DELO ZA SLOVENCE
rrava resnica za narod
24.	19.	novembra	1942.	Izide	vsakih	štirinajst	dni
DOGODKI PO SVETU
Letalski napad na Genovo
OROŽJE NAŠIH SOVRAŽNIKOV
Angleži, le da bi porazno uplivali na italijanske vojake, ki’so na bojiščih, so se vrgli na njih nedolžne družine, uničujoč tako nedolžne in neoborožene osebe. Vrgli so se tako na mesta, kjer ni vojaških objektivov, zato malo obvarovana, in tako so brez nevarnosti, da bi jih prepodili. Eno izmed teh mest in na katero so se vrgli je Genova, trgovska luka in v katerem radi milega ozračja se zdravijo ranjenci, katere zdravijo z ljubeznijo, da jih kasneje vrnejo svojim dragim.
Napad, ki je imel kot cilj uničiti cerkve, bol-
Pismo nekega angleškega katoliškega škofa
Neki angleški katoliški škof je napisal pastir-so pismo v katerem opisuje svetu vse krivice ki se dogajajo katoličanom v Angliji. Tako v na Ir-skem, z vzrokom, da se ona. kot katoliška noce podvreči ukazom židovskega Londona, se neprestano preganja vse kar je katoliško.
Katoliške družine so neprestano ovadene oblastem. Njih stanovanja so neprestano in v vseh urah preiskovana. Brez vsakih obzirov bodisi žene, otroci in bolniki, morajo ponoči vstajaji In odgovarjati na neskončna vprašanja nočne policije, ki jtm neprestano pregleduje in stikuje po stanovanju.
Moške pa odpeljejo in zapirajo brez vzrokov in ne smejo priti na noben način v dotiko s svojimi družinami. Vse to morajo prenašati angleški in irski državljani čigar edina krivda je ta, da
so katoličani.	,	.	.	....
Istočasno si pa angleška vlada upa trditi v svetu, da se ona bori za svobodo narodov, za ohranitev katoličanstva in vere.
Bombardiranj« Mllaaa
Mesto Milano je bilo bombardirano s strani angleškega letalstva, katero je izkazalo svojo jezo napram civilnemu prebivalstvu, opustivši, kot običajno, vojaške obj*kte t. j. tovarne, zasloge itd
Hiše šole cerkve in bolnice so bile zrušene od angleških bomb; na stotine žrtev je ostalo zakopanih pod ruševinami.
Angleški bombniki so poleg tega se streljali s strojnimi puškami na mirno ljudstvo v preu-mestju ter ubili veliko delavcev, ki so se vračali z dela proti domu.
Ako bi bila vsa ta barbarska grozodejstva izvršena pomotoma ali bi bila vsaj tako maskirana, kakor se je dogodilo za francoska bombardiranja in drugje angleška nesramna hudobnost ne bi imela nove krivde za dodati drugim že itak mnogoštevilnim.
Medtem pa londonski radijo in angleški tisk poročajo o izjavah uglednih poslancev v zbornici in vse te izjave se strinjajo z izvršenem bombardiranju civilnega prebivalstva, dosledno danemu nalogu, da bi tako kaznovalo Italijo ki se je drznila protistaviti se Angliji.
Angleška podlost pe vedno bolj očitna. Ker j i ni uspelo zmagati italijanske vojske, je angleška vlada dala nalog britanskemu letalstvu da bombardira italijanske hiše in njih družine, misleč, da se bo na tako nesramen način učinkovalo na italijanske vojake, ki so raztreseni po raznih bojiščih. Ta grozodejstva bodo vsa maščevana, kajti to je edina želja naših vojakov. Oni so Italijani, kateri v bolečini še bolj razumejo nevarnost katera preti domovini s strani Anglije. Na mrtvih otrocih so oni prisegli maščevati se in oboriti enkrat za vselej angleškega vampira, tipični izraz barbarstva židovske masonerije
GIBRALTAR
Utrjeni Gibraltar je bil ponovno napaden s strani italijanskih letal. Zadeli so ladje, ki so bile v lukah pripravljene, da jih odpošljejo v močnih konvojih v Afriko, kamor naj bi nesli grozo in smrt med tiste narode, ki si želijo svobodo.
Zadeli so tudi važne vojne tovarne, ki se nahajajo v tej skalnati trdnjavi, ki čepi izza
nišnice in privatne hiše, ni imel tistega uspeha, ki so si ga želeli. Italijanski vojaki niso klonili pod žalostjo, da sp njih družine v nevarnosti in niso zapustili bojišča kot so si Angleži želeli. Obratno, vedli so se kot pravi latinci, strnili so se se z večjim navduškoin okrog svojih praporov ter sklenili, da se bodo maščevati, borili se bodo do konečne zmage, ker hočejo popolnoma uničiti tega kruteža, nizkega in barbarskega sovražnika, ki so je vrgel na starčke, žene in otroke in bolnike, ker vidi, da jih ne moro premagati na bojiščih.
morja, da dokazuje angleško premoč, ki se je vsilila v Evropo, za izkoriščati narode, ki je niso klicali, ki so pa primorani podvreči se njenim krempljem in njeni nadoblasti.
Evropa se je zbudila in v znamenju svoje latinske krvi, ki je že večkrat porazila in podvrgla severne narode in v zvezi z germanskim narodom se bori proti tej vsiljivki, da bi jo konečnb vrgla iz zemlje, ki ji ne pripada. Zaključek je en sam. Zmaga Osi, ki bo za vedno vrgla iz omikane Evrope angleško nadoblast.
 ®----------
M A LTA
Trdnjava proti latinskim narodom, ki so jo Angleži postavili prav v njihovo osrčje, je neprestani cilj osovinskih napadov. Malta, ki iz strahu pred neprestanimi napadi živi pod zemljo, ne more več napadati s svojimi letali, sicilskih mest in industrijskega Neapelja. Malta, zgodovinski sedež Kavaljerjev iz Malte, krščanski in latinski otok v vseh svojih dejanjih gleda konec svoje kalvarije pod angleškim barbarskim jarmom, ki jo je prisilil zatajiti jezik, zgodovino in običaje in je bila pod tem protikrščanskim jarmom kot puška naperjena proti latincem.
Ko je Churchill na svojem potovanju preko angleškega Imperija, obiskal Malto, ni bilo na letališču kjer je pristal ne enega avtomobila, da bi ga peljal v mesto, kajti nobeden si ne upa voziti v področju letališč. Strah pred Osovinskimi letali je zelo velik.
Zatekel se je, dasiravno zelo nerad, na edino prometno sredstvo na razpolago, katerega pa on za Malteške rodoljube zelo rad uporablja: kaznje-niški voz.
Tako je prispel v mesto gospod Churchill na kaznjeskem vozu, samo s to razliko, da mesto, da bi ga postavil pred zapor kot si zasluži, ga je peljal pred vladno palačo.
Noben narod ni še pridobil zmage, ako ni preje oslabil sovražnika z orožjem in z voljo doseči zmago. Tako se danes ne more zmagati samo zato ker se ima močno mornarico (kar je danes zelo v dvomu) ali pa veliko število letal ali pa močno in dobro opremljeno vojsko. Niso dovolj globoke želje za dosego zmago ali pa dalekovidne fantazije. Neobhodno potrebno je, da se vsi ti faktorji vzajemno izpopolnjujejo in tako ustvarijo celotno silo moči in volje.
Radi tega so Angleži enostavno zelo kratkovidni, ko izjavljajo da bodo oni s svojimi zračnimi napadi odločili usodo vojne; da bodo oni z blokado povzročili lakoto v Evropi, akoravno ni Evropa navezana na prekomorske dobave, ker poseduje na svoji zemlji vse kar je potrebno za vojno in za življenje; da bodo oni uspeli potom radijske propagande oslabiti kompaktnost narodov Osovine, kateri se nikakor ne boj 6 angleških groženj, še manj pa raznovrstnih napadov.
V	treh letah vojne smo ugotovili, da zračni napadi nikakor ne dosežejo takih uspehov, ki bi na kak način tudi malo oslabile vojaško moč Nemčije in Italije. Nasprotno, v večini slučajev, razven številnih civilnih žrtev, predstavljajo ti zračni napadi edino - le brezpomembno uporabo benzina, municije in mnogoštevilno izgubo letal.
Pomorska blokada je pa orožje ki se je že davno obrnilo proti samim anglo-saksoncem, kajti ogromne izgube na ladjevju ne bo mogla nikoli več nadomestiti nobena, tudi tako velika, industrijska pomorska .organizacija.
Kar se pa tiče radijske propagande omenimo samo, da nas ista žali, ker sovražnik misli, da smo res tako preprosti in nevedni, da bi verjeli fantastičnim in zastrupljenim vestem, katere so pomilovanja vredne.
Z označenim orožjem ne bo Anglija nikoli dosegla zmage proti Osovini.
Italijanski tankovi proti novim postojankam.
TANGERI — Nekateri mornarji, ki so se rešili, ob potopitvi amerikanske oklopne ladje »Mississi-pi» so znali povedati podrobnosti o tej potopitvi, ki jo je povzročila italijanska podmornica «Bar-barigo», katera jo je zadela s štirimi siluri iz približno 1000 metrov razdailje. Potopitev je bila tako-hitra, da le maloštevilnemu moštvu se je posrečila rešitev.
BUENOS AIRES — Glavni poveljnik vojske v Braziliji se je odpovedal.
Kratke vesti iz celega sveta
ANKARA — Promet u Egiptu je zelo otežkočen radi pomanjkanja premoga in radi tehniških tež-koč v uporavi strojev na tekoče gorivo.
ISTANBUL — Veliko nezadovoljstvo v angleških diplomatskih krogih je povzročila okupacija otokov Bahrein (Perzijski zaliv) s strani amerikan-skih vojakov.
MADRID — Španski tisk piše in se zelo pohvalno izjavlja o veliki italijanski zmagi v Egiptu, v kateri so sestrelili 44 sovražnih letal. V istem dnevu so osovinski letalci zbili 67 sovražnih letal, medtem ko so jih pogrešali le U.
BANGKOK — Oboroženo pleme iz Vaziristana je prizadelo angleškim vojakom precejšnje izgube in sedaj nadzorujejo vso severno-vzhodno bojišče Indije.
LIZBONA —-V bitki pri otokih Salomone so v zadnjem času Amerikanci izgubili eno težko križarko in eno lažjo ter dve najnovejši torpedovki.
BUENOS AIRES — Mornariški odsek Združenih Držav pripravlja narod na možnost veiikih izgub v bitki pri otokih Salomone. Bilka ki se vodi na morju in na suhem traja že precej časa in je zelo
ostra.	.
LIZBONA — O indijskem vprašanju so zelo veliko razpravljali v Lordski zbornici kar nam priča, da upor je zavzel zelo velike korake. Šestdeset’angleških uradnikov je dosedaj ubitih, 650 pa je ranjenih Telefonske, brzojavne in želežniške naprave v Indiji so močno poškodovane. Olgam javne varnosti nastopajo vsak dan bolj kruto.
' Ameriko so naprosili naj se ne vmešava v indijske
• zadeve.	. .	...
BERNA — Nov težek udarec so dobili Angleži.
' Cena tobaka je poskočila namreč za celih 50%.
BERNA — Pričakovani govor Maršala Smutsa, predsednika Južno afriških držav ni žel tislega navdušenja kot se je pričakovalo. Načrti gospoda Smutsa so V velikem nasprotju z angleškimi. On namreč govori le v prid Združenih Držav, ki na.i bi pomagale pri ustvarjenju Nove Unije v Južni Afriki.
ZURIGO — Angleški mornariški odsek javlja, da so Japonci zasedli otok Russel v bližini Gua-
dalcanarja.	,	.	.
ISTANBUL — Angleška vlada noče dati Muslimanom na razpolago ladij, da bi obiskali svoje
svete kraje.	..
TOKIJO — Neki' Japonec je znašel način izdelovanja neke imitacije usnja, ki naj bi se prodajal po zelo nizki ceni in ki je močnejši od pravega
usnja.	.	...
LIZBONA — V Združenih Državah so začeli
tiskati živilske karte.	•
LONDON — Zena Predsednika Roosevelta je prispela z letalom v London, kjer sta jo čakala na postaji kralj in kraljica.
BERLIN — V drugi polovici oktobra so nemške podmornice potopile 16 trgovskih ladij in eno težko torpedovko, in tako povzročile anglesko-amerikanskemu brodovju izgubo 104 tisoč ton.
VICHY — Angleška letala so napadla mesta v nezasedeni Franciji. Vlada v Vichy je močno protestirala proti tem napadom.
STOKOLMA — Radi neprestanega delovanja japonskih podmornic imajo ob obali Južne Afrike neprestane alarme. Prekinjeni so tudi radi tega konvoji iz Anglije in Amerike v CiitA del Capo.
BERNA — Vlada Združenih Držav je primorana odložiti izdelovanje večjega števila ladij in drugega radi pomanjkanja železa in jekla.
Skromne zahteve Stalina svojim zaveznikom
Diktator Kremlja je svoje zahteve nekoliko prikrajšal, ne znamo ali je to za pripisati večjemu zaupanju v vojno moč svojih zaveznikov ali pa nezaupanje v svojo lastno obrambeno sposobnost.
Koncem konca se gre vedno za vzpostavitev takozvane druge fronte v Evropi, ki bi morala biti zelo obširna, kajti v nasprotnem slučaju ne bi imela sploh nikako važnosti.
Stalin je svojim zaveznikom dal sledečo nalogo: 1) Izgnati Italijane in Nemce iz Afrike - 2) izkrcanje in zavzetje Italije - 3) prodor v Balkanske dežele - 4) izkrcanje v Norvegijo - 5) osvoboditi Švedsko od upliva Osovine - 6) napad na Japonsko in, po možnosti, novi poskus izkrcanja v Franclji.	,
Najbrže ni Stalin, čeravno je mnogo razmišljal, imel drugih nalogov za svoje zaveznike. Ni mu preostajalo drugega kakor priporočati zaveznikom naj poskusijo invazijo Nemčije in tako udariti v ledja nemških armad, ki bi se tako našle v kleščah med anglo-amerikanci in Rusi. Najbrže bi bila to prevelika zahteva, ki bi presegala zavezniške zmožnosti, kajti izvršitev slične akcije bi naletela na potežkoče ki bi popolnoma onemogočile sleherni poskus.
Ako ne bi bila ta novica razširjena potom angleškega tiska, bi se lahko mislilo, da se gre za vest namenjena v zasmeh sovražnikov Osovine. Ker pa ista odgovarja resnici, se da opravičiti samo na dva načina: ali je Stalin veliki humorist ali pa je njegova zahteva pravi pojav umobolne halucinacije.
ANKARA — Radi večjega spora in nesporazuma med britanskim in ameriškim vojaškim poveljstvom, v Egiptu ameriški oddelki niso več pod angleškim poveljstvom.
ISTANBUL — Kljub severno-amerikanski težnji nad obilno turško produkcijo kroma, sedaj dragocena rudnina, so jo Turki vso prepustili Osovin-skim dr.žavam.
ISTANBUL — Angleške čistilnice petroleja v Mossulu že par dni gorijo. Zažgali so jih arabski rodoljubi. Poizkusi gasilcev, da zabranijo nadaljne požare niso imeli uspeha.
TOKIJO — Japonska letala so izvršila bombni napad nad zalivom Bengala. Med spopadom so uničili 44 sovražnih letal.
LIZBONA — Radi popolnega gospodstva nad morjem s strani Japoncev, Amerikanci so primorani donašati pomoči svojim vojakom na otoku Guadaleanar edino se z letali. Washington računa že s svojim popolnim porazom ob otokih Salomone.
LIZBONA — Gibraltarski škof, ki je živel na Malti cele tri meseče je izjavil, da letalski napadi so bili naperjeni le na Valletto, močno utrjeno bojno luko. To luko so tudi uničili, mesto in druga središča so bila neokrnjena.
BUENOS AIRES — Stalin je zahteval šest reči od Zaveznikov: pregnati Osi iz Afrike, zasesti Italijo, Balkan, Norveško, Francijo, osvoboditi Svedško in napapasti Japonce.
Italijanski brzi motorni iolni MAS na LadoSlcem jezeru
BUENOS AIRES — Zatemnitev raznih mest v Mehiki je dvignila roparske napade na tako visoko število, da so prebivalci teh mest zaprosili oblasti naj ne zatenmujejo več, ker da so rajši izpostavljeni letalski nevarnosti kot pa roparski.
DUNAJ — Prihodnji europski poštni kongres se bo zbral leta 1943 v Italiji.
SCIANGAJ — Prišla pe na svetlo organizacija delitve opija, ki jo je vodila angleška vlada in Sicer v Indiji, Birmaniji, Maleziji in na Borneju.
V	teh krajih so ljudi zastrupljali z opijem, da pomagajo angleški flnanci.
SCIANGAJ — Amerikansko mornariško vojaško poveljstvo javlja potopitev svoje najnovejše nosilke letal «Waps», ki so jo Japonci potopili v Tihem Oceanu. Nosila je 80 letal in njeno moštvo je štelo 2.000 oseb.
TOKIJO — V neki veliki zračno-pomorski bitki pri otoku Santa Cruz na Tihem Oceanu, so Japonci potopili Amerikancem štiri nosilke letal, eno oklopno ladjo, eno bojno še ne ugotovljenega tipa, drugo oklopno ladjo močno poškodovali, tri križarke in eno torpedovko. Zbili so se 200 letal. Japonske izgube so pa brezpomenbne.
TOKIJO — Japonci so izkrcali nove vojaške oddelke na otoku Guadaleanar.
BUENOS AIRES — Vojno mornariško Minister-stvo javlja, da dosedanje amerikanske izgube štejejo 16.000 mrtvih.
RIM — V štirih dneh bitke v Severni Afriki so Angleži izgubili 253 oklopnih vozil, to je približno četrtina vsega.
KOPENHAGEN — Bolezen kralja Kristijana v Danimarki postaja resna. Oblast je prevzel Prestolonaslednik Friderik.
BUENOS AIRES — Tisk opominja nato, da na dan ko so Amerikanci utrpeli težke izgube v Tihem Oceanu, je točno dan proslave amerikanske Mornarice.
RIM — Ob priliki dvajset letnice pohoda na Rim so bile odbite kazni 1.300 političnim konflni-rancem.
STOKOLMA — Moskva ne upa več, da bo lahko rešila Stalingrad pred osovinskimi napadi.
HONG - KONG — Javljeni strašni napad na Hong-Kong, ki da je objavil angleški radijo je laž. Prebivalci tega mesta so se tej izjavi zelo čudili kajti mnogo njih je prisostvovalo poletu teh bombnikov. Leteli so namreč zelo visoko in prav hitro so odleteli.
BUKAREŠTA — Iz Rusije prihajajo alarmantne vesti glede prehrane. Zgleda, da primanjkuje vsega. '■
LIZBONA — Resen spor obstaja med amerikan-skirni vojaškimi oblastmi v Avstraliji in oblastmi kraja.
LIZBONA — Amerikanci so izgubili v sedanji vojni 47.000 mož.
TOKIJO — V dveh mesecih borbe pri Salomonih so Amerikanci izgubili 63 bojnih ladij. Med potopljenimi ladjami so: šest oklopnih, sedem nosilk, štirinajst križark in osem torpedovk.
BERLIN — Nemške podmornice so v zadnji polovici meseca oktobra potopile 15 trgovskih ladij, čigar tonaža znaša 100.000 t.
STOKOLMA — Vojno mornariško ministerstvo javlja, da so Angleži do danes izgubili 423 bojnih ladij med temi sedem oklopnih ladij in 40 križark.
KONVOJI
Angleška vlada je zelo v skrbeh radi poostrene bo:be na morju. Vemo namreč, da ne samo zalaganje vojsko namreč tudi sam angleški otok je odvisen od Mornarice. Angleška zemlja ni nikdar zadostovala sama sebi, temveč uvažati so morali iz Kolonij najnujnejše za preživljanje prebivalcev.
Evo vam zakaj toliko važnosti polagajo Angleži njihovi mornarici, posebno pa sedaj v vojnem času. Tako sedanji blok angleških daljnih pristanišč zabranjuje in ovira zalaganje živeža in vojnega materijala vojakom; ki so po svetu. Radi te ovire so začeli sedaj pripravljati konvoje v velikem obsegu in močno zastražene, toda uspehi niso nič boljši od prej. Osovinske podmornice so vseeno mirno napadle tudi te konvoje in potopile večje število bodisi tovornih ladij kakor tudi ladij spremljevalk. Konečni uspeh je bil pa ta, da so se mornarji branili ukrcati na te nevarne konvoje, In tako primorali poveljstvo zmanjšati moštvo in tako se je še več poslabšalo zalaganje vojakov.
Zato se pa radijo in tisk čimveč trudita, da bi prepričala ljudstvo, da njih konvoji so nedotakljivi, da imajo dobro spremstvo in da jifi sovražne podmornice ne dosežejo. Iščejo tako novih žrtev za borbo, ki jo Anglija brezpotrebno vodi proti novi, zdravi Evropi, ki vstaja iz ruševine kaosa, ki so ga ustvarili Židje in prostozidarji.