alpina PRED VOLITVAMI IZVRŠILNIH ODBOROV DELAVSKEGA SVETA I i ,:> ) L Novi statut podjetja, ki je pred kratim zo.čel veljati, predvideva 9 odborov, katerim je namenjena funkcija kolektivnih izvršilnih organov. ,' i • *., Čeprav je bilo precej govora o teh organih še med razpravo o tezah za statut, in pozneje tudi med javno razpravo o osnut-.u statuta, ne bo odveč, če zdaj, heposredno pred volitvami izvršiIn.h odborov spregovorimo nekaj bei^d o vlogi, ka~ ^kršna jim je namenena v našem sa-;jnoupravnem mehanizro. ^Delavski svet bo tud poslej edi-ni organ upravljanje na ranni pod-• jetja (na ravni rrcaiizacij zdruO , ženega dela so organ, upravljanja / pveti organizacij). Is pommni, da bo edino delavski sve lahko spre-j jemal splošne akte poe'etja (sta-. ^ut, pravilnike, poslonike in ■ podobno) , kot tu i le tre gospodar-v-ske in drugo plane ter dolgoročne f ^n srednjeročno programs. Prav tako bo delavski svet vedno odločal o vseh na j pomembnejših vprašanjih, ki so v statutu podrobneje našt< Izvršilni odbori to-.^irej ne o od o prevzeli de'.avskemu ' svetn njegovih-dosedanjih ingerenc, razen mogoče nekaterih konkretnih ?adev, i katerimi srno tudi doslej brez pogrebe obr^menjeval^-dclav-?ki sve£. J i1 ; ")dločitVe delavskega sveta so pra--/Vriloma bolj splošne^-načelne. Ta-/ odlo&itve' naj bi konkretizirali izvršilni odbori. Nekaj prime-.> tov zaradi lažjega razumevanja: / - delavski svet določi s splošnim ' akto^., da se mora premoženje / t>odjotja enkrat letno popisati. r Gospodarski odbor pa bo doJto&Ll^ kdaj $>o /opis, ;do bo v komisi-Ji, — {kol v"°+ T , na W i me investicijsko posojilo 5 milio-nov dinarjev za nakup novih strojev, gospodarski odbor pa odloči pri kateri banki bomo vzeli to posojilo (vsekakor pri tisti, ki bo ponudila ugodnejše pogoje). -Delavski sve ustanovi novo delovno mesto- odbor za delovna razmerja pa bo izbral najprimernejšo osebo za to delovno mesto. -Delavski svet sprejme plan štipendiranja, odbor za izobraževanje pa bo izbral štipendiste. -Delavski svet razpiše stanovanjska posojila, odbor za sredstv skupne porabe pa bo izvedel razpis in določil, kdo dobi posojilo. -Delavski svet določi (s pravilnikoml___ kaj se šteje za kršitev delovne dolžnosti, odbor za osebno odgovornost pa ugotavlja kdo je kršil delovne dolžnosti in mu izreče ustre9 zen ukrep. -Delavski svet določi s pravilnikom skupine v katere se razvrščajo delovna mesta glede na.delovni pri-spcvok3?i odbor za nagrajevanje pa odloča v katero skupino se razvrsti določeno delovno mesto. Teh nekaj primerov je mogoče dovoLj^...._ da se vidi izvršilna funkcija odborov. Sicer pa je približno takšno vlogo imel dosedaj tudi upravni odbor in celo nekatere komisije delavskega sveta. Zato bi se lahko vprašali, ali se v bistvu sploh kaj spremeni. Spremembo so. in to vsebinske: 1.Izvršilni odbori imajo več samostojnosti kot jo je doslej imel upravni odbor, še celo več kot so jih imele komisije delavskega sveta, ki so bile (tz izjemo kadrov-"~ ska in disciplinska) zgolj posvetovalni organi. Vendar pa je ta scinvostojnost le omejena, ker se na odloČJLfcvo _o&borov lahko ugovar—-. ja pri delavskemu svetu. 2.Delovno področje izvršilnih odborov je ožje. Zato se bodo člani odborov lahko poglobili v bistvo zadev in bodo njihove odločitve bolj kvalitetne in tudi bolj trdne. To poglabljanje v bistvo zadev pa gre konkretno na področje strokovnih služb in posameznih oseb, ki bodo odslej morale bolj polagati račune o svojem delu. 3.Dejavnost odborov ni omejena na golo odločanje, ampak bodo morali prenesti težišče na preučevanje pojavov in na oblikovanje potrebnih ukrepov. Vsak odbor bo samoiniciativno ali na predlog ustrezne strokovne službe kreiral ne samo lastne ukrepe,,ampak tudi predloge delavskemu svetu. Nobena strokovna služba se ne bo mogla s svojimi predlogi več obračati direktno na delavski svet, ampak bo morala svoj predlog s primerno utemeljitvijo, dokumentacijo itd. predložiti ustreznemu odboru. Ta pa bo prišel pred delavski svet s svojim predlogom, ki ni nujno, da bi bil istoveten s predlogom, kakršnega je prejel. že samo to nakazuje, da smo z novo ureditvijo vsebinsko obogatili in poglobili samoupravljanje v našem podjetju. Če k temu dodamo še svete organizacij združenega dela, ki bodo poleg drugega razpravljali tudi o vseh važnejših odločitvah, preden bodo prišle pred delavski svet,lahko trdimo, da smo napravili kar lep koraJj v približevanju upravljanja podjetja k delovnemu človeku. Če nič drugega, v upravljanju podjetja bo aktivno sodelovalo 13o - 14o članov delavskega sveta, svetov organizacij združenega dela in izvršilnih odborov - torej vsak deseti član delovne skupnosti. Tu pa še niso ttšteti člani raznih komisij,ki bodo prav tako sodelovali pri načrtovanju odločitev s svojimi predlogi. Statut podrobno razmejuje delovna področja, pravice, dolžnosti in odgovornosti organov upravljanja in izvršilnih organov v tem smislu, kot smo navedli.Vendar pa je to še vedno na papirju in lahko tam tudi ostane, če se ne bomo vsi skupaj zavzemali za uresničitev. Prav go- j tovo čez noč ne bomo mogli doseči, da bi celoten mehanizem ta>:^j brezhibno deloval. Sam delavski svet, posebej pa še sveti organizacij združenega dela in izvršilni odbori kot novi organi, si,bodo morali najprej izgraditi stil dela«, Delo teh organov ne bo imelo pravega haska, če v njem ne bo sistema in določenega avtomatizma v postopku, j. Tega pa ni mogoče predpisati,ampak ga je treba šele oblikovati v praksi. Vsak začetek je težak, «ato stoji- \ jo pred prvimi izvršilnimi odbori še toliko odgovornejše naloge. Ob predlaganju kandidatov v posamez ne odbore in ob volitvah bi kazalo" razmisliti tudi o tem. Stojan PERTOVT PRVO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Novoizvoljeni delavski svet se je sestal na prvem zasedanju dne 13/11 197o. Kot prvo je potrdil poročilo volilne komisije in pravilnost volitev ter verificiral mandate novoizvo -ljenim članom delavskega sveta. Za predsednika delavskega sveta je bil soglasno izvoljen tovariš ANTON OBLAK, za njegovega namestnika pa tovariš JOŽE BOGATAJ. _ i Delavski svet je obravnaval pripom-\ be občinske komisije za statute na novi statut našega podjetja in do-' ločil katere pripombe sprejme, delno sprejme ali jih ne sprejme.Nato je sprejel sklep o sprejemu NOVEGA STATUTA PODJETJA. Določil je,da se ga čimprej objavi, poleg tega naj se ga da tudi natisniti tako, da ga bo prejel vsak član delovne sku pnosti. Odbori delavskega sveta kot kolektivni izvršilni organi po novem sta tutu štejejo od 5 do 9 članov. De-~ lavski svet je sklenil, da dokler število članov posameznih odborov ne bo določeno s poslovnikom ima j "> kolektivni izvršilni organi naslednje število članov in pomožna telesa: 1. Gospodarski odbor ima 9 članov Odbor imenuje naslednje stalne strokovne' fcomišijei a)Komisija za cene, ki predlaga cene za nove artikle in spremem be veljavnih cen za trgovsko blago, b)Komisija za ocenitev odvečnih surovin in pomožnih materialov, c)Komisija za investicije v tovarni , d)Komisija za investicije v prodajni mreži, e)Komisija za izbor kolekcije, f)Komisija za tehnične izboljšave , 2. Odbor za delovna razmerja ima 7 članovr Odbor po potrebi imenuje občasne komiiije za proučitev posameznih vprašanj. 3. Odbor za nagrajevanje ima 7 članov. Odbor po potrebi imenuje občasne komisije za proučitev posameznih vprašanj. 4. Odbor za izobraževanje ima 5 članov. Odbor po potrebi imenuje komisije za posamezna vprašanja. 5. Odbor za sredstva skupne porabe ima 5 članov. Odbor po potrebi imenuje občasne komisije (za razpis stano -vanjskih posojil). 6. Odbor za osebno odgovornost ima 5 članov. Odbor imenuje stalni komisiji zaa vodenje postopka in sicer; a)za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti, b)za ugotavljanje materialne odgovornosti . 7.Odbor za varstvo ima 7 članov. Odbor imenuje stalno strokovno komisijo za varstvo pri delu. 8.Odbor za informacije ima 6 članov. Odbor imenuje uredniški odbor in uredništvo glasila :DELO,ŽIVLJENJE' 9.Odbor za obrambo ima 5 članov. Odbor imenuje stalna organa; a) štab narodne obrambe b) Stab civilne zaščite. Imenovana jo bila tudi kandidacijska komisija, ki bo do naslednje seje delavskega sveta pripravila predlog kandidatov za člane odborov in njihove namestnike. Delavski svet jo sklenil,da podpre akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo dodatnih šolskih prostorov in sprejel naslednji sklep. Podjetje bo od 1.1.1971 do 31.12.197' prispevalo iz svojega dohodka denarna sredstva v višini 1% cd sredstev izplačanih za osebne dohodke (bruto) zaposlenih na področju Krajevne skup' nosti žiri za gradnjo dodatnih šolskih prostorov v Žireh. Direktor je pooblaščen, da sklene s Skupščino občine Škofja Loka ustrezno pogodbo za izvedbo tega sklepa pod pogojem, da se občani Krajevne skupnosti Žiri na referendumu odločijo za uvedbo samoprispevka in da se zagotovi enak prispevek drugih delovnih organizacij na področju KS Žiri. Z veliko večino je bil sprejet tudi sklep o odobritvi sodelovanje podjetja pri finansiranju topografskp katasterske izmere Žirov z deležem v višini 124.226,oo din. Pogoj pa je da tudi druge delovne organizacije sodelujejo s predvidenim deležem. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da se ustanovi "služba za obdelavo podatkov" in se vključi v organizacijsko shemo podjetja ter druge samoupravne akte kot štabno službo. Kadrovska zasedba službe je a) organizator - analitik-vodja b) organizator - analitik c) administrator Odobrena je tudi nabava potrebnih naprav in pisarniške opreme. Obravnavane so bile tudi investicije za prodajno mrežo in delavski svet je odobril sredstva za adaptacijo in ureditev prodajalne na Rijeki ter za opremo nove prodajal ne v Novi Gorici. Zaradi rušenja stavbe v Subotici, v kateri je naša prodajalna, se sprejme ponudbo za zamenjavo lokala, s tem, da so skušajo doseči čimbolj ugodni pogoji. Med razpravami na obravnavanem za sedanju pa so člani delavskega sveta večkrat poudarili, da je vzporedno z uvedbo novih služb treba skrbeti tudi za najpotrebnejšo opremo in materiale za proizvodnjo. Ustanovitev SLUŽBE ZA OBDELAVO PODATKOV Na zadnji seji je delavski svet podjetja sprejel sklep o ustanovitvi službe za obdelavo podatkov SOP. Sklep je podan v štirih točkah: 1. Ustanovi se služba za obdelavo podatkov in se vključi v ~bsto-ječo organizacijsko shemo podjetja ter druge samoupravne akte kot štabna služba. 2. Kadrovska zasedba znotraj SOP naj obsega delovna mesta: 2 analitikov-organizatorjev in administratorke.Javni razpis je treba takoj objaviti. 3. Zagotoviti je treba delovni prostor. 4. Odobren je nakup potrebnih naprav in strojev ter pisarniške opreme. O tej temi prvega zasedanja novoizvol,' ljenega delavskega sveta je razpravljalo več članov. Mnenja so bila deljena, vendar v prid ustanovitvi. Nekateri so navajali primere drugih gospodarskih organizacij, ki so že precej pred nami uvedle elektronsko obdelavo, ki jim pomaga k uspehu. Drugi na so predvsem navajali težave s sredstvi v proizvodnji. Prevladalo je mnenje, da začetna inve -sticija ni prevelika. SOP bo imela kot glavno nalogo vzpostaviti komunikigijsko zvezo med računskim centrom in podjetjem.Koristili bomo Računski center škof-ja Loka, ki ima elektronski računalnik IBM 36o. Delajo še za podjetja LTH, Jelovica, Predilnica, Sava Kranj Občinska skupščina Škofja Loka. Prvi pogovori z Računskim centrom so potekali že v lanskem letu, intenzivne priprave in delo ob uvajanju pa tečejo že od septembra t.l. Kot prvo nalogo smo si zadali spremljanje prodaje in zalog gotovih iz delkov. Postopoma pa bomo prešli na strojno fakturiranje,saldokontira- • nje, obračun polizdelkov,surovin, obračun osebnih dohodkov, razna pla- niranja, analize itd. Računalniška znanost je prav se -daj v svojem najhitrejšem razvoju in vedeti moramo, da se vključu -jemo vanjo iz potrebe in ne zato, ker je imeti računalnik zelo mo -derno. Z . K. UREJANJE NOVIH PROSTOROV ZA OBRAT GORENJA VAS Z modernizacijo tehnoloških po -stopkov so kapacitete izdelave vedno večje. Ravno obratno pa je to v šivalnicah, kjer ni možno z novimi tehnološkimi postopki in stroji doseči vzporednega razvoja z montažo in sicer v količini. Zato je že več let kriza za zgornje dele, ki jih vedno bolj primanjkuje. Vsaka tovarna v čevljar ski panogi se je po svoje skuša-" la rešiti teh težav, tako da je ustanovila obrate za izdelavo zgornjih delov po drugih krajih, kjer je bila potrebna delovna sila. Tudi Alpina se je srečala s težavami zaradi pomanjkanja zgornjih delov, zato šej.ji januarja 1965 priključila k matičnemu podjetju obrat v Gorenji vasi, ki je kot kooperant "Planike" izdeloval zgornje dele že sedem let. S tmm je delno premostila svoje težave zarad di zgornjih delov, že v kratkem čacu pa se je izkazalo, da bo zgornjih delov še vedno premalo. Tedaj se je postavilo vprašanje kaj storiti, iskati kooperante ali pa doma povečati kapaciteto šivalnic. Ugotovljeno je bilo, da so pri kooperantih zgor- nji deli slabši in dražji kakor doma. Ta ugotovitev nam je narekovala, da moramo povečati svoje kapacitete za izdelavo zgornjih delov. 0 razširitvi obrata v Gorenji vasi se govori že več kot dve leti. Prvotno je bilo mišljeno razširjati sedanje delovne obrate oz. prostore. Za to razširitev so bili izdelani že gradbeni načrti in tehnološki postopki. Ponudila pa se je prilika za perspektivnejšo rešitev. Letos smo odkupili delovne prostore , v katerih ima svoje prostore ;;Kroj" iz Škofje Loke.Prvotno je bilo rečeno, da bo stavba prazna že septembra. Ta rok pa se iz dneva v dan podaljšuje.Se -daj je rok za iznraznitev stavbe 15. december, ki pa gotovo še ni zadnji rok. Ko bo stavba prazna, bo potrebna še delna preureditev delovnih prostorov. V novi stavbi so delovni prostori fso površini enaki sedanji, le da dolžina stavbe odgovarja za tehnološki postopek šivalnice. Po preselitvi v nove delovne prostore bomo izdelovali poprečno 13oo parov zgornjih delov. Možna pa je še poznejša razširitev obrata, v kolikor bodo dopuščala finančna sredstva.Če bi se ta perspektiva uresničila, bi približno čez 5 let lahko izdelovali okrog 27oo parov zgornjih delov dnevno. Sedaj moramo ugotoviti, kaj se nam bolj izplača? Iskati kooperante za izdelavo zgornjih delov po vsej Jugoslaviji, katerih izdelki so nekvalitetni, ali pa vložiti ne -kaj več sredstev v gorenjevaški obrat, ki bo lahko čez nekaj let nadomestil kooperante po številu izdelanih zgornjih delov, obenem pa bi bili ti kvalitetnejše iz -delani. Vinko BOGATAJ NI BEDAK, KDOR NAREDI NAPAKO,TEMVEČ TISTI,KI V NJEJ TRMASTO VZTRAJT (Henrik Zbil) PRED NAMI JE LETO 1971 dosti manjši. Vendar pa tudi tu trend zalog narašča. Mesec december je čas, ko se zaključuje poslovno leto in se pripravljajo plani za prihodnje ob -dobje. Zato upam, da nam bo rane -nje o analizi zalog obutve dobrodošlo in koristno pri poslovnih odločitvah za leto'1971 (točna analiza z vsemi izračuni in prilogami je v prodajni službi). Analiza gibanja struktur in velikosti zalog obutve v prvih desetih mesecih letošnjega leta nam je pokazala ,da bo treba veliko pozornosti, truda in resnosti posvetiti temu problemu. Poiskati bo treba vse možne načine in metode pro daje, ki bodo to zalogo spravile" na višino optimalnih količin zaloge . Sedanja situacija v skladišču prodajne mreže'je taka, da se zlafeii v prodajni mreži kopiči stara obutev, ki iz leta v leto postaja vse manj uporabna za prodajo. Ne sme nas zapeljati ugotovitev, da je bilo stanje zalog v skladišču ob inventuri boljše kot par mesecev nazaj. Res je, da so se zaloge v skladišču zmanjšale(kar je posledica večje odpremo od proizvodnje v prvih lo. mesecih letošnjega leta), vendar se moramo zavedati, da obutev, ki jo odpremi-mo iz skladišča v prodajno mrežo še ni prodana. Lep dokaz za to je trend zalog v prodajalnah,ki ima-jottendenco rasti. Če si ogledamo stukturo zalog v prodajni mreži nekoliko podrobnejše, ugotovimo, da največjo maso predstavljajo ženska obutev.Trend teh zalog ima tendenco letne rasti. Na drugem mestu po velikosti zalog je moška obutev. Trend pri tej sku pini obutve ima tendenco rasti. Najmanjše pa so zaloge otroške o-butve. Strukturni odstotek te o -butve v celotnih zalogah pa je . Mislim, da je na mestu ugotovitev, da se na področju nrodaje ni poslovalo po hačolih ekonomske raču-nice, da se prodaja in z njo proizvodnja nista znali vključiti v spremembe in gibanja na trgu.Zato sem prepričan, da se je poleg iskanja najboljše metode za zboljšanje takega stanja zalog, treba končno odločiti v katero smer naj bi se razvila prodajna in proizvodna politika tovarne. V veliko pomoč pri reševanju teh problemov pa bo nedvomno mehanografska obdelava podatkov s pomočjo IBM, saj mi ni treba posebej povdarjati, kako zelo po -membna,aii bolje, nujna je hitrost podatkov pri poslovnih odločitvah. Vendar pa nas kompjuter ne bo rešil vseh problemov, če sami ne bomo pristopili k reševanju in našli odgovor na naslednja vprašanja: - kateri so vzroki, ki so pripeljali do takega stanja(gibijivega in negibljivega dela zalog), - kakšni so artikli, ki so na zalogi eno,, pa tudi morda po več let in njih cena - zakaj so se taki artikli sploh proizvajali, - kakšni so predlogi za izboljšavo, - kakšna bo usmeritev prodaje in s tem proizvodnje tovarne. K vsem tem problemom pa je nujno pristopiti že danes in jih ne odlašati na jutri, ker le tako lahko pričakujemo napredek in boljši poslovni uspeh v prihodnjem letu. Janez BOHINC, oec. V ČEM JE USPEŠNOST MARKETINGA NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Hiter tempo razvoja gospodarstva zahteva vedno večjo organizacijo dela in poslovanja, tako v podjetju kot v celotnem narodnem gospodarstvu. Povezanost in odvisnost proizvodnih programov od tržnih gi banj nalaga podjetjem vedno večje zahteve po načrtnem usmerjanju dejavnosti podjetja. Načrtnost podjetja mora prodreti v vse dejavnosti podjetja.Vedno manj odločitev naj se poda slučajno po oseb -nih intuicijah. Poslovanje v tržnem gospodarstvu ni več slučajno, ampak preračunana dejavnost glede na doseg večjega dohodka. V podjetju se mora razvijati ana-listka dejavnost. Brez analitskih razčlenitev poslovanja se ne more postavljati poslovnih odločitev. Zanemarjanje analitskih ugotovi -tev v poslovanju in delovanju katerekoli dejavnosti v podjetju nima opravičila. Izgovor, n.pr. ni časa, mudi se, zagovarja poslova -nje po"hitrem postopku". Poslovne odločitve v teh primerih so poslovne odločitve v stiski. Odločanje v stisklipa izpodbija načrtno delo. Brez načrtnega dela pa ne moremo doseči pravega uspe-ha. V mesecu novembru se je število de-v našem obratu povečalo le za 3 delavce. V delovno razmerje so bili sprejeti in so nastopili delo Ana Strlič -šef finančne službe , Alojz Remih-delavec v grupi za vzdrževanje, Peternelj Frančiška-priu-čena delavka v šivalnici in Tanja Gregorač - pisarniška delavka v službi za obdelavo podatkov. Delovno razmerje je prenehalo na lastno željo delavcu Francu Peternelju, KV čevljarju v šivalnici težke obutve . V obratu Alpine v Gorenji vasi ni bilo posebnih sprememb. Novih delavcev ni bilo sprejetih, odšla je le Milena šubic zaradi zaposlitve v trgovini ALPINE v Ljubljani . Tudi prodajne mrc^ža ni imela poseb nih kadrovskih sprememb. V proda -jalni obutve v Novi Gorici je nastopila delo kvalificirana proda -jalka Kodre Sonja, Golubič Katica pa je nastopila delo v prodajalni v Koprivnici za določen čas v pomoč ob povečanem prometu v jesen-sko-zimski sezoni. Ob zaključku novembra imamo zaposlenih 1.353 delavcev skupaj. A. F. Poročili so se: CVETKA ALBREHT, FRANCKA MRAK (GV) . IVA ŽUST, DARKA KRVINA, FRANCI GRE-GUROVIČ. Iskreno čestitamo ! F. P. NOVA PRODAJALNA V NOVI GORICI 16. XI. 197o smo odprli v Novi GoO rici sodobno prodajalno, ki naj bi bila s svojo funkcionalnostjo in moderno obliko primer nove usmerjenosti tovrstnih lokalov.Vendar pa ta tip prodajalne še ni končen, saj imamo še precej možnosti v materialu in obliki, katere se bodo morale realizirati. Ta študija nas bo pripeljala do popolne tipizacije, ki nam bo omogočila cenejšo, hitrejšo in sodobnejšo a-daptacijo - značilno za Alpino -ne da bi pri tem trpela funkciol -nalnost in estetska oblika lokala. Prodajalna v Novi Gorici je uspel primer tlorisne rešitve, ki se bo ponavljal v podobnih inačicah v vseh naših lokalih. Locirana je ob samem vstopu v trgovski center,kar ji daje precejšnje možnosti za uspeh. Tej izpostavljenosti je pod rejena tudi oprema, ki se s svojimi površinami odpira navzven ter se tako prostorsko vključuje v sam trg. S tem se je skušala doseči maksimalna povezanost potrošnika in prodajalca, kajti prodajalna ser.ne zapira sama vase, pač pa se v vsej svoji razsežnosti ponuja mimoidočemu. Temu efektu je podrejen tudi izložbeni prostor,ki je odprt in preko posameznih razstavljenih grup ptiteguje pegged v notranjost, kjer se nizajo razstavne vitrine, vključene v samo opremo. To omogoča potrošniku maksimalno sproščenost pri prestopu iz iz zunanjega v notranji prostor. Vendar pa so bili in bodo vsi napori za modernizacijo naših pro -dajaln zaman, če bomo potrošniku nudili le uspel ambient. Naš cilj je čimboljša prodaja, če pa potrošnik ne bo našel v prodajalni, ki ga je vizuelne pritegnila, tudi tistega kar išče, nismo s tem ničesar dosegli. Prebivalci Nove Gorice imajo precej izostren okus. ofčener priča njihov način oblačenja, saj imajo zaradi bližine Italije idealno možnost slediti modi iz dneva v dan. Zanemariti pa ne sme mo tudi italijanskih kupcev, za ka-~ tore so nekateri naši artikli zelo . privlačni. Vse to nam narekuje pravilno izbiro in lansiranje modelov in šele ko bodo vse te komponente združene, bo uspeh novogoriške prodajalne, kakor tudi večine ostalih naših prodajaln, zagotovljen. dipl.ing.arh. Franc DOLINAR NAMEN TRŽNIH RAZISKAV Tržna raziskava je dejavnost,ki obravnava probleme v zvezi s pro-meton in prodajo blaga na poti od proizvajalca do potrošnika. Njena osnovna naloga je pomagati podje-" t ju, da se. prilagodi pogojem tržišč ča. Težnje, v času stiske za surovine je nujna na raziskavah nabavnega trga, v razmerah otežkočenega plasmaja proizvodov pa na raziskavah prodajnega trga in metod. Raziskati trg jo pomembnejše že prod samo proizvodnjo, da zvemo, kaj kaj naj sploh proizvajamo, za kakšnega potrošnika, v kakšnem olsegu in po kakšni ceni. Relativna zasičenost tržišč in problemi v -^rodaji novzročajo, da se na različne načine poskuša spodbujati potrošnja, iščejo kupci in u~ porabljajo vsa mogoča sredstva za povečanje prodaje. Osebno poznanje trga tu ni dovolj. Potrebno je temeljite j še poznavanje strukture trga in kupcev - potrošnikov ter mnenja in tendence naših konkurentov. Tržišče postaja vedno večje, komplicirano in nepregledno. Zato je potrebno, da si vsak, kdor hoče premostiti razdaljo med ponudbo in povpraševanjem, ustvari na ta ali oni način določeno sliko trga. Gospod DOLENS pravi j" ... tržna raz iskava je v bistvu stvar zdravega razuma in predstavlja za proizvajalca to, kar je obveščevalna služba za generale, in ji lahko s tega vidika opišemo kot spoznavni instrument vodstva podjetja.." Naloga trgovine je, da premosti osebne, časovne in prostorske razlike s tem, da poveže ljudi, čas in kraje med proizvodnjo in po -trošnjo, Vse to pa mora opraviti po najkrajši poti in v najkrajšem času in na najcenejši način. Zavedati pa se moaamo, da bo trgovina na tržišču tem lažje in hitreje prodala proizvode, s tem zadovoljila potrošnike in hitreje prišla do sredstev, ki bodo omogočili takojšnjo reprodukcijo,čim bolj bo proizvodnja upoštevala njena mnenja in ugotovitve analiz tržišča. Torej bo s pomočjo tržnih raziskav dana možnost osnovne tendence moderne trgovine: prodati na~jveč blaga čim večjemu številu potrošnikov, po kar najbolj dostopnih cenah in v čim krajšem času. Janez BOHINC, oec. ŽIROVSKA MLADINA IN NJENI PROBLEMI Od 21. - 23. novembra sva se člana mladinskega aktiva ALPINE udeležila seminarja za predsednike in programske vodje mladinskih klubov v Bohinju. Udeležilo se ga je 7o predstavnikov mladinskih klubov iz vse Slovenije. Namen tega semi-narja je bil seznaniti te predstavnike s programi in nalogami mladinskih klubov. Uvodno besedo je spregovoril predsednik ZMS Slovenije tov. Mitja Gorjup, ki nam je dal tudi teze, kako naj delo v mladinskih klubih poteka. Svoja mnenja o delu v mladinskih klubih pa so nam podali tudi tovariši Franci Hočevar, Slavko Pregelj, Tomo štefe in Dagmar šuster. Idejna voditeljica seminarja pa je bila tovarišica Mika Ver-bič. Posebej velja omeniti tudi govor tovariša šusterja, ki je zlasti poudaril tesno sodelovanje med krajevno skupnostjo in ostalimi političnimi organizacijami ter mladino v kraju. Ravno tako sodelovanje pa prav v Žireh še ni našlo skupne poti. Prav na koncu seminarja smo imeli tudi javno tribuno, na kateri smo se predstavniki vseh klubov med sabo pogovarjali in izmenjali mnenja. Na tej tribuni smo spoznali in prišli do zaključka, da smo med redkimi v Sloveniji, ki smo brez mladinskega kluba, pri tako velikem številu mladincev. Po podatkih, ki smo jih dobili, štejejo Žiri 500 mladincev. Ponekod je bil glavni problem pri ustanovitvi kluba denar, medtem ko je v žireh glavna stvar neenotnost in nepovezanost med mladinci in starejšimi. Sprašujete se, kam je padla žirovska mladina, Vsi jo ob- so jate o Govorite, dla hodi po go -stilnah in se zadržuje v slašči -čarni, ki je kamen spodtike prav za vse, tako za tujce, kakor tudi za domačine. To tudi sami vemo in občutimo, vendar pomoči za reši -tev tega problema dosedaj če nismo našli. Mislimo, da je v Žireh dovolj mladincev, ki bi se radi razvedrili in izobraževali, pa se nimajo kje. Edina zabava jim je sobotni ples v gostilni, ki pa le delno zadovolji njihove potrebe po zabavi. Zakaj se dogaja to ravno v žireh, ki se uvrščajo že med razvitejše industrijske kraje v Sloveniji. Mislim, da bi se problem, ki nastaja v zvezi s tem, s skupnimi močmi, nekoliko potrpežljivosti in dobre volje, ugodno rešil. Ne prosimo vas za denar, pač pa za večje razumevanje in za prijeten kotiček, ki bo služil vsej mladini v žireh. Aktiv ZM ALPINE Cveto TAVČAR Milan OBLAK vanje organizacije v smeri izobraževanja in rekreacije je prav gotovo bistvo dejavnosti mladih delavcev. Na tem področju je možno doseči tudi množičnost in vsestrancst. Mislim, da se v žireh odpirajo možnosti prav na teh poljih.Podjetje Alpina je zelo razširilo plan izobra' zevanja in le od volja mladih je odvisno, ali se bodo v to vključili. Primer za to je organizacija večerne osemletke. Moram poudariti, da jc vodstvo aktiva "MS pomagalo pri zbiranju prijav za to šolo. Žal vsi tisti, ki so se prvotno priglasili,niso tudi dejanske začeli s šolanicm. Menim pa, da jc še čas, da preko ak-, tiva zveze mladine izvedemo to akcijo do konca. Glede sodelovanja z organizacijami pa lahko omenim le to, da vodstva le-teh že nekaj let zaman iščejo sti ka z mladino. Kaže, da smo vsi skupaj na dobri poti. Ko bomo pa do -segli to, pa sem prepričan, da ne bo več obstojal problem prostora za mladinski klub, ki bo osnova za nadaljnje prizadevanje mladih. II. P. f PRIPIS s Z veseljem torej ugotavljamo, da so se feladi člani kolektiva naveličali brezplodnih razprav, da hočejo nekaj napraviti.Prizade- SKUPŠČINA OBČIITE ŠKCFJA LOK?, Oddelek za družbeno službo in občo upravo ZBIRNIK REZULTATOV REFERENDUMA za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo telovadnice, 4 učilnic s kabineti in vzgojne varstvene ustanove v Kja-jevni skupnosti Žiri, ki je bil opravljen 2?/il 1970 robrv čju Krajev ne skupnosti žiri i x. V o 1 i 1 c o v r i ^ . _ „ v Glasovalno mesto TT . „ , _ , , : - o • n L ■ u c. _, Voi3a- Glas o v a 1 o , •--- nih skupno ' za5i nroti 'idole- -a nr. Za n\ nXl' žba število števil vpisanih glase* ŽIRI 47G 390 31? 69 2 P? C7,2 "1,8 STARA VAS 624 563 454 96 13 9O,3 72,0 8o,6 NOVA VAS 346 324 244 80 •■ 9 3,5 7o,5 75,3 00BPAČEVA 510 -150 37? 76 2 89,5 74,1 82,9 m Volilcov Ne- Odstotek Glasovalno Glasoval o veljav .. ■ mesto f,---udele- za na za na nin skupno ':za'; proti žba število število vpisanih glasov. SELO 222 2o0 1G3 21 '2 93,7 82,4 GS,0 BREKOVICE 126 121 92 29 - 96,o 73,o 76 ,o RAČEVA 176 14c 93 39 0 79,6 52,G 66,4 LEDINICA 78 69 64 4 1 38,5 32,1 92/6 SKUPAJ 2.552 2.271 1.027 414 3o 29 71,6 Bo,4 ŠPORT Nogometna sezona za letošnje leto je za nami. Tekmmvanja v prvi in v vsehd drugih ligah so končana. Ekipe si bodo čez zimo nabrale novih moči, popravile vse tisto,kar sedaj ni bilo v redu, nekateri bodo ,odšli na zimske turneje po Južni Ameriki, drugi bodo ostali kar doma ter premišljevali o vseh pro-pustih, ki so jih naredili v tekmovanju, kakor tudi o tem, kako bo v nadaljevanju prveBstva spomladih. Z igro kakor rezultati je lahko vsekakor najbolj zadovoljen PARTIZAN iz Beograda, ki je zasedel prvo mesto, vendar pa mu je tik za petami HAJDUK iz Splita, bako, da lahko v nadaljevanju pričakujemo zanimive borbe, kajti v borbo za prvo mesto se lahko vplete še kak kandidat, ki.po točkah prav malo ostaja za tema dvema. Največje veselje je svojim navijačem prav gotovo priredila CLII1PI-JA, ki je z dobro igro ves čas tekmovanja zasedla šesto mesto in lahko upamo, da bo v nadaljjcva 0 nju to mesto tudi obdržala. S Svojo uvrstitvijo vsekakor ne more biti zadovoljen Maribor, ki je šele na 16. mestu in se bo moral krepko potruditi, če bo hotel ostati v I. ligi. Na splošno lahko rečemo, da je bila kvaliteta tekem boljša kakor prejšnja leta, kar se je poznalo pred -vsem pri obisku gledalcev, ki so najboljši pokazatelj, ali se igra dobro ali ne. Veliko pripomb je bilo letos na račun sodnikov, ki le prevečkrat po svoje pripomorejo k temu, da zmaga tisti,ki jim je ljubši. Tekmovanje v zvezni košarkarski ligi je že v polnem zamahu, vendar pa že sedaj veliko pred koncem tekmovanja lahke ugotovimo, da sta edina resna kandidata za prvo mesto le Jugoplastika iz Splita in Crvena zvezda iz Beograda, Ki imata naj -bSjjše igralce, ter do sedaj še nista pretrpela nobenega poraaa.Nasprotno pa se zelo slabo godi lanskoletnemu prvaku Olimpije, ki nikakor ne more na zeleno vejo, te je z eno samo zmago povsem za koncu lestvice. Pretekli mesec so bili na obisku pri nas v tovarni košarkarji Jugo-plastike«. Z volikim zanimanjem so si ogledali tovarno, potem pa so odšli v Goropeke na zakusko. Ker je-bilo bo ravno pred tekmo z Olir-pijo, niso imeli veliko časa, tako da so kmalu odšli, pa tudi v razgovoru niso bili preveč sproščeni, kajti vsi so mislili na to, kako bo med tekmo. Pri ogledu tovarne so si z največjim zanimanjem ogledali predvsem izdelavo smučarskih čevljev, ker pa sami niso smučarji, ampak so nava- jeni morja, jim lc ni šlo v račun, kako lahko s tako težo na nogah smučarji počenjajo vse tiste vra -golije med vratci. Kljub temu, da so bili med nami le malo časa, so bili zelo zadovoljni s sprejemom, največje veselje pa jim je pripravila vsekakor mladina, ki jih ni in ni pustila v avtobus, kajti vsak bi rad imel podpis od mojstrov košarke, kot so Skansi, Šolman, Tvrdid in ostali. Hiha GOVEKAR PREIZKUS ZNANJA IN SREČE - nagradni quiz - 11 1. vpziašanje Kateri je največji proizvajalec obutve v Jugoslaviji ? 2. vprašanje Kdaj praznujemo v žireh svoj krajevni praznik? 3. vprašanje Kateri je prvi slovenski roman in kdo ga je napisal? Vprašanja niso prezahtevna, zato se potrddite in jih rešite. Nagrada - 3o.- din - čaka ! Rešitve sprejema uredništvo do 6.1.1971. PRAVILNI ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PREJŠNJEGA OUIZA: 1. Nubuk je fino brušen na lice, dočim je velur na mesnato stran. 2. Prvi statut je bil sprejet v ALPINI 9.4.1964. 3. Prvi povojni jugoslovanski film je bil SLAVICA. Zahvala V imenu oddelka milice Žiri se prav lepo zahvaljujem vsem tistim, ki so pomagali pri iskanju pokojnr Valentine BIZJAK. Komandir oddelka milice Anton SUIIADOLNIK "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor s SILVA KLE'!ENČIČ JOŽE PETE^NELJ MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ANTON ŽAK3LJ ANTON HRIBAR IVAN CAPUDER - odgovorni urednik MAJDA JESENKO - glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1200 izvodov. Žiri, dne 15. decembra 1970 LITERARNA UGANKA Pripravila: N;d ja PETERNEL Meta jim je govorila dalje: "Z vami je tako: vi niste kakor drugi otroci - vi ste samorastniki. Vi se niste odzibali po zibelkah, vaše zibelke so razgoni, brazde, zare, kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke in prepelice, svetila vam je strela, budil vas je grom...Zato ste ko samorastniki. Sami ste se izlevili, brez goje , kot izgubljena samorastna setev v razgonu. Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako so morate tudi vi, Hudabivniki, zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, poženite korenike. Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic, ali tudi vi ne prizadevajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. - Poglejte mene so položili na marternico, ko so dobro vedela nisem, kaj je svet. Mogoče bodo polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste samcrastnikiT da ste Hudabivniki. Zdaj po meni, vas je devet, čez 5o let vas bo lahko že loo. Čez loo let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborili svojo enakovrednost, svoje pravice ...:: Leto za letom je Meta vlivala otrokom vero vase in jih učila spoznavati in zaničevati krivico in greh: ta vera se je v njih utrjevala, nosili so jo s seboj po podjunskerrrodu, po gorskih koritih, ta vera se je zraščala s tuljenjem vetrov po slemenih, s sanjami polj, zlivala se je s šepetom jezerskih gladin, za neskončnim šumom dravskih valov... Stari Karničnik je nekega dne nenadoma umrl. Že dolgo pred smrtjo ga je nekaj tlačilo. Bil je molčeč, taloven. Ljudje so si to razlagali s tem, da ga grizejo Hudabivniki. Kar se o njegovem umiranju pripoveduje, ni vse potrjeno. Toda ljudje pravijo in Ožbej je sam trdil, da ga je dal oče poklicati k sebi, ko jo padel. Ko pa je Ožbej prišel, je bil Karničnik že napol aezavesten. Čisto rahlo je še baje šepetal: "Ožbej, vzemi jo Potem je umiral pol ure, nato je baje spet zašepetals "Ožbej ... Male Karnice so tvoj užitek do tvoje in Metine smrti — Priimek, ime avtorja in naslov dela vpišite v spodnje kvadrate! i r~i mi REŠITEV LITERARNE UGANKE IN PREJŠNJE ŠTEVILKE GLASILA ' PRAN FINŽGAR POD SVOBODNIM SONCEM JOŽE PODOBNIK S ILVESTROVO Hitro, prehitro minute teko, že skoraj izteče poslednja še malo, le kratek še hip proslavijenja in leto starejši bo večni - kaj bo, kaj čas nam prinaša z neugnano močjo. Kozarce nalijmo, do dna jih spraznimo, naj vino nam re^i vprašanje s kaj umno je, kaj modrovanje; zatorej mu zvesti bodimo in znova in znoya točimo in pijmo. i > . Na zdravje ga pijmo. Na zdravje deklet, na zdravje trenutkom, ko zrejo na nas, da v sreči si najdejo vedri obraz, ki da jim z nasmehom vos rožnati svet rojene ljubezn4., še tih, a rasvnet. Trčimo z njimi. Napijmo jim z nado, da nič ne razbije začetnih vezi, da srcu do kraja predani smo vsi s poljubi ožarimo zmago, ko ugasnejo luči - nad tem<5 zlagano. Zapisano 21. XI. 197o U.PINA tovarna obutve • I R I \ DELOVNI KOLEDAR ZA LETO IS71 rn j |J> j T ' j 'm 8 JANUAR | FEBRUAR! g mREC g APRIL jf MAJ g i JUNIJ H n H _]_ n| 1____L_' 1 P \ /I--1 P 22 1 P! 45 ~ - • 1 C| 63," 1 S 1 TI HI 1 2 S \ 2 T 23 2 T 46 2 P, 691__2 Nj/\ 2s[l12 3 ni/h 3 S 24 lo 3 S 47 3 S 3_P|X 23 3 113 4 Pi 1 6 4 č 25 4 C 48 4 N. 4 T 9c 4 P 114 j 5 T j 2 5 P 26 5 P, 49 5 P 7o 19 5 S 9] 5 S 115 2i 6 S! 3 \ 6 S, 27| 6 s 6 T 71 6 č 92--oi.- 7 č! 4 X 7 N, I 7 Hi 15 7 S 72 7 P 92 7 P 116 3 P 5 ' X P 28 8 p 5o 8 č 73 8_S 3 T 117 7t~ 9 v 29 9 t 51 9 P| 74 j__9_N__24 9 S 118 1 ■lo N k 10SJ30 L1 lo S 52 loS 1 lo P 9a lo č 119 1 11 P 6 7 11 čj 31! H Č 53__11_II___11 T 96 11 P, 12° 12 T' 7 12 p| 32i 12_Pj54 12 P 75 2b 12 S 97 12 S 3 13 S 8 13 Si 331 .13 Si: 13 T 76 13 Č 9C _JJ_li-_ 14 ei 9 _14 K 14 Ni 16 14 S 77 14 P. 99j 14 P 121 15 P loj 15 P 34 ~ 15 P! 55.[ 15 Č 781 15 S 15 T 122 'J ]6 S | 16 T 35 j i16T|56|\ 16 P[ 79, _liJi|__25 16 S 123 17 H | 8 17 S 36 12 ! 17 S 57 17 S 17 P loo 17 č 124 18 P 11 13 Č 37 10 Č 58 18 N__13 T Lol 1G P| 125 19 T 12 |19 P| 381 119 P, 59 19 P 3o 21 19 S lo2 19 S| n-4 2o S u\ 2o S I |2o S 2o T 81 2o Č lo3 ___2o_hj- 21 č 14| l21 N j i21 Bj 17 21 S 82 21 P lo4 j 21 P 126 22 P 15 22 P 39 22 P 60 22 Č 83 22 S 22 T 127 23 S 16 23 T 4o '23 T 61 23 P 84 __ 23 N--26 23 S 12S _24 M 24 S 41 13-24 S 62 i 24 S 85 24 P lo5 24 Č 129 :5 L? 9 25 Č 42 25 Č 63 , 25 N 25 T I06 25 P. 13° / f i.-? 26 P 43 25 p. 64 26 P 06 22 26 S lo7 26 S 5 7 s i [27 si 44 27 s 27 T[x 27 č lo° [27 hj- ,0 č 26 ',28 N 28 ni 16 28 s 87 28 P lo9 28 P! 131 i f- p! 21' P^ ~ 65 29 č 88 29 s 27 29 t| 132 1 .0 S: i 14 3c t 66 I 30 pUol — 3o n| j J-3o Si 133 ■1 n ! * 31 s c7 _31 P Ho r II. POLLETJE » i