Učiteljstvo na novih potih. Kot resna organizacija skrbno zasledujemo gibanje v vseh organizacijah drž. nameščencev. Zavedamo se, da se za svoje duhovne, materijalne in pravne interese ne morejo z uspehom boriti drž. nameščenci ene same stroke, pa naj bi bili ti še tako dobro organizirani, ako tudi drž. nameščenci ostalih strok ne razvijajo in utrjujejo svojih organizacij. Iz žalostne in obupne sedanjosti, v kateri je celokupni stan drž. nameščencev v naši državi ponižan in obsojen v tlačanstvo, imamo uprt pogled v bodočnost. Kajti vemo, da današnje obupno stanje ne more in ne sme večno trajati, ker bi bilo to stanje za državo usodepolno. Seveda drž. nameščenci ne smeio zaradi današnjih porazov čakati apatično in s prekrižanimi rokami, da se razmera zboljšajo same od sebe, marveč moraio z vsemi svojimi močmi pospeševati, da se pohujšljiva igra z našim stanom čim prej nelia. Prcces izlečenja pa morejo pospešiti in dovršiti samo krepke in samostojne strokovne organizacije, ki stoje na sindikalni osnovi in ki so zmožne z energično operacijo izrezati iz svojega telesa vse one škodljive izrastke, ki nimaio z organizacijami strokovnega značaja nobenega opravka, zlasti pa ostudne ture. kjer se zbira gnoj naše smrdljive in zlobne poli- tike. Ta bacil je namreč tisjto nesrečno zlo, ki je inficiral vrste drž. nameščencev in ki je v prvi vrsti kriv, da ie naš današnji položaj tako silno obupen. Nič ni bolj klavrnega in žalostnega na svetu, nego je inteligenten človek — drž. uradnik, ki je postal trepetajoč suženj političnih mogotcev, ki je zaslepljen tako zelo, da ne razločuje več med moralnim in nemoralnim, ki v svoji fanatični strasti pozablja na človeško dostojanstvo, se poniža do ostudnih denuncijacij in pade slednjič tako daleč, da mu ne zadrhti noben človeški žarek več v duši, kadar ubija eksistence svojih tovarišev in življenja njihovih rodbin. En odstotek takih drž. nameščencev pritira na kant ugled vsega stanu. Da pa bomo mogli drž. nameščenci izlečiti rane, iz katerih krvavimo danes, je potrebno, da se združujejo po svojih strokah v krepka in neodvisna udruženja, kjer naj bi se reševale specialne težnje in zadeve drž. nameščencev dotične stroke. Vsa strokovna udruženja pa nai bi se spojila v mogočno Zvezo strokovnih organizacij vseh drž. nameščencev, kjer naj bi se reševale skupne zadeve in ki naj bi bila kulminacija moralnih sil celokupnega našaga stanu. Edino ta sistem organiziranja zamore biti odrešilen za drž. nameščence. Trnjeva pot slovenskega učiteljstva pred vojno — komu ni znana? Po svojem posebnetn in delikatnem značaju je učiteljska stroka izpostavljena kakor nobena druga osobiti pažnji javnosti, zlasti politični. rCulturni pojavi v narodu so s političnim gibanjem tako nerazdružljivi, da se interesni sferi obeh često docela krijeta in medsebojno dopolnujeta. In ako se razvijajo narodne sile nemoteno v normalnem teku in po naravni poti, potem najde kulturna linija vedno svoj adekvatni izraz v politični liniji naroda. Zato ni čudno, če si prizadeva vsaka polltična smer osvojiti v prvi vrsti vse faktorje, ki so merodajni za kulturno življenje naroda. Izrazita, nova politična smer, ki hoče nagloma preobraziti obstoječi družabni red, se nasloni predvsem na kulturo; in ako ta v svoji strukturi ni zmožna. da bi mogla tvoriti temelj novega reda, si ustvari nova politična smer tudi novo kulturo, ki tvori idejno zvezo z njeno smerjo. To nas uče zlasti nazorno francoska, še bolj pa ruska revolucija, ki je vpregla v svojo politično ideologijo kulturne ustanove in pokrete vseh vrst: od šole, gledišča, literature, glasbe in upodabljajoče umetnosti, pa do filma. In vsi ljudje, ki vstvarjajo na novem liku ruske kulture, morajo stati v službi vladajoče politične ideologije, ali pa jim je javno umetniško ustvarjanje onemogočeno. Slovensko učiteljstvo je stalo do prer. obrata med dvema glavnima političnima silama, kakor med mlinskimi kamni. Ta pozicija slovenskega učitelja je našla s svojim tedanjim političnim miljejem vred interpreta celo v slovenski literaturi, v »Hlapcih«, ki jih je napisal Ivan Cankar, ta najčistejši sin slovenskega na'roda in bičar vsega, kar je bilo bolnega v slovenskem javnem življenju. In v tej poziciji. v tem miljeju je zalotila slovensko učiteljstvo nova doba, ki je nastala z ujedinjenjem južnih Slovanov v eno državo. In kakor je našla nova doba ves slovenski narod politično nepripravljen, vsled česar je šla slovenska politika svojo staro smer riaprej tudi v novi dobi in hodi v tej smeri, ki se prav nič ne razlikuje od one neslavne, pritlikave politične borbe pred dvajsetimi leti, še danes. tako je hodilo tudi učiteljstvo v svoji organizaciji še vedno ista pota, kakor jih .je hodilo v dobi, ko je pisal Cankar »Hlapce«. Goli slučaj je nanesel, da je novi uradniski zakon oziroma prevedba zalotila učiteljstvo in njegovo organizacijo v okolnostih, ki so imele za posledico, da je učileljstvo pri prevedbi doseglo prav lepe uspehe. Toda t_o se je po drugi strani maščevalo nad učiteljstvom .s tem, da so divjale nad tem stanom pobesnele politične persekucije, kadarkoli se ie menjal vladni režim. Učiteljske organizacije. i:i so bile opredeljene in ki so se naslanjaTe na program političnih strank, so te persekucije, če ne že naravnost, pa vsaj piikrito podpirale na način, ki bi ga ne mogla zagovarjati nobena strokovna organizacija. Učiteljstvo je molčalo, dokler ni nenadoma v celoti kot stan občutilo ali vsaj slutilo, da plačuje račune nestanovske in nestrokovne politike v svojih organizacijah učiteljstvo samo; danes piipadniki ene, jutri pripadniki druge politične smeri, kar je resno ogrožalo najvitalne.iše interese celokupnega stanu. To je rodilo med članstvom UJU odpor proti vodstvu organizacije in njegovemu postopanju. To nezadovoljstvo pa je dalo povod, da se je pričelo v okrajnih učiteljskih društvih na deželi novo gibanje, ki je stremelo za tem, da se učiteljska organizacija emancipira in otrese vseh političnih vplivov ter da se nadomesti strankarska politika v organizaciji s čisto profesionalno politiko. Sad tega zdravega gibanja je bila takozvana deklaracija, za katero je dalo iniciativo učiteljstvo mežiškega okraja. S to deklaracijo, za katero se je vodila v učiteljski organizaciji med uristaši stare in nove smeri, med antideklaraši in deklaraši ljuta borba, je stopilo slovensko učiteljstvo na novo pot. Tradicije, ki so bile programatične v ueiteljski organizaciji izza dobe Cankarjevih »Hlapcev«, so bile zlomljene na letošnji celjski skupščini UJU, ko se je izrekla ogromna večina slovenskega učiteljstva za deklaracijo, ki je dobila tekom večmesečne borbe izčiščeno stilizacijo. S tem dnem in s tem faktotn pa je stopila učiteljska organizaciia v naše vrste strokovnih organizacij ostalih drž. nameščencev. S tem ni pridobila samo učiteljjska organizacija, tcmveč tudi naša in sploh vse organizacije drž. nameščencev. Naše vrste so se s tem okrepile številčno in kar je še večjega pomena, pridobile sb kvalitativno. Sveža moralna moč učitaljske organizacije bo brezdvomno blagodejno vplivala na vse organizacije drž. nameščencev in na naše javno življen.ie sploh. Učiteljski kongres, ki se ie vršil ta mesec v Beogradu sicer ni še docela razčistil vprašanja o profesionalni politiki za vse organizacije učiteljskega stanu v naši državi, toda uverjeni smo, da bo nova smer ljubljanskega poverjeništva osvojila tudi učiteljstvo v ostalih pokrajinah naše države. Strokovne organizacije drž. nameščencev so dolžne podpirati učiteljstvo na njegovih novih potih v lastnem interesu, v interesu celokupnega stanu drž. nameščencev, v interesu vsega duševnega delavstva naše države, v interesu zatiranih intelektualnih plasti naroda, ki so bile še vsekdar pionir na kulturni zgradbi vsakega naroda. Mi pozdravljamo učiteljstvo na novi poti, ker je ta njegova nova pot tudi naša pot in ker so njegovi cilji tudi naši cilji. Želimo iskreno, da bi se na tei poti ne ločili nikdar več. »Poštni Olasnik«. stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani." št. 17, z dne 1. sept. 1926.