GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR mm LETO I! OKTOBER 1 964 ŠTEVILKA 10 Piše: Marjan Pogačnik Nismo bili med prvimi delovnimi kolektivi, ki so pričeli izdajati svoje glasilo, pa najbrž tudi med zadnjimi ne. Nekatera podobna glasila praznujejo letos že 10. obletnico izhajanja. To poudarjamo zaradi tega, ker se ob skromnem — prvem jubileju lista »Mercator« — ne trkamo po prsih, temveč, da spomnimo na pravilno odločitev o ustanovitvi svojega glasila. V številnih drugih kolektivih so se podobni listi uveljavili, opravičili svoj obstoj in uspešno opravili oziroma še opravljajo svojo nalogo. Prav naše podjetje, spričo teritorialne razsežnosti in ob velikem številu zaposlenih, je že lep čas Pogrešalo informatorja. Na podlagi izkušenj drugih smo se odločili za svoje glasilo. Zdaj izhaja že drugo leto. Kaj lahko ob tem ugotovimo? Mislim, da nas je list zbližal, da se sedaj bolje poznamo med seboj. V glasilu smo opisali vse naše poslovne enote in predstavili marsikaterega našega sodelavca. V njem smo spregovorili o nalogah, ki se jih lotevamo, v »Mercatorju« smo polagali račune o storjenem. V njem smo razpravljali o našem statutu, iz marsikaterega strokovnega pri- spevka smo se lahko česa naučili. Kdor ima zbrane vse dosedanje številke, hrani lep dokument. Marsikateri prispevek ali marsikatero sliko bo še čez čas z zanimanjem prebral oziroma pogledal. Ne le zato, ker ga bo to spomnilo na prehojeno pot podjetja in seznanilo z minulim stanjem, temveč zato, da bo lahko ocenil sedanjost in — kar je dolžnost slehernega upravljavca — smotrneje načrtoval prihodnost. Tu pa naj takoj povem, da uredniški odbor lista in tudi izdajatelj — delavski svet — ne želi, da bi bilo glasilo zgolj kronika podjetja. V njem moramo pisati o poslova- nju podjetja in o problemih v zvezi s tem. Prav tako so strani lista najboljše sredstvo za obveščanje o delu organov upravljanja, za poročanje o delu množičnih organizacij. Toda glasilo ni le sredstvo za obveščanje (glede tega ni niti edino), temveč naj bo predvsem tribuna članov kolektiva za izmenjavo mnenj. »Mercator« ni glasilo ne uredniškega odbora ne delavskega sveta. To je naše glasilo. V njem lahko vsak član kolektiva pove svoje mnenje o tem ali onem, predlaga določene sklepe organom upravljanja, pohvali, kar je hvale vredno, kritizira, kar zasluži kritiko. Dan za dnem se srečujemo z raznimi težavami in dan za dnem jih tudi uspešno premagujemo. Marsikdo meni, da pot, način ali metoda, s katerimi se lotevamo problemov, niso vselej najboljši. On (ali ona) bi predlagal(a) drugače. Morda o tem razpravlja s kolegi. Mislim, da bi bilo veliko u-činkoviteje, če bi svoje misli »vrgel na papir« in dopis poslal uredništvu glasila. Z njegovim mnenjem bi-’naenkrat seznanil ves kolektiv in vsak član kolektiva bi lahko poslal svoje ugovore ali pa pritrdilne članke. Na sedanji stopnji razvoja delavskega samoupravljanja je to samoumevno! Ugovori, ki jih največkrat slišimo (pomanjkanje časa, nevajenost pisanja itd.), ne držijo: potrebno je le malo dobre volje. Naše ankete so pokazale, da večina bralcev res sprejema glasilo kot svoje in nestrpno pričakuje vsako številko. Res, včasih izide z zamudo in ne mislimo se opravičevati s preobremenjenostjo tiskarne, v kateri se res potrudijo, da zamude niso prevelike; pokazali bomo rajši na druge razloge. Imamo premalo dopisnikov. Vemo, da niste navdušeni nad predolgimi članki (trije ali štirje taki bi bili dovolj, da bi bil list »poln«), krajših pa je potrebno precej več. Razumljivo je, da ne moremo objavljati prispevke samo iz ene poslovne enote, saj moramo sproti poročati o delu vseh enot. Težave so v tem, da se iz nekaterih enot sploh ne oglašajo, iz drugih z zamudo, največkrat pa je res, da je le malo članov prijelo za pero, da bi napisali članek v svoje glasilo. Saj še svoje fotografske posnetke večina ljubosumno hrani le zase, časopis pa tudi ne more brez slik. Naj izkoristimo to priložnost za poziv vsem članom za sodelovanje v listu, za priznanje dosedanjim dopisnikom in za izraz upanja, da bo glasilo v prihodnje še pestrejše in s tem še boljši obveščevalec kolektiva ter končno tudi njegova prava tribuna! Štirinajsta PE »Standard« Podjetje »Standard« Novo mesto je bilo ustanovljeno 1. 10. 1960 z odločbo Občinskega ljudskega odbora, ki je potrdil sklep skupnega zasedanja delavskega sveta podjetja »Rog« in delovnega kolektiva podjetja »Uslužnost« v Novem mestu o spojitvi obeh pod- Viktor Kotnik, direktor PE »Standard« jetij. Tako je bilo ustanovljeno novo podjetje »Standard«, ki je po podjet#u »Rog« povzelo zlasti dejavnost trgovanja na debelo ter nekatere zadružne samostojne prodajalne. S podjetjem »Uslužnost«' pa je bila zlasti razširjena trgovska mreža na drobno. Razen pravnega urejevanja za že priključene prodajalne, ki je bilo v glavnem še v teku, se je hkrati nadaljevala splošna reorganizacija trgovske mreže v občini Novo mesto z nadaljnjimi priključitvami zadružnih prodajaln in manjših podeželskih trgovskih podjetij, tako da je bil 'v razdobju dobrega leta dni, t. j. 1959 do začetka leta 1961 s priključitvami in združitvijo dejansko združen kolektiv iz devetih različnih firm: »Radulja« Škocjan, »Dolenje«, Šentjernej, »Preskrba« Mirna peč, podjetje v Šmarjeti, »Suha krajina«, Dvor pri Žužemberku, samostojna trgovina »Pri vrelcu« v Dolenjskih toplicah, zadružne prodajalne in zadružni podjetji »Rog« in »Uslužnost«. Ob koncu leta 1961 je podjetje poslovalo s tremi oddelki skladišča na debelo — živila, galanterija in tekstil s pleteninami in trikotažo — ter 22 prodajalnami, večidel z mešanim blagom na podeželju in specializiranimi prodajalnami v mestu. Podjetje je imelo 4 tovorne in en osebni avtomobil. Že iz navedenih podatkov se da sklepati, da so bile podjetju naložene zahtevne naloge glede organizacije podjetja in za uspešno poslovanje ter za to, da bo dosežen enoten organizacijski in interesni smoter iz tako raznolikih navad in zahtev združenih kolektivov. Ž upornostjo, veliko požrtvovalnostjo in poletom, ki ga je precejšnji del delovnega kolektiva nesebično pokazal pri reševanju medsebojnih in poslovnih problemov, je podjetje v relativno kratkem času vendar uspelo sistematično organizirati poslovno enotnost podjetja in programirati enotme razvojne cilje. Kot prvo nalogo sji je podjetje prizadevalo sanirati poslovanje trgovine na debelo bivšega podj.etja »Rog«. To podjetje je poslovalo v zelo težkih pogojih glede na nezadostna in neprimerna skladišča. Poslovanje je bilo pretežno v zasilnih dislociranih prostorih, kar je povzročalo neenotnost poslovnega reda, zlasti pa je dvigalo poslovne stroške, ki so seveda negativno vplivali na konkurenčno sposobnost v tej dejavnosti. Z večjo adaptacijo lastnega skladišča, ki jo je podjetje izvedlo v letu 1962, je uspelo celotno dejavnost na debelo združiti v enem objektu in organizirati enoten poslovni proces, kar je kmalu imelo vpliv tudi na uspešnost poslovanja, izboljšali pa so se tudi delovni pogoji zaposlenih. V tem času je bil izpopolnjen tudi prevozni park z na- Za svoja prevozna sredstva ima poslovna enota »Standard« nove garaže Novo mesto PREDSTJIVLIAMO Pflsmt ENOTE bavo novega tovornega avtomobila. S sistematičnim izpopolnjevanjem organizacije dela v celotni dejavnosti podjetja, z uvajanjem delitve dohodka v odvisnosti od poslovnega uspeha posamezne delovne enote in maksimalna sprostitev samoupravnih pravic, pogojenih z odgovornostjo, je bila omogočena sprostitev sposobnosti in samoinicia- Pogled na skladišče PE »Standard« Peter Luzar, predsednik DS PE »Standard« tive slehernega sodelavca, kar se je dejansko tudi odrazilo v poslovnem uspehu podjetja, izraženem v naslednjih podatkih: (glej tabelo) V gornjem številu zaposlenih niso izkazani vajenci. Poslovna enota zaposluje 18 vajencev. Težnje za razvojem in progresom so ostale vodilo delovnega kolektiva. V začetku leta 1963 je podjetje po temeljnih analizah podatkov o poslovanju v letu 1962 in razpravah o nadaljnjih razvojnih možnostih glede na vedno večje zahteve tržišča spoznalo, da bi v obstoječem obsegu le težko zadostilo razvojnim potrebam, zlasti v obsežnejših investicijskih vlaganjih, ki bodo nujno potrebna za nadaljnji normalni razvoj blagovnega prometa. Z upoštevanjem dejstev, da je v poslovne pogoje in struMturo tržišča tudi bistveno posegel integracijski proces v širšem obsegu tudi mimo teritorialnih meja občine, so pričeli organi upravljanja v podjetju razmišljati o nadaljnji organizacijski prilagoditvi podjetja zahtevam časa. Ugotovitve so narekovale novo ukrepanje za širjenje poslovnih možnosti. Začeti so bili razgovori pri pristojnih občinskih organih, da bi proučili možnosti za kompleksen razvoj blagovnega prometa v občini z eventualno združitvijo razpoložljivih kapacitet s sorodnim podjetjem v občini ali pa s povezavo s sorodnim podjetjem, ki ima urejene strokovne službe in razvojne možnosti, čeprav s sedežem izven občine. V tem primeru je bila konkretna opredelitev za podjetje »Mercator« kot najprimernejše renomirano podjetje. Vendar pa smo morali ugotoviti, da vsaj v začetku nismo naleteli na pravo razumevanje za naša hotenja in predloge, zlasti pa ne za integracijsko obliko izven občinskega območja. Tako stališče je obveljalo tjudi po sprejetju konkretnega sklepa DS z dne 11. 6. 1963 o priključitvi k Veletrgovini »Mercator«, kar se je odražalo v raznih zadržkih in nepotrebnih komplikacijah pri izvedbi pripojitve, saj je končna pripojitev bila omogočena šele s 1. 10. 1964, torej po preteku več kot enega leta. V (takih okoliščinah je bilo cilje in program možno v celoti izvesti samo s popblno enotnostjo vsega kolektiva, zlasti pa organov samoupravljanja podjetja in s pomočjo strokovnih služb podjetja »Mercator«. Teh težav pa redno poslovanje ni smelo občutiti, česar se je zavedela večina zaposlenih in rezultati niso izostali. Tudi v tem obdobju je bil dosežen primeren poslovni uspeh, kot je razvidno iz podatkov v prej navedeni tabeli. Ustanovljena in urejena je bila nova prodajalna s pohištvom, gospodinjskimi aparati in potrebščinami v Novem mestu, modernizirana je bila prodajalna »Suha roba«, prav tako v Novem mestu, zgrajene so bile nove garaže za tovorne avtomobile in nabavljen nov tovorni avtomobil. Tako je pri podjetju ob času preimenovanja za poslovno enoto Mercatorja poslovalo 23 prodajaln, skladišče na debelo s tremi oddelki in petimi tovornimi avtomobili. V perspektivnem programu želimo zlasti modernizirati prodajalne v maloprodajni mreži ter razširiti in pridobiti nove (Nadaljevanje na 4. strani) Ciril Jarnovič, šef računovodstva PE »Standard« in odbornik ObS Novo mesto Realizacija Leto engros detajl skupaj Indeks Dohodek Indeks Štev. zaposl. Vred. os. sred. Povpr. neto O E 1960 987.272 527.549 1,514.821 100 69.187 100 105 67.345 20 4Q6 1961 1,012.882 608.554 1,621.436 107 93.544 135 109 68.258 26 266 1962 962.076 835.650 1,787.726 118 115.364 167 115 104 476 28 681 1963 1,023.561 1,034.166 2,057.727 135 140.263 203 121 110 268 37 378 I. poli. 1964 509T14 601.134 1,110.248 85.865 126 114.215 45 677 ocena 1964 1,200.000 1,200.000 2,400.000 158 180.500 260 129 123.000 49.000 PROBLEMI INVESTIRANJA Zvezni izvršni svet je predpisal z odlokom o spremembi o izvajanju ukrepov splošne kreditne politike (Ur. list SFRJ 24/64) 20 °/o omejitev sredstev, ki so jih poslovne banke namenile za investicijske kredite. Predstavniki podjetja Veletrgovine »Mercator« so se o tem problemu temeljito pogovorili na posvetu, s katerega je tudi gornja slika. Ukrep ZIS o omejitvi 20 0/a bančnih sredstev, ki bi se sicer lahko v tekočem letu po določilih zakona o plansko gospodarskih ukrepih uporabljala za kreditiranje investicij ter priporočila, da se v tem obdobju prioritetno kreditira elektroenergetske objekte, ima tudi za investicijsko potrošnjo v trgovini določene posledice. Ta u-krep ima predvsem namen odpraviti neskladnosti, ki so se v letošnjem letu pojavile na področju vseh vrst potrošnje, zlasti pa še investicijske potrošnje. Q-snovni namen teh ukrepov Pa je umiritev investiranja in uvedba reda v celotno investicijsko področje, ki naj bi spoštoval investicijske okvire, postavljene z družbenimi plani, ter utrjeval gospodarstvo pri nas. Razumljivo je, da taka načelna stališča do investi- cij v gospodarstvu ne morejo mimo konkretnih investicijskih programov v posameznih gospodarskih organizacijah. Zato je prva naloga vseh nas, da svoje investicijske programe uskladimo z odlokom in priporočili ZIS ter s takojšnjimi ukrepi uskladimo predvideno investicijsko potrošnjo z viri finansiranja. Posvet vseh odgovornih tovarišev pri Veletrgovini »Mercator« je potekal prav v tej smeri. Predstavniki vseh PE so sicer poudarili, da dosedanji instrumenti pri delitvi dohodka niso v zadostni meri upoštevali investicijskih potreb v trgovini in da je zaradi tega modernizacija trgovske mreže počasi napredovala, kar še posebno velja za iz-venmestna področja. Zato bi bilo več kot razumljivo, da se z družbeno pomočjo v obliki sprejemljivih kreditnih pogojev omogoči na- Samopostrežna trgovina v Gerbičevi ulici bo dobila še v letošnjem letu svojo »sestrico« na Vrhniki doknaditi zamujeno. Trgovska podjetja, predvsem pa podjetja prehrambene stroke s svojo akumulativ-nostjo nikakor ne bodo kos ogromnim potrebam po u-pravičeni modernizaciji in izgradnji novih prodajnih kapacitet. Razumljivo je, da družba daje prednost tisti gospodarski panogi, od katere je v veliki meri odvisno normalno delovanje celotnega gospodarstva. S tem mislimo le opozoriti, da tudi moderno urejena trgovina predstavlja močan gospodarski faktor v naši ekonomiki. Razprava na tem posvetu, ki je bila izredno živahna in aktualna, je pokazala, da moramo svoje investicijske programe takoj uskladiti s splošnimi družbenimi stališči do investicijske potrošnje ter odložiti vse tiste, sicer izredno potrebne investicijske objekte, ki presegajo finančne zmožnosti virov naše gospodarske organizacije. Ta posvet je temeljito obravnaval probleme investicij in investiranja nasploh ter predstavlja uvod v nadaljnjo razpravo in odločanje o teh vprašanjih za vse odgovorne organe upravljanja v našem podjetju. Stane Vrhovec Ob dokončnem sprejemu statuta Statut, ki ga je delavski svet podjetja sprejel dne 24. marca 1964, je bil takoj zatem predložen občinski skupščini. Ker je Občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik obravnavala statute po skupinah delovnih organizacij oziroma po strokah podjetij, je bil po tem Vrstnem redu naš statut ob. ravnavan šele na seji občinske skupščine dne 23. septembra 1964. Občinska skupščina je u-gotovila, da je statut zelo dobro izdelan in da ustreza vsem zahtevam samoupravnega akta ter zato nima k statutu nobenih pripomb. Po določbah ustave mora delavski svet statut dokončno sprejeti in na primeren način objaviti. Statut bo začel veljati osmi dan po dnevu objave. Po določilu 222. člena statuta mora DS v 30 dneh po dokončnem sprejemu statuta postaviti komisijo za varstvo statuta. Naloga te komisije bo predvsem, da pregleda vse notranje samoupravne akte podjetja in enot ter ugotovi, če so v skladu z ustavo, zakoni in statutom. Nadalje mora ta komisija dajati pobudo samoupravnim organom podjetja in enot za spremembe samoupravnih aktov, ki niso v skladu z zakoni, ustavo in statutom. O vseh ugotovljenih kršitvah ustave, zakonov in statuta mora komisija poročati centralnemu DS ter predlagati, kako naj se te kršitve odpravijo. Po dokončnem sprejemu statuta bo torej naloga ne samo voljenih organov u-pravljanja in komisije za varstvo statuta, pač pa na- loga vseh delovnih ljudi, da s svojim delom in z medsebojnimi odnosi pomagajo, da bodo sprejete in napisane določbe statuta tudi zaživele. Urejenost medsebojnih odnosov, ki morajo temeljiti na ustavi, zakonih in statutu, je izredno važna zlasti za naše podjetje, h kateremu se je pripojilo 14 podjetij. Vsa pripojena podjetja in matično podjetje morajo občutiti prednosti integracije in skupnega dela ter skupnih uspehov. Da je statut najpomembnejši samoupravni akt podjetja, upoštevajo tudi dolo-čila* predosnove za izdelavo načrta temeljnega zakona o podjetjih, ki je sedaj v obravnavi. Po teh določilih mora direktor podjetja podati zaprisego oziroma svečano izjavo na seji delavskega sveta, da bo svoje dolžnosti v redu opravljal v skladu z ustavo, zakoni in statutom podjetja in v interesu podjetja in družbene skupnosti. Kršitev samoupravnih pravic, zlasti pa težja kršitev statuta in drugih splošnih samoupravnih aktov podjetja ali neutemeljeno odklanjanje izvedbe sklepov organov u-pravljanja, daje DS podjetja pravico, da sklepa o razrešitvi direktorja pred rednim rotacijskim rokom. Seveda te pravice delavskega sveta ne bodo smele posegati v redne pristojnosti, ki jih ima direktor, ki je pri svojem delu samostojen in ki kot prvi v podjetju skrbi za zakonitost dela v podjetju in je glede na zakonitost poslovanja odgovoren družbeni skupnosti. E-naka načela naj bi veljala tudi za direktorje poslovnih enot. Centralni delavski svet je na svojem zasedanju dokončno sprejel statut. Ob tem pomembnem dogodku, ki predstavlja za naše podjetje še čvrstejšo usmeritev Statutarna komisija je po več kot šestmesečnem delu končala izdelavo predloga statuta ter opravila končno »redakcijo« na Tratah za skupno delo po načelih nenehnem uvajanju in uve-ustave, želimo vsem delov- Ijavljanju novih določil sta-nim ljudem podjetja, da bo- tuta in drugih samouprav-do uspešno sodelovali pri nih aktov. M. R. Prepoved zaposlitve poslovodje za dobo 2 let ŠTIRINAJSTA PE »STANDARD« NOVO MESTO (Nadaljevanje z 2. strani) prodajne površine v Novem mestu, kjer je največja potreba in so naložbe naj-rentabilnejše. Potrebno pa bo razmišljati tudi o izboljšanju življenjskih pogojev zaposlenih, zlasti za nakup stanovanj, Ski jih podjetje v dosedanjem relativno kratkem času ni zmoglo. Prepričani v pravilno in pozitivno smer združevanja in ekonomske krepitve, v pošteno medsebojno razumevanje in zaupanje v ustvarjalne sposobnosti delovnega kolektiva, smelo sprejemamo tudi bodoči razvoj. Viktor Kotnik direktor PE »Standard« Poslovodja neke prodajalne je prezrl, da ima v trgovini nekaj zavitkov margarine in juhe s prekoračenim rokom uporabe. Po določbah temeljnega zakona o Zdravstvenem nadzoru nad živili veljajo za pokvarjena tista živila, ki jim je iztekel rok uporabnosti,, pa ved en v njihovi deklaraciji. Zakon torej v tem primeru postavlja presunpcijo, po kateri šteje živilo kot pokvarjeno, čeprav dejansko ni pokvarjeno. Pri pregledu margarine in juhe je bilo ugotovljeno, da iso Ibili vzorci neoporečni. Ker pa je tem živilom pretekel rok uporabnosti, je bilo izdano priporočilo, naj se margarina izroči kakšni šolski kuhinji, zavitki juhe pa prodajo delavcem podjetja. Pristojno okrožno gospodarsko sodišče je kaznovalo podjetje zaradi gospodarskega prestopka, razen tega pa je kaznovalo tudi poslovodjo z denarno kaznijo, ker je dal v promet pokvarjeno živilo oziroma živilo, ki po zakonitih predpisih šteje, da je pokvarjeno. Poslovodja se proti denarni kazni ni pritožil, ker ni vedel, kakšne pravne posledice ima ta kazen. V zvezi z navodilom Vrhovnega gospodarskega sodišča v ;Beogradu, 'ki je bilo izdano v mesecu marcu 1964, je pristojno o-krožno gospodarsko .sodišče poslalo zahtevo, da podjetje izvede izbris poslovodje za dobo dveh let. Opisani gospodarski prestopek se je dogodil v nekem podjetju pred pripojitvijo k našemu podjetju, zahtevek za izbris poslovodje pa predstavlja prvi tak primer v našem podjetju. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali ni predpis 41. in 42. člena zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu preoster in neživljenjski. Ta predpis se v praksi ni uporabljal od uveljavitve, to je od 2. 8. 1962 do meseca aprila 1964 prav zato, ker je bil zaradi svoje ostrine neizvedljiv. Predpis določa, da ne more biti zaposlen na -delovnem mestu poslovodje, prodajalca, trgovskega predstavnika ali trgovskega potnika, kdor je bil kot odgovorna oseba obsojen za gospodarski prestopek dajanja v promet blaga, ki ne ustreza jugoslovanskemu standardu, predpisom o kakovosti, označevanju in zaznamovanju blaga ali predpisom o prometu z živili. Na delovnem mestu poslovodje, prodajalca, trgovskega predstavnika ali trgovskega potnika tudi ne more biti zaposlen, kdor je bil v zadnjem letu dvakrat ali večkrat kaznovan za prekršek krivega merjenja. Prepoved traja v obeh primerih dve leti. Podjetje, ki zaposli koga, ki ga zadeva ta prepoved, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do enega milijona dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. Neprimerna ostrina tega predpisa je v tem, da ne razlikuje krivdne oblike odgovornih oseb pri posameznih gospodarskih prestopkih. Razumljivo je, da se v trgovini dogodijo primeri, ki bi lahko narekovali ostrejše mere, zlasti če gre za namerno kršitev predpisov ali za zavestno malomarnost. Če bi poslo- vodja dajal v promet živila s prekoračenimi roki uporabnosti, bi pač moral računati s tem, da ga lahko zadenejo opisane ostre pravne posledice, to je, da dve leti ne bo mogel biti poslovodja oziroma prodajalec. Predpis zakona bi bil zlasti u-činkovit v primerih, ko bi bilo dano v prodajo dejansko pokvarjeno živilo ali celo živilo, ki je zdravju škodljivo. Nastopi pa vprašanje, ali je pravično, da dve leti ne sme delati na svojem delovnem mestu poslovodja ali prodajalec, ki se ni zavedal, da daje v promet živilo s prekoračenim rokom uporabnosti. Res je sicer, da se tudi v tem primeru ne more zanikati krivda poslovodje, ker bi se ta po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih kot poslovodja, moral in mogel zavedati, da daje v promet blago s prekoračenim rokom in s tem krši temeljni zakon o zdravstvenem nadzoru nad živili. Če upoštevamo, da samo dejanje ni povzročilo prav nobenih škodljivih posledic, bi bila v takem primeru najmilejše krivdne odgovornosti, to je nezavestne malomarnosti primerna denarna kazen, nikakor pa ni primerna pravna posledica prepovedi opravljanja poklica za dobo dveh let. Vendar sedanje določbe zakona ne douščajo nobenih izjem — vsak, kdor je bil kot odgovorna oseba obsojen po 41. členu za gospodarski prestopek, ne glede na to, ali 'je bil kaznovan z najnižjo ali najvišjo kaznijo, mora biti odstranjen za dve leti z delovnega mesta poslovodje, prodajalca, trgovskega predstavnika ali trgovskega potnika. Sodišče torej nima. nobene pravice, da bi odločalo o tem, ali se delavec odstrani z delovnega mesta ali ne, ker mora biti po samem zakonu odstranjen takoj ko je obsojen. Izvajanje teh določil bi povzročalo trgovskim podjetjem velike težave, če upoštevamo, da je že doslej bilo premalo poslovodij in prodajalcev. Ta pereči problem je bil obravnavan na posebnem posvetovanju pri republiški gospodarski zbornici. Sprejet je bil sklep, da se predlaga sprememba teh preostrih določil zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. S spremembo naj bi se odpravilo sedanje avtomatično 2-letno odstranjevanje trgovskih delavcev z navedenih delovnih mest. Smotrno in učinkovito bi bilo tako določilo zakona, ki bi narekovalo odstranitev trgovskih delavcev z delovnih mest le v težjih primerih in pri dokazani stopnji krivde, o čemer naj bi za vsak primer posebej odločalo sodišče. Podjetje samo ima največji interes, da se izogne kaznim in da s čimbolj urejenim poslovanjem ugodi potrošnikom in da prodaja le tako blago, ki je v skladu z vsemi predpisi. To pa je mogoče doseči ne samo s kaznovanjem, pač pa prej s poučevanjem trgovskih delavcev, s primernimi strokovnimi nasveti in z nenehno notranjo kontrolo, ki naj bi sproti odkrivala in takoj odstranjevala vse nepravilnosti in s tem pomagala trgovskim delavcem in hkrati zagotavljala potrošnikom nakup solidnega blaga. M. R. ŠTIRJE INTERVJUJI Franc Berčon, šef nabavnega oddelka za živila PET MINUT O NABAVI Tovariš Franc Berčon, šef nabave za živila in gospodinjske ipotrebščine pri veletrgovini Mercator. V našem podjetju je že šest let. Ves čas opravlja isto dolžnost. Tistega dne, bilo je v petek 2. oktobra, smo ga ujeli trenutek potem, ko je prišel s sestanka, na katerem so obravnavali pogodbo o dobavi piva za leto 1965. Takoj nam je povedal, da se mu mudi, kajti čakal ga je že predstavnik lista »Komunist«, prav tako za kratek razgovor. Kot vemo, je tovariš Berčon sekretar o-snovne organizacije ZKS v OE Mercator. Tokrat smo ga hoteli vprašati to in ono v zvezi z nabavno službo. — Trenutno primanjkuje mesa in mesnih izdelkov, konzerv in podobnega blaga. Kako je glede tega v našem podjetju? — Res, v zadnjem času težko nabavljamo te proizvode. Vzroki so znani; vzemimo primer govejega mesa: goveje živine je premalo. S tem v zvezi je premajhen odkup, seveda s tem pa tudi, na primer, manjša proizvodnja konzerv. O cenah naj ne govorim. — Ali so naše trgovine kljub temu dobro založene s temi izdelki? — V glavnem so. To pa zato, ker skušamo z veliko prizadevnostjo nabaviti to blago od čimveč proizvajalcev, blago pa dostavljamo našim poslovalnicam z lastno servisno službo, tako da so sproti oskrbovane. — Menimo, da smo se doslej oskrbovali predvsem od večjih proizvajalcev, ali ne? — Še najbolj redne dobave prejemamo od mesnega podjetja Stična in mesne industrije Sljeme, ki sta sicer znana prav po svojih kakovostnih izdelkih. Isto velja tudi za Agrokombinat Emona iz Ljubljane, ki pa nam ne dobavlja zahtevanih količin. — Kaj pa nabava drugih gospodinjskih potrebščin? — V glavnem v redu. Čudno, kljub veliki reklami za pralne praške in detergente pa primanjkuje prav teh. Na primer plavega ra-diona. Vem, da so proizvajalci vezani na uvoz določenih surovin, mislim pa, da to ne opravičuje pomanjkanja tega važnega artikla. — Kakšne so letošnje perspektive za preskrbo z južnim sadjem, jabolki in krompirjem? — Po podatkih, ki sem jih dobil pri uvoznikih, sklepam, da bo južnega sadja letos nekoliko več na trgu kot lansko zimo. O cenah ne morem povedati nič določenega, sam pa menim, da ne bodo višje kot lani. Jabolka bodo dražja zaradi slabše letine, ne bo pa jih najbrž tudi dovolj. Krompirja bo dovolj. — Prodaja vina v trgovinah nenehno raste. Imate dovolj zalog? —• Res, iz leta v leto je večja prodaja vina, zato imamo primerne zaloge in pester asortiment. — Hvala lepa! PO VRNITVI IZ UAUSANNE Bali smo se že, da bo tovariš Stane Vrhovec »zamudil« to številko »Mercatorja«. Na srečo pa je številka izšla z zamudo in tako smo še zadnji hip ujeli tovariša Vrhovca. Saj ga sicer Stane Vrhovec, direktor razvojno-planskega sektorja vsi poznamo, vendar naj ponovimo: od 1. II. 1964 je v našem podjetju direktor razvojno planskega sektorja. Prej je bil direktor kmetijskega posestva Barje, pred tem pa predsednik ObLO Dobrova pri Ljubljani. Zdaj obiskuje naše enote, ko pripravljajo investicije, o čemer pa nam sicer navadno sam poroča v našem glasilu. V naslovu smo zapisali, da se je pravkar vrnil iz Lausanne. Bil je namreč član jugoslovanske reprezentance v balinanju, ki se je udeležila svetovnega prvenstva. Znano je, da je že vrsto let stalni reprezentant v tem športu, s katerim se ukvarja že od mladih let, dejansko pa balina, ko mu čas le dopušča. Je član balinarskega kluba »Žabe« z Viča. — Ne bodite hudi, toda pričakovali smo boljše rezultate? — Saj smo tudi mi razočarani; naša reprezentanca je pričakovala veliko boljšo uvrstitev. Nogometaši pra- vijo »žoga je okrogla« in šport ne bi bil tako privlačen, če ne bi bilo presenečenj. Ko človek najmanj pričakuje, mu sreča obrne hrbet. Res pa je, da tudi nismo poznali vrednosti drugih reprezentanc, naših nasprotnikov, ki so v zadnjem času zelo napredovali. — Katere reprezentance imate v mislih? — Maroko, Tunis, Belgija in Alžir. Slednjo še posebno. Alžir si je v kupu nacij priboril prvo mesto, na zadnjem svetovnem prvenstvu pa je bil med zadnjimi! — Vaš osebni uspeh? — Osebno sem zadovoljen. Kot »bližavec« reprezentance sem — po mnenju vseh, sodnikov in tekmovalcev — kar najbolje opravi^ svojo nalogo, žal pa so naši »izbijači« kratko malo razočarali. — Poseben vtis o tekmovanju? — Predvsem izredno dramatičen finale, ko je po štirih letih italijanskega primata uspelo pomlajeni francoski ekipi ponovno o-svojiti naslov svetovnega prvaka.' — In vaši drugi vtisi iz Lausanne? — Doma je najlepše, čeprav je bila organizacija prvenstva natančna kot švicarska ura, vključno s stanovanjem in hrano. Prostega časa skoraj nismo imeli in tako žal nisem mogel obiskati niti švicarske nacionalne razstave, ki je prav v Lausanni. Življenje v Švici napravi na našega človeka vtis, da teče kot precizni mehanizem, vse je namenjeno vsakodnevni borbi za frank, pri tem pa ne ostane časa za družino, prijatelje in razvedrilo. — Lausanne je po uradnih podatkih o številu prebivalstva za 30.000 prebivalcev manjša od Ljubljane. Ce primerjate tamkajšnjo trgovino z ljubljansko, kaj lahko rečete? — Po številu trgovin je Ljubljana daleč za Lausan-no. Značilnost trgovin so fantastični neonski napisi, v trgovini nadvse pestra izbira, promet, po mojem občutku pa mnogo manjši. Sicer je Švica lepa, vendar draga, toda vredna ogleda — na primer s Kompasovim izletom. Prepričan pa sem, da si vsak, tako kot jaz, kmalu zaželi domov. »liniji« jo poznajo v vseh naših SP poslovalnicah, naši bralci pa še posebej po njenih dopisih iz Švice, ki jih je objavljalo naše glasilo. Njeni vtisi iz Švice, pravzaprav primerjava švicarskih in naših samopostrežb pa je tudi tema našega intervjuja z njo. — Ali v Švici prevladujejo samopostrežbe ali klasične prodajalne? — Ce mislimo na prodajo živil, je tudi na splošno več samopostrežb. V Migro- SAMOPOSTREŽBE PRI NAS IN V ŠVICI Tovarišico Justi Božičevo pa res vsi poznamo. Pred priključitvijo Grmade k Mercatorju je bila poslo-vodkinja samopostrežne trgovine v Tugomer j evi ulici. To dolžnost je opravljala še naprej, točneje do 23. februarja 1964, ko je odšla na prakso v Švico. V Švici je bila 4 mesece, po vrnitvi pa je prevzela novo delovno mesto v upravi Mercatorja — referenta za samopostrežne prodajalne. Prav po tej Justi Božič, referent za samopostrežne trgovine su, kjer sem bila na praksi, je od 48 poslovalnic le ena klasična. — Katera je najbolj značilna razlika med našo in švicarsko SP? — Predvsem, v Švici dobijo poslovalnice skoraj vse blago že pakirano in označeno s prodajno ceno. Vse blago je v prodajalni (na primer mleko, sadje, zelenjava, meso) do pol osmih zjutraj, se pravi, ko trgovino odpro. Delovni čas za osebje pa se prične ob sedmih. V večjih mestih prevladujejo supermarketi, trgovine z manj kot 100 m2 skorai ni. — Kakšni so Švicarji kot kupci živil? — Kupujejo sproti, večji nakupi so ob sobotah. Niso ravno varčni pa je to v skladu z njihovim standardom. Potrošnja mesa, masla, sadja in podobnega je zelo velika. — Švicarje poznamo po njihovih urah in čokoladi. Kakšna je dejanska razlika med njihovo čokolado in našo, med potrošnjo čokolade tam in pri nas? — Potrošnja je veliko večja, čokolada ni draga, izbira je zares velika. To lahko rečem tudi o znanih švicarskih sirih. Osebno mi je bil najbolj všeč ementa-ler^ katerega tudi sicer največ prodajo. 'Zanimivo je, da kljub veliki in slikoviti domači proizvodnji prodajajo tudi francoske, danske in nizozemske sire. — Kakšen vtis je napravilo na vas tamkajšnje prodajno osebje? — Počutila sem se kot doma. So dobri kolegi, na splošno so do strank zelo prijazni, uslužni in pozorni. V Švici stranke še vedno sprašujejo, recimo o značilnosti novega izdelka ali pa zgolj, kje je blago, ki ga mislijo kupiti. Prodajalci vljudno odgovarjajo in po potrebi pomagajo pri izbiri ali pri zlaganju blaga v mreže. — Prvo, kar bi vi skušali uveljaviti pri nas? — Najprej: zagotoviti zadostne zaloge. Drugič, zagotoviti brezhibno higieno, tretjič, trgovine opremiti z opozorili na določene artikle, odpraviti pakiranje v trgovinah, razen dnevno svežega blaga, kar je nujno, petič — a ne na zadnjem mestu! — zagotoviti bolj pestro in večjo izbiro blaga, kar gospodinje tudi pričakujejo v samopostrežnih trgovinah. Šestič, sedmič ... naj tokrat ne naštevam vsega ... — Hvala lepa! V TRIKOTAŽNEM ODDELKU Na naše novo galanterijsko skladišče smo lahko ponosni. Prostore ima lepe in prav tako je lepo založeno. Nekoč smo že zapisali, da bi ga poslovodje naših poslovalnic morali bolje poznati. Svojim kupcem lahko postrežejo z veliko izbiro moškega, ženskega in o-troškega perila, s posteljnim perilom, odejami, brisačami itd. To je na voljo v trikotažnem oddelku, kot ga imenujejo, v drugih dveh oddelkih pa imajo zaloge drobne in plastične galanterije oziroma šolskih potrebščin in kozmetike. V trikotažnem oddelku smo srečali tovarišico Francko Habič, komisionarko, ki je pravkar preštevala brisače. V našem podjetju je zaposlena devet mesecev, prišla pa je k nam iz knjigoveznice Emke. Kmalu je (Nadaljevanje na 6. strani) Antonija Habič komisionar v galanterijskem oddelku MLADINSKA KONFERENCA Bojan, Janez in Vinko so pripravili »komision« v galanterijskem skladišču (Nadaljevanje s 5. strani) dobila potrebne izkušnje in zdaj se dobro počuti na sedanjem delovnem mestu. — Ali oskrbujete samo naše prodajalne? — Ne. Razen naših poslovodij prihajajo k nam tudi drugi detajlisti, delno pa tudi naši potniki prodajajo poleg živil tudi galanterijo drugim kupcem. — Katerih izdelkov prodate največ? — Največ nogavic in perila, sicer pa nekurantnega blaga nimamo. — Kakšno delo opravljate? — Prevzemam blago, to pomeni, da ga preštejem in primerno vskladiščim, sortirano po policah, strežem kupcem, izpolnjujem dobavnice in pripravljam blago za odpremo. — Katero izmed vseh del je »najbolj sitno«? — Ne morem se pritožiti nad ničemer, nerodno je le, če hkrati pride več strank. — Ali ste te dni dobili kakšno novo blago oz. artikel, ki ga potrošniki še ne poznamo? — Med plastičnimi izdelki in igračami so vselej novosti. Pri nas posebnih novosti ni, ker gre za standardne artikle, razen seveda, kolikor moda ne prinese novih oblik, to je kroje, barve in podobno. Trenutno imamo prav veliko izbiro izredno lepih brisač. — Ali pogrešate kakšno blago? — Včasih zamujajo tovarne, ne pošljejo dovolj blaga in podobno. Zdaj smo na pragu zime, prihajamo v sezono prodaje odej, teh pa nimamo dovolj. Že lep čas primanjkuje toaletnega papirja in še tu in tam česa. V razgovoru je sodelovala tudi tovarišica Anica Jaki, kalkulant v galanterijskem skladišču. — Obema najlepša hvala. Med letom smo imeli po poslovnih enotah mladinske konference z namenom, da prikažejo svoje probleme na delovnih mestih, o medsebojnih odnosih, o delu naše mladinske organizacije in podobno. Toda te konference so bile več ali manj neuspešne, razen pri PE Grmada. PE Rožnik, Emona, Špecerija niso imele konference zaradi premajhnega števila mladincev in še niso imele svojih aktivov. Na konferenci PE Hrana so se vrstila statistična poročila, konference mladine PE Mercator so se udeležili le štirje mladinci, štirje predstavniki podjetja in predsednik občinskega mladinskega komiteja. Tam so končali pogovor kar za okroglo mizo. In tako smo na koncu našega uspešnega ali neuspešnega, to boste sami ugotovili, dela mladinske organizacije in bi vam želela povedati nekaj misli o novem odboru in njegovem delu. Predvsem gre za vsebino dela organizacije. To nikakor ne pomeni, da bomo člani ali pa nižja vodstva samo subjekt delovanja. In zopet je vprašanje — koga bomo predlagali v novo vodstvo? To je običajno največji problem pred letnim sestankom. Ponavlja se vedno — saj smo tu vedno eni in isti, drugi pa nočejo delati. Mi bomo takrat resnično Tinka Erčulj stalno skrbi, da bo blago v galanterijskem skladišču vedno pregledno Ida Miklav iz PE »Grmada«, novi predsednik mladinskega aktiva Veletrgovine »Mercator« organizacija mladih, kadar bodo naša formalno izvoljena vodstva resnično odsev tega političnega in idejnega jedra mladih in mlade generacije in kadar bomo v naša vodstva resnično volili sposobne mlade ljudi, tiste, ki se resnično bore za socializem in so najbolj zavedni ter najbolj zvesti svojim načelom, najbolj moralni in istočasno tudi revolucionarni, ne pa »lutke«. Naša vodstva in organizacije se vse prepočasi prilagajajo delovnim metodam, ki jih terjajo samoupravni odnosi v našem družbenem razvoju. Na veliko težav na- letimo pri poslovodjih vtrgo- življenja, pijančevanje in vini, ki ne puste mladega ka- druge nepravilnosti, dra na naše sestanke, s pre- Zavedati se moramo, da tvezo, saj to pa ni važen se- je najvišji cilj socializma stanek — saj je mladinski! osebna sreča, še več, sreča Le-to pa je izraz zastarelih človeštva. Mi mladi mora-pojmovanj posameznikov, mo razčistiti družbena vpra-kateri ne dojemajo današ- ganja; jj^ v svojem pro-njega tempa razvoja ter iz- s^em času čutimo kot pe-raz nezaupanja v politično reča preko razprav v bor-^flost velikega števila mla- mišljenj si je treba zgra-dih ljudi, kar je škodljivo jjjj-j pogled na probleme in m zel° zavirajoče. najti pot, ki naj bo resnič- Naša mladinska organiza- na, ne pa namišljena, cija ni v preteklem letu Na koncu svojega poro-ukrenila ničesar glede iz- čila se zahvaljujem naj-obraževanja, zato naj bi bi- bolj aktivnim mladincem za la skrb za izobraževanje njihovo požrtvovalno delo mladih prva naloga novega pri našem delu v organi-odbora. zaciji. Med njimi so pred- Nekatere nove oblike iz- sednik mladinskega kluba obraževanja, ki razširjajo Jaka Jež ter še ostali po-možnosti za pridobivanje žrtvovalni mladinci: Jožica splošne družbene-ekonom- Štimac, Vinko Zajc, Maca ske in strokovne izobraz- in Andrej Cimperšek, An-be, so plod prizadevanj za drej Šajn, Stane Lavriha, izoblikovanje našega izobra- Mija Markovič, Nada Omejc, ževalnega sistema. Z demo- Boris Potočnik, Marija Re-kratizacijo sistema in s širje- bernišek, Tomo Uršič, Stanjem izobraževalnih zmoglji. ne Novak, Tomo Frelih, vosti smo ustvarili pogoje, Rogelj Anica, posebno pri-v katerih se lahko izobra- znanje zasluži tov. Ida Mi-žuje veliko več mladine in klav. drugih kot prej. Le če bomo dobri strokovnjaki na svojih delovnih mestih in skrbni upravljavci, bomo lahko veljali za vredne člane naše družbene skupnosti. In kakšen naj bi bil program v našem mladinskem klubu? Lahko bi se vrstila razna predavanja bodisi o aktualnih političnih vprašanjih v zvezi z dogodki doma ali po svetu, kot n. pr. ob kongresu ZKJ ali ob dogodkih, ki so v središču pozornosti — kairska konferenca itd. Koga ne bi zanimali problemi, vsaj osnovni, ki se pojavljajo ob hitri integraciji oziroma rasti našega podjetja, problemi samoupravljanja, 42-urnega delovnega tedna in podobno. Prav tako bi predavanja o filmski vzgoji dala svoj pomen in nikakor ne smemo ignorirati tega pomembnega vzgojno-izobraževalne-ga področja. In o poučni literaturi in sploh o zdravem izkoriščanju prostega časa. Čeprav smo na pragu 42-urnega delovnega tedna, čeprav so dane politične in določene materialne osnove, pa je še vrsta nepravilnosti pri organiziranju pro-stega_ časa, ki jih bomo odpravili le s širšo družbeno akcijo. Ta akcija je danes toliko bolj potrebna, ker se že kažejo deformacije, ki kvarijo celovitost razvoja osebnosti in medsebojnih odnosov, ker imamo še premalo možnosti, da bi si človek vsak čas lahko izbral dejavnost po svoji želji in ker že obstajajo objektivne možnosti, da se prosti čas poveča. Če bodo preslabo organizirane naše družbene akcije, posebno mladinske,’ na področju vsebinskega izpopolnjevanja prostega časa, nam bo v nenehnem porastu raslo število kaznivih dejanj, hitra fizična in psihična utrujenost, nevzdržljivosti tempa Suzana Modrijan dosedanji predsednik mladinskega aktiva Veletrgovine »Mercator« KONTROLNI ORGANI POROČAJO Naši kontrolni organi so nam sporočili, da so pri pregledu poslovalnic v mesecu septembru ugotovili vzorno poslovanje po vseh predpisih v poslovalnicah: Poslovalnice PE »Frtica« Litija »Kladivo« Litija SP »Pri mostu« Litija Luče 12 Jelka Ižanska 46 Rožnik Prisojna 7 Špecerija Dobrunje ZD Polje Šmartinska 14 Rožnik Šmartinska 107 Špecerija Titova 238 Rožnik Titova 89 Grmada Titova 172 Rožnik Miklošičeva 34 Emona Trubarjeva 93 Emona »Železnina« Tržan Velike Lašče 53 Hrana Puharjeva 3 Hrana Kolektivom navedenih poslovalnic želimo, da bi njihovo poslovanje vedno potekalo vzorno in po predpisih, ker bodo s tem povečali ugled svoje poslovalnice in celotnega podjetja. Delovna razmerja naravo in zahtevnost dela. Potem zopet ni razloga za nek poseben »dodatek za nadurno delo«, temveč naj bi se osebni dohodek ravnal le po zahtevnosti in po- eno, da sedanja ureditev ni membnosti opravljenega de- posebno primerna, ker de-delovno vsebino. Konkretnega ure- la. Golo dejstvo, da je bil jansko spodbuja k eksten- in tudi umestno, ne more biti odveč, če bi o njem nekoliko globlje razmislili, da bi našli najprimernejšo rešitev. Nesporno je samo V pripravi je nov zakon stane, ko vstopi __________________ _____________j____>___^ ^ ^ CB.SICI1- o delovnih razmerjih. To ne organizacijo in postane član janja pa se bo treba lotiti delavec na delu v času zivnemu ^podaljševanju Lde ^°.nne, LmPbro0l1ČekerUn1,WaalrnOStj° no™atlne?a delovne- lovnega časa, kar pa nika- tembolj, ker naloga res ni ga dne, bi torej ne dajalo kor m racionalno in ne kaže lahka, vsakdo pa želi delati nobene podlage za poveča- več podpirati takih pojavov, v urejenih razmerah, v ure- nje osebnega dohodka. To pa je razlog, da je v jenih medsebojnih odnosih. Seveda o tem vprašanju tem prispevku nakazan ta Med posebno perečimi še ni nobene dokončne od- problem. njega zakona z ustavo po moral z ustreznimi sankci ustavnih načelih, temveč bo jami tudi zavarovati enot izdelana nova pravna ure- nost in nedotakljivost tega ditev tez za delovne ljudi statusa. S takim zakonom in za našo družbeno uredi- bi delovne organizacije do- izredno pomembnih bile dovolj jasno opredelje- problemi, ki se jih bo treba ločitve. Ker pa je aktualno 1 /~V VI -t v.«-. V-. ^ ^ ________________ _ _ 1 J. J družbenih razmerij, ki na- no smer za samoupravno u-stajajo v zvezi z delom in rejanje medsebojnih delovna podlagi dela. Ostaja ob nih razmerij, pristojni orga-strani vprašanje, kakšen ni pa trdno pravno podlago naj bi bil naslov novega za- za presojo zakonitosti samo-kona. Pomembnejše je dru- upravnega urejanja in za go vprašanje: kakšna bodi učinkovito preprečevanje vloga novega zakona in v ravnanj, ki bi ogrožala ali kakšnem odnosu naj bi bil kršila z zakonom opredeljen do splošnih samoupravnih aktov, s katerimi delovne organizacije urejajo medsebojna delovna razmerja. Doslej so bili v delovnih organizacijah večkrat v zadregi, kaj naj uredijo s svojim pravilnikom o delovnih razmerjih, ko je ve- status delovnega človeka. ob tej priliki lotiti, bo tudi ureditev delovnega časa v skladu z ustavno določbo, ki pravi, da delovni ljudje v delovnih organizacijah »določajo v skladu s splošnimi pogoji delovni čas«, ki bo praviloma trajal 42 ur v tednu. Krajši delovni čas pa v bistvu pomeni več- Rado Miklič načelnih stališč je dejstvo, da bo v bodoče urejenost delovnih razmerij in s tem urejanje posameznih zadev s tega področja v znatno večjem obsegu in bolj neposredno odvisno od tega, s Ijavni zakon dokaj podro- kakšno prizadevnostjo, zre-ben; večkrat niso vedeli, ali lostjo in kakovostjo si bodo naj take določbe prepišejo ali pa naj uredijo samo tiste zadeve, ki jih zakon izredno prepušča samoupravnemu urejanju. Različna so bila tudi stališča o tem, ali je urejanje delovnih razmerij v pristojnosti delov- Toda pomembnejše od teh je delovne efekte z manjšimi, a racionalnejšimi delovnimi napori. Zato se v zvezi z novim časom odpira vprašanje, ali je še sprejemljiva dosedanja ureditev »nadurnega dela« tembolj, ker ni prav nobena skrivnost, da včasih nadurnemu delu botruje tudi namera, priti do boljšega osebnega dohodka zgolj na račun podaljšanja časa. Seveda so primeri, ko iz objektivnih razlogov dela v normalnem delovnem času res ni mogoče opraviti. Toda v takih primerih imamo opraviti z delovni kolektivi izdelali splošne samoupravne akte, s katerimi si bodo uredili medsebojna razmerja, nastajajoča na podlagi dela in izvirajoča iz združenega dela v delovni organizaciji. Ustava sicer določa, da ta Po razgovorih in ogledu samopostrežnih trgovin so poljski gostje obiskali tudi naš bodoči rekreacijski center na črnem vrhu OBISK STROKOVNJAKOV IZ POLJSKE Na podlagi sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko je naše podjetje nih skupnosti zato, ker jim razmerja ureja že statut de- neodložljivim delom, ki ter- obiskala delegacija poljskih strokovnjakov. Po medse-daje takšno pooblastilo za- lovne organizacije. Toda ve- ja dejansko večjo intenziv- bojnih razgovorih o organizaciji in poslovanju podjet-kon, ali pa je ta pristojnost čina statutov bolj ali manj nost ali drugačen razpored ia 80 si ogledali še naše nove samopostrežne trgovine, sestavni del samoupravno- samo omenja ta razmerja časa mimo normalnega in Po končanem delu smo jim v našem domu »Biagajki« in navaja nekaj načelnih je torej izvršitev vezana na na črnem vrhu priredili skromno pogostitev. Dan je deklaracij o njihovi uredit- posebne delovne pogoje, ki potekel v prijetnem, prijateljskem vzdušju. V poljski so vezani na trajanje ali delegaciji so bili: poseben razpored delovne- Anžin Masanek, direktor tovarne živilskih proizvo-ga časa. dov v Varšavi, Vodiliš Čvah, direktor tovarne kemijskih Ali je potem prav, da se proizvodov za poljedelstvo, ter ing. Stanislav Des, na- sti delovnih organizacij. Odtod potem različna mnenja o tem, kaj spada v samoupravno urejanje. Nekateri so trdili, da ce- ____ _____________ lotno področje delovnih raz- sedanji praksi in pravni ure- vi. Samo ureditev delovnih razmerij pa prepuščajo posebnemu pravilniku, pač po merij in so se pri tem skli- ditvi. Deloma je taki ure- vsako delo, ki presega okvir čelnik oddelka v biroju za organizacijo in trgovino’ cevah na zakon. Drugi pa T-,v.aT,;a,^,-+ j-i-------------— o j & . ditvi botrovala previdnost, so razlagali, da delovne or- češ, počakati velja na nov ganizacije urejajo samo zakon. Že sedaj pa vse ka- vprašanja, ki jih zakon izrecno omenja kot predmet pravilnikov. In tudi zagovorniki tega stališča so se opirali na zakon. Na videz teoretične razprave so ime- normalnega delovnega časa, šteje za »nadurno delo« s posebno pravico do obračuna osebnega dohodka z najmanj 50 °/o poviškom? Koga pravzaprav ščiti ta z zakonom predpisani povišek in pred kom? Delavci imajo pravico do omejenega že, da bo treba pri ureja nju medsebojnih delovnih razmerij mnogo več samostojnosti, zlasti pa resnične ustvarjalnosti, kajti za prepisovanje bo predvidoma ^_____________________ le tudi praktične posledice: dokaj malo gradiva. Potem- delovnega .časa, a hkrati zakon je izredno podroben, a takem se bo treba z vso res- pravico in dolžnost, da v kljub temu popoln, pravil- nostjo in odgovornostjo lo- skladu s splošnimi delovni-niki o delovnih razmerjih titi čimprej_ pripravljalnih mi pogoji urejajo delovni Pa marsikje bolj ali manj del za bodočo samoupravno čas v svoji delovni organi-soliden prepis zakona z ne- ureditev te obsežne in do- zaciji. Iz tega bi lahko pov- kaj občutljive materije, zeli sklep, da bi ne bilo Sem bi verjetno spadala prav delavcu odrejati delo, najprej temeljita analiza ki bi trajalo preko normal-dosedanjih razmer, proble- nega delovnega časa, razen mov in pogojev zato, da bi seveda v izjemnih primerih, bilo mogoče priti do naj- ko je taka odredba neogib-primernejših ureditev posameznih področij teh razmerij. Take priprave terja že samo dejstvo, da bodo v bodoče mnogo bolj kot doslej katerimi manj pomembnimi dopolnitvami. A kar je posebno pomembno — delovni kolektivi so si pridobili relativno skromne izkušnje Pri samoupravnem urejanju delovnih razmerij. Z ustavo SFRJ so najbrž odpadli razlogi za takšna različna stališča. Urejanje medsebojnih delovnih raz- na. Sicer pa delavčeva pravica glede svobodnega odločanja o tem, koliko časa bo delal, načeloma ni omejena. Samo v prvem primeru merij je izvirna samouprav- predvsem delovne skupno- imamo opravka s posebnimi na pravica in dolžnost de- sti same odgovorne za to, delovnimi pogoji in je torej lovnih skupnosti. To pome- kakšna bo urejenost medse- v osnovo za odmero osebni, da ni naloga zakona, da bojnih delovnih razmerij, nega dohodka jemati v po-predpiše, kaj naj delovne kakšne razmere bodo vlada- štev poleg samega dela te-skupnosti uredijo s svojimi le v organizaciji, kakšno bo žavnost, posebno zahtevnost samoupravnimi akti in kak- zadovoljstvo članov njene teh delovnih pogojev, ne pa šna naj bo ta ureditev. Še skupnosti, kakšno delovno a priori povečevati osebni več: bodoči zakon ne bi mo- vzdušje bo med njimi. Zato- dohodek samo zaradi po-gel biti namenjen neposred- rej ne kaže nič čakati, nič daljšanja delovnega časa ni praktični rabi, temveč bi odlašati: kaj so medsebojna oziroma nadurnega dela. V moral s svojimi pravnimi delovna razmerja, določa že drugem primeru pa prav normami urediti samo te- zvezna ustava, ki v svojem tako ne gre za neko »nad-m el j ne značilnosti statusa 9. členu tudi zbirno opre- urno delo«, temveč za pro-delovnega človeka, ki na- deljuje njihovo poglavitno stovoljno odločitev glede na Gostje iz Poljske so obiskali našo samopostrežno trgovino v Gerbičevi ulici, kjer jih je naš fotoreporter ujel v prijetnem razgovoru s poslovodkinjo Pepco glasko delovnega kolektiva veletrgovine »MERCATOR« Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«, ilavni in odgovorni urednik MARJAN POGAČNIK. Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina 200 din. MERCATOR izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. u__________________________________________________________________________ Plačila na tek. rač. 600-18-1-89 (za časopis). Rokopisov ne vračamo. Naročila na naslov: Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3. Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru. Ali poznamo predpise, po katerih delamo ? »Ignoratio juriš nocet — neznanje predpisov škodi«. Če znaš, lahko dobiš nagrado — če ne znaš, si lahko kaznovan. V enem izmed člankov te številke našega lista je obravnavana določba o obvezni dveletni odstranitvi z dela, ki jo predpisuje zakon o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Da bi se seznanili še z nekaterimi drugimi določbami tega zakona, ki je prav posebej važen za trgovske delavce, in z nekaterimi določbami pravilnikov in odredb, ki jih je podjetje ponatisnilo v posebni knjižici, objavljamo ta nagradni test Za pravilne odgovore, ki bodo izžrebani, je razpisana: din za vse pravilne odgovore, din za vse pravilne odgovore, din za pravilne odgovore na najmanj 5 točk din za pravilne odgovore na najmanj 5 točk din za pravilne odgovore na najmanj 5 točk. I. nagrada 6.000 II. nagrada 4.000 III. nagrada 3.000 IV. nagrada 2.000 V. nagrada 1.000 Navodila za izpolnjevanje nagradnega testa: Pri posameznih vprašanjih so nekateri odgovori delno napisani, zato da bi laže odgovorili na druga vprašanja iste skupine. Stavke, ki niso dokončani, je treba pravilno dopolniti. Posamezne točke je treba v celoti napisati, vendar tako, da dopolnijo vsebinsko zvezo z drugimi točkami iste skupine. Na posamezna vprašanja je treba napisati odgovore. Verjetno bo treba poprej pogledati zakon, da bi lahko napisali pravilne odgovore, zato naj direktorji poslovnih enot in drugi tovariši, ki jim je ta zakon dosegljiv, pomagajo vsakomur, ki bi želel rešiti ta nagradni test. 1. Po kakšnih načelih morajo ravnati gospodarske organizacije v svojih medsebojnih poslovnih razmerjih? a) po načelih poštenja, b) medsebojnega c) vzajemnega ......................... 2. Česa se morajo gospodarske organizacije vzdržati? Vzdržati se morajo povzročanja škode: a) drugim gospodarskim organizacijam b) družbeni 3. Katere so kršitve načel o poslovanju na trgu? Za kršitev načel o poslovanju na trgu štejejo: a) sporazumevanje za dosego monopolnega ali drugačnega privilegiranega položaja, da mora kupiti poleg določenega blaga tudi še kakšno drugo blago, ki ga kupec sicer ne bi kupil, ali da mu mora prodati kakšno blago, ki mu ga kupec sicer ne bi prodal. Odgovor: ta kršitev je ................... b) Spravljanje potrošnikov v zmoto glede cene blaga z razglasitvijo razprodaje, s fiktivnim znižanjem cen ali na kakšen podoben način. Odgovor: Ta kršitev je ................... c) Zavajanje potrošnikov o kakovosti ali drugih lastnostih blaga z reklamo ali na kakšen drug način. Odgovor: Ta kršitev predstavlja .......... 5. Za kateri prekršek mora biti poslovodja ali prodajalec odstranjen za dve leti z delovnega mesta, če je bil dvakrat ali večkrat kaznovan? Odgovor: Za prekršek ..................... 6. S kakšno označbo glede kakovosti se daje v promet surova kava? a) .......................................... b) prima kava 7. Kako se označuje vrsta surove kave, ki se daje v promet? S trgovskim imenom, ki ga ima posebna vrsta kave, glede na................................. oziroma na ................................., v kateri se prideluje in glede na lastnosti, ki so za posamezno vrsto kave značilne, kar se tiče oblike, velikosti in barve zrna, okusa in arome kave itd. Taka trgovska imena, navedena v pravilniku, so n. pr.: a) ............................................ b) Santos c) ...-........................................ 8. Največ koliko vrst pražene kave sme biti v »ka-vini mešanici«? Največ .................. razne vrste brez ka- kršnihkoli drugih dodatkov. 9. Kaj mora vsebovati deklaracija pražene kave, ki se daje v promet v izvirnem pakiranju? Deklaracija mora vsebovati: a) ...................................-....... b) ime in..................................... c) ...................... proizvodnje oziroma praženja konkurenca b) špekulacija v ........-.... c) .-........-................ d) grobo kršenje .............................. e) hujše kršitve dobrih poslovnih ..........-.. 4. Katero kršitev predstavljajo naslednja dejanja: a) Postavitev pogoja kupcu s strani prodajalca, d) težo 10. Do katere teže pražene kave v izvirnem pakiranju velja skrajšana deklaracija? Do čiste teže .......................... Odgovore pošljite najkasneje do 1. novembra 1964 na naslov: »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3 (z oznako: »nagradni test«). Navedite naslov in PE, v kateri ste zaposleni. Rešitev X. nagradne križanke VODORAVNO: !, kanal, 6. obutev, 12. opevan 14. potrti, 15. maraton, 17. režem, 18. utop, ;19. ven, 21. čar, 22. nin, 23. nagačen, 25. an, 26. motoren, 27. MZ, 29. krvotok, 30. pav, 31. )krt, 32. rop, 33. seno, 34. oprava, 36. vanilin, 38. oklati, 40. napori, 41. bajkal, 42. dedek. Izmed 127 prispelih rešitev X. nagradne križanke smo izžrebali naslednje nagrajence: I. nagrada Boris Lunder, OE »Mercator«, 3.000 din, II. nagrada Marija Petrič, PE »Rožnik«, 2.000 din, po 1.000 din pa so dobili: HedaKrmelj, Milena Zorec, Gizela Grden, Anica Zupančič, Ljudmila Furlan in Erna Guban, vse iz OE »Mercator«, ter Anton Fortuna iz PE »Litija« in Roža Romanič iz PE »Standard«. Izlet v Belo krajino Ko smo v nedeljo, 4. oktobra, odhajali na izlet v Belo krajino, je bila Ljubljana zavita v meglo. Ta nas je spremljala tja do Ivančne gorice, ko smo z avtoceste krenili proti Muljavi. Tu smo si ogledali majhno hišo pri »Pajštubarju« s hišo in kamro, videli zibelko, kjer je ležal naš veliki Josip Jurčič, začetnik slovenskega pripovednega slovstva •—■ romana in novele. Vse kar nam je Jurčič dal, je neprecenljiv zaklad, saj je s tem obogatil slovenski jezik. Iskal ga je pri Slovencih, v narodni pesmi, v pripovedovanjih domačinov, marsikatero besedo je rešil pozabe, zavedal se je, da je treba poznati narod, če hočeš imeti lep jezik, da je treba zajemati iz ljudskega zaklada. Ko smo gledali rojstno hišo, oreh s starodavno kamnito mizo, muljavsko cerkev s freskami iz 15. stoletja in z znanim, zaščitenim baročnim oltarjem ter prelepo dolenjsko pokrajino, nismo mogli mimo dejstva, da je lahko samo taka pokrajina rodila velikega Josipa Jurčiča. Zapustili smo Muljavo in odšli proti Žužemberku. Na eni strani nas je spremljala lenobna Krka, na drugi pa zoreči vinogradi. V Žužemberku smo odšli na Cvi-belj, kjer stoji velik, mogočen spomenik, pomnik herojskih borb naših partizanov. Ponosno stoji in priča vsem, ki potujejo tod mimo, da so tu pokopani branilci domovine in ljudske revolucije. Po krajšem postanku smo se odpeljali v Novo mesto, kjer smo potolažili želodce in kmalu nadaljevali pot proti Beli krajini. Po prelepo izpeljani cesti smo kmalu prispeli do vrha Gorjancev. Pred nami je zažarela vsa Bela krajina v soncu, s prečudovitimi jesenskimi barvami in naše razpoloženje se je boljšalo. Živo pisani vinogradi, stelj-niki, bele postave obiralcev so bile paša očem. Človeku se je nehote vsilila misel, zakaj sta slikarja Jama in Pavlovec tako rada zahajala v Belo krajino. V Metliki sta nas pričakala tovariša Vrtačnik in Braco. Popeljala sta nas po poslovalnicah, v njihovi delikatesni poslovalnici smo dobili sladoled, ki v ničemer ne zaostaja za ljubljanskim. Po ogledu muzeja smo se odpeljali v Vinomer. Tu so nam tovariši pripravili na ražnju pečene odojke in po obilnem zalogaju je vso družbo zajela razigranost. Pesem je sledila pesmi, sproščenost je vplivala na dobro razpoloženje. Okrog 5. ure popoldne pa smo se morali posloviti od prelepe Bele krajine in odpeljali smo se- proti domu, ker je bdel pred nami ponedeljek — začetek novega delovnega tedna.