj pokliče' zaradi šolskih težav. Pa še kaj drugega se pogovoriva. Le kaj bi 'bilo, če ne bi bilo telefona! Melita Zupančič, 6. razred IETOŠNJT UČENCI OSMEGA RAZNEM SMO ŠE HODILI V ŠOLO, PREDEN JE BILA PRENOVLJENA Ko sem hodil v prvi razred, sem hodil še v staro šolo. Ko pa sem začel hoditi v drugi razred, sem vstopil v novo, prenovljeno šola. Najbolj sem bil vesel telovadnice. Tomaž Bevc Ko sem hodil v prvi razred, so se v Šentrupertu odločili, da bodo prenovili šolo. Takrat so šolo znotraj precej podrli in zgradili zgradbo, v katero zahajamo danes. Nam je največ pomenila telovadnica. " Jože Bohte Stara šola je bila prenovljena v lepo stavbo. Dogradili so tudi novo telovadnico, ki. smo jo zelo rabili, saj smo prej imeli telesno Vzgojo kar v razredu. Prizidan je bil tudi otroški vrtec. Tako je Šentrupert dobil svej vrtec. Našim staršem pomeni zelo veliko, saj hodijo v službo in nimajo, varstva za svoje otroke. Bogdan Brcar Ko sem prvič prišel pred nrvo šelo, je bila-čisto drugačna. Iz stare telovadnice, ki.je bila v sedanjem prvem razredu, je . nastala nova učilnica. lobili smo tudi novo knjižnico« Rupert Gole Takrat je bilo na naši šoli vse novo. Tudi razredi so bili prebeljeni, Marko Peterlin Ne spominjam se, kakšne so bile prve ure v novi šoli. Vem le to, da smo peleg obnovljene šole dobili tudi telovadnico in vrtec. Nataša Pevec Kar obstal sem, ko sem prvič stopil v novo telovadnico, saj se mi je zdela ogromna. V resnici ni bila tako velika, samo jaz sem bil majhen. Bil pa sem zelo srečen in ponosen, da ima tudi naša šola telovadnico. Jožek Radovan Naša šola je bila prenovljena med počitnicami, ko sem jaz končal prvi razred. Spomnim se, da smo imeli takrat kar tri mesece počitnice. Preden se je začel pouk, smo imeli proslavo in otvoritev nove šole. V novi šoli se skoraj nisem znašel, tako je bila preurejena. Vem, da smo bili takrat vsi ponosni na našo šolo. Lojze Ribič Kakšna je bila že stara šola? Pisarna in zbornica sta bili tu, kjer je sedaj naš razred. V stari šoli ni bilo ne knjižnice ne kabinetov. Sedaj vse to imamo - več prostora, več možnosti in boljše pogoje za učenje. Veselimo pa se igrišča, ki bo zgrajeno s pomočjo samoprispevka. Milena Stare S pomočjo samoprispevka je bila zgrajena nova telovadnica. Takrat pa niso pozabili tudi na najmlajše; zgrajen je bil vrtec. Šoli pa še danes manjka športno igrišče, ki ga tudi jaz pogrešam, Če se bodo naši stapši spet odločili za samoprispevek, bodo lahko dokončali igrišče. Tako se bo lahko tudi v Šentrupertu kdaj odvijalo kakšno občinsko športno tekmovanje. Mojca Uršič V staro šolo so vodile betonske stopnice.'Po tistih stopnicah so moji sošolci stopali dve leti, Z Lojzetom pa sva hodila v malo šolo dve leti, zato se teh stopnic še bolj spominjava. Franci Zupančič Ko so bile knjige zaprte v omari, si jih nismo mogli prosto izbirati. Sedaj imamo lepo urejeno knjižnico, v katero radi zahajamo, saj lahko knjige po mili volji izbiramo. Bogdan Brcar Spomnim se, da smo imeli na hodniku omare, v katerih so bile knjige. Prvošolci smo se radi lovili po tem hodniku. Med igro pa me je Bojan porinil in trčil sem ob rob omare. PreT»il sem si čel*. Ko sem se vrnil v prenovljeno šolo, ni bilf na hodniku nič več omar. Le spomin je ostal. Knjige pa sem si začel sposojati v knjižnici. Stane Strajnar V naši stari šoli nismo imeli knjižnice. Knjige so bile zaprte v omarah na hodniku. Tako smo si bolj malo sposojali knjige. Zdaj pa imamo posebno sobo, v kateri si prosto izbiramo knjige. Knjižnica je bogato založena. Erna Zgonc SPOMINI NA VRTEC S SESTRICO TINO SEM HODIL V VRTEC TRI LETA. V VRTCU SMO SE IGRALI, HODILI NA SPREHODE IN SE VOZILI S KOLESOM. POZIMI L10 SE TUDI SANKALI. ZA NOVO LETO NAI3 JE OBISKAL DEDEK MRAZ - PRI -NESEL NAM JE DARILA. BILI SMO VESELI. V VRTEC SEM RAD HO" rL TONI BARTOLU, 1. razred OTROCI SMO RADI HODILI V VRTEC. RADI SMO IMELI TOVARIŠICO. VRTCU SMO SE UČILI PESMICE IN IGRICE. KADAR JE BILO SONČNO, ŠLI NA SPREHOD. JANJA BRCAŠ, 1. razred SMO KO SEM BIL STAR TRI LETA, SEM ŠEL V VRTEC. V ZAČETKU SEM VEČKRAT JOKAL. NEKAJ ČASA JE Z MANO HODIL'BRATEC RUDI. SKUPAJ S1- . SE IGRALA. IGRAČ SMO IMELI DOVOLJ. KO JE ŠEL BRATEC V ŠOLO, SEM DGSIL DRUGE OTROKE ZA IGRO. IMELI SMO SE LEPO = MOJ NAJBOLJ ŠI PRIJATELJ JE BIL BOŠTJAN, PRIJATELJICA PA NATALIJA. TOVARIŠICI NADA IN MIRA STA BILI ZELO DOBRI. LEPO SMO SE RAZUMEL V VRTCU NAS JE BILO SKORAJ DVAJSET. NIKOLI NAM NI BILO DOLGČAS. DAMJAN MEDVED, 1. razred. V VRTCU SEM SE IGRAL. MENI SO BILE VŠEČ BIMO KOCKE. NAJRAJE SEM IMEL UHANOVEGA UROŠA,. KOMAJ SEM ČAKAL, DA SMO IMELI ZA KOSILO' MAKARONE. Boštjan prijatelj, i. raz. V VRTCU JE BILO ZELO LEPO. ZELO SMO TUDI NA SPREHODE. V VRTCU JE BILO ZELO LEPO. ZAME SMO SE TUDI SANKALI IN SMUČALI. SEM GRADIL CESTE. SO MI BILE VŠEČ IGRAČE, HODILI NATALIJA TRATAR, 1. raz. JE BIL NAJLEPŠI VLAK. POZIMI RAD SEM RISAL SLONE. V MIVKI JVO UHAN, 1. razred Ko še nisem hodil v šolo, sem hodil v vrtec. Vsako jutro sem moral zgodaj vstati, da sem šel z "bratom Lojzetom in s sestro Brigito, ko sta šla v šolo. Jaz sem šel v vrtec. Tam sen Lil toliko časa, dokler sta Lila Lrat in sestra v šoli, potem sme šli skupaj domov, V vrtcu smo se igrali, risali, peli, hodili na sprehod, delali igrače in se lovili okoli vrtca. Imeli sne se rada. Rad se spominjam tovarišic Nade in Mire, saj sen oLe imel rad. Tudi vse otroke v vrtcu sem imel rad. Franci Kašič, 2. razred Ko sem bila majhna, sem tudi jaz hodila v vrtec. Hodila sem tri leta. Tam sem se naučila veliko lepih stvari. Vsak dan sem se naučila kaj novega. Zjutraj smo imeli prosto igranje. .Ko pa smo 'se vsi zbrali, smo imeli■zajtrk. Vsak dan smo imeli novega reditelja. 'Reditelj je pripravil mize, ko pa smo pozajtrkovali, je moral mize pospraviti. Po zajtrku nam je tova-rišicarrazislila liste, da smo risali ali pa nam je dala knjige. Včasih smo se igrali tudi z različnimi igračami.. Kajraje šem se 'igrala v kotičku, kjer smo imeli»punčke in skodelice. f " ■ '•••-..% .... . • *■ .' NZ.. Ko smo se naigrali, smo šli h kosilu. Po kosilu smo odšli | - v . 1 ' ' r,-' ^ spat ha-isvoj ležalnik. Vsak je imel na svojem ležalniku svoj znak/'Jsez sem imela sanice. Ko smo vstali,, smo imeli še malico. V . V • -:rf "• ^ Ko paf so starši prišli po nas, smo odšli domov. t .- " ^ :4.>,. ,■ " ' ' ' V vrtcu je bilo zelo lepo, zato se ga rada spominjam. ,j_ Tamara Kisovec, 2. razred :Ttldi,'naša krajepna skupnost ima svoj vrtec. V vrtec sem hodila ko sem bila stara pet let. Bilc je lepo. Naučili smo se veliko pesmic. Največ pa smo se igrali in telovadili. Sedaj hodim v šolo. Se vedno pa rada skočim v vrtec, ker imam tam sestrico, ki tudi rada hodi v vrtec. Simona Lužar, 2. razred Ko sem prvič prišla v vrtec, sem se takoj spoznala s prijatelji. Učili smo se veliko pesmic. Imeli smo tudi kosilo. Radi Smo se igrali. Imeli smo se lepo. Barja Odlazek, 2. razred Niti dve leti nisem imela, ko sem šla prvič v vrtec. Tedaj še ni bilo vrtca v našem kraju, zato me je mami vozila v Mokronog Spominjam se samo, da sta nas imeli tovarišici Tončka in Dani. Potem so zgradili vrtec tudi v Šentrupertu. Ker sem tedaj dobila sestrico, sem bila skoraj eno leto doma. Ko je mami začela hoditi v službo, sem šla zopet v vrtec. Rada sem hodila v vrtec, zato nisem razumela otrok, ki so vsako jutro jokali. Po zajtrku smo se igrali, risali, se učili igrice in pesmi. Kadar je bilo lepo vreme, smo šli na sprehod. Po kosilu smo šli počivat. Tovarišici Nada ni Mira sta nas veliko naučili. Dnevi v vrtcu so hitro minevali. Ko sem začela hoditi v malo šolo, sem zelo nerada prepustila mesto v vrtcu mlajšim. Mateja Ahlin, 3- razred Ko sem Teila v vrtcu, sem se najraje igrala s punčko in s kockami. Takrat je bilo v vrtcu veliko otrok. Velikokrat smo pekli piškote. Vsako jutro smo zapeli eno ali dve pesmici. V jeseni nam je tovarišica rekla, naj prinesemo jesensko listje in vodene barvice. Potem smo s čopičem namazali listek in ga pritisnili na list papirja. Narudili smo lepo sliko.. Igrali smo se tudi v mivki. Poleti smo se vozili s kolesom in se žogali z raznimi žogami. V vrtec sem hodila rada. Se danes se z veseljem spominjam tistih lepih dni. . Nevenka Ramovš, 3* razred OBISK V NAŠEM VRTCU Tri članice novinarskega krožka smo obiskale naš vrtec, ki jo bil zgrajen z denarjem iz samoprispevka, šle smo na obisk z namenom, da malčke povprašamo po njihovem počutju in delu v vrtcu. Ko smo vstopile, so otroci z vzgojiteljico delali piškote. Z dovoljenjem vzgojiteljice smo vsakega vrtičkarja posebej povabile za mizo in mu zastavile tri vprašanja. Na vprašanje, kako se počutijo, so skoraj vsi odgovorili: LEPO, LUŠTNO JE in da se nasploh DOBRO počutijo. Potem smo jih še vprašale, kaj v vrtcu delajo in kdaj je najlepše. Ta>c±e so odgo" orili: Rišemo, se igramo, v mivki se igramo. Zmerom. Katja Podlogar Piškote delamo, kostanj pečemo, igramo se z blazino, zjutraj z račko in konjičkom skačemo, s punčkami se igramo. Najlepše je, ko se igramo s punčkami v kotičku. Mateja Gorenc V mivki se igramo, zunaj se lovimo, žogamo se. Kadar se igramo s kockami. Tomaž Igramo se, plešemo, igramo se v mivki, rišemo, Takrat, ko gledamo divji fil17*, Alenka Lokar Igramo se s punčkami, plešemo, pojemo, igramo se v mivki, vozimo se s kolesom. Takrat, ko gremo na sprehod. Nevenka Prijatelj Igramo se z igračami, pišemo in rišemo, pospravljamo v kotičkih, pojemo, lovimo se. Takrat, ko spimo„ Martina Rugelj Igramo se z igračami, pojemo, lovimo se, pečemo piškote, Ko se igramo v mivki. Penis Bohte Igramo se z žogo, vozimo se s kolesom Zmerom je lepo. Sergeja Bohte Igramo se z igračami in kockami, rišemo, v kotičku se igramo. Takrat, ko je dedek Mraz. Jajlez Lovše Igramo se z igračami, igramo se v ko tičim, pojemo. Najlepše je, kadar spimo ali ko pečemo piškote, Jasmina Gorenc ■ Igramo se s kockami, pojemo Potoček, poštoj in poglej, gremo _na sprehod, spimo. Najlepše je vsak dan. Karmen Lužar Ko so popoldne prihajali starši v vrtec po otroke, smo jih vprašale: KAJ VAM POMENI VRTEC V ŠENTRUPERTU? Rozi Podlogar: Rešitev problema za varstvo otroka. Veliko mi pomeni. Zadovoljna sem ,z osebjem v vrtcu in z varstvom svojega otroka. Jelka Gorenc: Pomeni mi to, da je Jasmina brez skrbi v varstvu, ko grem jaz v službo. Ani'Prijatelj: Veliko mi pomeni, le drago ga je treba plačati. Toni ..Gorenc: Varstvo za otroka. Alojzija Slak: Veliko mi pomeni, ker imam kam dati vnuka in sem brez skrbi. Tone Rugelj: Med drugim mi pomeni olajšanje, da ni treba vseskozi paziti na otroka in da se tako lahko posvetim delu na Imetiji, medtem ko je žena v službi. Otroku tudi veliko koristi, da se navadi delati v družbi, skupini, med otroki. Anketi so pripravile Bari Rugelj, Mateja Ahlin in Nevenka Ramovš. - 25 - ČE BI BILA JAZ PREDSEDNICA KRAJEVNE SKUPNOSTI Poskrbela bi za reguliranje pop] avl jenih površin«, Zgradili bi še kakšen nov most in asfaltirali še ceste v manjše kraje«, Damjana Bartolj, 6, razred Če -bi bila jaz predsedj:ica krajevne slcupnosti, bi imeli v vsaki vasi gugalnice, vrtiljake in še kaj za veselje otrok. Mateja Bizjak, 5. razred Predsednik krajevne slcupnosti ima veliko dolžnosti in odgovornosti«. Ge bi bila jaz predsednik krajevne skupnosti, bi še nekatere ceste v naši krajevni skupnosti asfaltirali. Po možnosti bi skozi Šentrupert stekla železnica« Organizirala bi boljšo razsvetljavo in gradnjo nove tovarne, da bi se zaposlilo veliko mladih. Tudi oddaljeni kraji bi radi imeli asfaltirane ceste. Tisti, ki živijo na samem, težko posipavajo makadamske ceste. Vem, da delo predsednika krajevne skupnosti ni lahko in ne more izpolnjevati vsem krajanom nešteto želja. Danica Ougelj, 5« razred Če bi bila jaz predsednica, bi zgradili veliko igrišč za ouroke. Janja Gorenc, 5* razred Prizadevali bi si, da bi čimbolj napredovali. Dobro bi bilo zgraditi še kakšen industrijski obrat. Če bi se le dalo, bi skozi kraj napeljala železnico, ker imajo do železniške posta- je predaleč tisti, ki se vozijo v službo in v šolo izven naše- ga kraja. Bari Rugelj, 8. razred Omogočila bi napeljavo telefona v tiste kraje, kjer ga še potrebujejo. Asfaltirali bi še nekaj cest. Prepovedala bi odmetavati odpadke v potoke, . ■' Krajane bi prepričala, naj glasujejo za podaljšanje samoprispev la. Večkrat bi organizirala sestanke, na katerih bi se dogovo-rili, kaj vse je treba še narediti. Marjeta UršiSi 5. razred Če bi bila jaz predsednica krajevne skupnosti, bi naredila vse tako, da bi bilo vsem prav« Vsi bi držali skupaj in tako bi lahko premagali vse težave. Melita Zupančič, 6. raz. O ČEM SE DOGOVARJAJO NA SESTANKIH SVETA KS Moj oce je član sveta krajevne skupnosti. Vprašala sem ga, o čem se člani sveta pogovarjajo na sestankih. Tole mi je povedal: "Dogovarjamo se o najnujnejših potrebah, ki bremenijo krajevno skupnost. Velik problem je, kako bi najceneje uredili in vzdrževali krajevne ceste in poti. Za te gre veliko denarja. Druge največje težave pa so z vodo. V sušnih obdobjih je kapaciteta vodovoda Šentrupert premajhna in so hribovske vasi mnogokrat dalj časa brez vode. V zadnjem času pripravljamo referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka, če bo referendum uspel, bomo lahko uresničili več načrtov* Od sedanjega samoprispevka so vsi krajani kaj dobili." Marjeta Uršič, 5» razred TUDI U-Č E N C I VOZAČI SI ŽEL IM 0, DA BI REFERENDUM USPEL Učenci iz bolj oddaljenih krajev se vozimo v šolo s kombi-busom. Kombibus je večkrat pokvarjen, zato moramo vozači pešačiti. Pokvari se tudi zaradi slabe ceste. Ceste vzdržuje krajevna skupnost. Ker je v krajevni skupnosti veliko cest, je za vzdrževanje potrebno veliko denarja. Če referendum za podaljšanje samoprispevka ne bo uspel, l^do morali vaščani sami vzdrževati ceste. Želimo si, da bi se vozili s kombibusom po dobrih cestah, zato upamo, da bo referendum za podaljšanje samoprispevka uspel. Melita Gole, 5. razred Vesna Kregelj, 7« razred ~ 2? - ALI STE ZA PODALJŠANJE SAMOPRISPEVKA? KAJ O D NJEGA PRIČAKUJETE?' Seveda sem za podaljšanje samoprispevka. Če bo referendum uspel, bo denar od samoprispevka namenjen za zaščito še asfaltiranih cesti Z novim samoprispevkom bodo spet vsi vaški odbori dobili del denarja, s katerim bodo lahko popravili mostove, uredili kanalizacijo, izboljšali vodovod. Del tega denarja bodo lahko združili tudi na nabavo kmetijske mehanizacije, če bo takšno akcijo podprlo več vaških odborov. inž. Bartolj, Bistrica Sem za podaljšanje samoprispevka. Verjetno bodo največ denarja porabili za urejanje cest, ki jih je v naši krajevni skupnosti zelo veliko. Vera Bartolj, Vrh Smo za samoprispevek, saj le tako lahko pričakujemo v krajevni skupnosti boljšo ureditev cest, vodovoda, pokopališča in še kaj. Bi z j akovi, Rakovnik Od nas samih je odvisen razvoj in napredek posameznih vasi v krajevni skupnosti, zato želim, da bi referendum za podaljšanje samoprispevka uspel. Krajevna skupnost ima veliko načrtov in vem, da bodo sredstva, pridobljena s samoprispevkom, preudarno uporabili. Marija Brezovar, Šentrupert S samoprispevkom smo zadovoljni, kajti brez njega ne bi mogli asfaltirati toliko cest, narediti telefonskih priključkov, urediti javne razsvetljave. Samoprispevek je v naši krajevni skupnosti nujen. Z denarjem, ki ga bomo tako zbrali, bomo lahko naredili še marsikaj koristnega za našo krajevno skupnost. Gugljevi, Vrh Sem za podaljšanje samoprispevka. Od prejšnjega smo dobili telefon, zdaj pa spet pričakujemo napredek v naši vasi, Marjan Gorenc, Hrastno Smo za podaljšanje samoprispevka. Pričaj-cujemo ureditev mrliške vežice, dobro vzdrževanje vseh cest v krajevni skupnosti, rabili pa bi tudi boljšo trgovino. Kostanjevčevi, Prelesje Smo za podaljšanje samoprispevka. Želimo, da bi regulirali potok Bistrico, ker odnaša rodovitno zemljo. družina Kumer, Draga Že precej časa dajemo delovni ljudje naše krajevne skupnosti del svojega dohodka za samoprispevek. Tako še bolj prispevamo k napredku našega kraja. Vsi ugotavljamo, da je v teh letih .naš kraj res napredoval. Če hočemo, da ne bomo v razvoju obsta-•li, potem moramo biti za podaljšanje samoprispevka. Torej, jaz sem za. Težko bi rekla, kaj pričakujem od samoprispevka. Če ne bo program del preobširen, če bodo naloge pravilno izbrane, potem bomo gotovo vsi zadovoljni. Vsem ljudem pa je težko ugoditi. 'Upam pa, da se bo našel kakšen dinar tudi za športno igrišče, ki se ga najmlajši najbolj veselite. Marjanca Ogrinc, Šentrupert Za podaljšanje samoprispevka sva. Z zbranim denarjem naj bi še naprej urejali ceste. Potrebno bi bilo zgraditi mrliško vežico. So pa še druge potrebe,' za katere bi zbrani denar prav prišel. Mici in Janez Peterlin, Prelesje Sem, pod pogojem, da bi tudi cesto, ki pelje iz Škrljevega proti zaselku Maček, uredili tako, kot so jo proti Zaloki, saj je cesta po vsakem dežju ali. nalivu polna jam in velikih ^uz* Andrej Rugelj, Okrog Sem za podaljšanje. Od zbranega denarja bi imela naša krajevna skupnost korist. Popravili bomo lahko ceste, mostove, skrbeli za vodovod in še kaj..Naši kraji se bodo lahko razvijali. Podaljšanje samoprispevka nam bo koristilo. Vinko Tomažin, Draga Sem za samoprispevek. Želim, da bi z zbranim denarjem naredili prevleko po asfaltiranih cestah, da se ne bo začel asfalt uničevati. Dragica Tratar, Draga - 29 - PREPROSTE BESEDE GLASILO OSNOVNE ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT Šolsko leto 1985/86 Leto: XVI., številka 1 Uredniški odbor: člani novinarskega krožka: Bariča Rugelj, Janez Kotar, Alenka Tratar, Mateja Bizjak in Maja Ogrinc Mentorji: Mojca Slak, Danica in Jože Zunan Razmnožila: Stanovanjska zadruga Šentrupert Naklada: 650 izvodov R 0 PRST tero ooOot od'. ■ ••'n: oniT"- :> £i>;r= d soinB-l , Boi, v ;/':t X 3E (..ff-vvC;^ j- ? ' hXJ: >.'!.> -Jr/ ■ F FR f* F T Ci :■ it 1 F 51 l 'X tvorno OU.T-.JE) ' V-h;.: 0£:.;lo;: j , ■ v i o;t ■ --5 'i : • ■ von 'O F O O j v ’ ' ' F SOl.!! F ■--.££ • ' ■ , ' r c • . > V: /".'in:; F ** ’ " O •'?: ■_ * . " ' . i V ' : - ■ ■ • 'VOhSO ‘gji ;:*?TVi■ r£r;■£ ■ ' ■■ t ! ■ :: E 'j • j r • ,;,r: ; : ' ' : ;r>:' 'F, /El