-<l !?.,.,, 
tn1,tl I r,1•11,I 1 1 il 11:.H V R ">I HI 1111 • - qul 11 l!I 
1 'l. In 1'1111 •lC /1 In lnln• r ('lltj11 lt it IJ 
J '1 
1 > _ i _t 1 ,htr 
PREGLED IZDELAVE 
TEMELJNIH TOPOGRAFSKIH 
NAČRTOV 
meril 1:5000 lnl:10000 
1 
1 
1 
• 
Izdelani do l. 1971 
Izdelani 1971-1975 
V izdelavi 
Osnutek programa 
1976-1980 
1 ) >r 1 ,1-: '>I v n1j 1 ,l,1nn 
GEODETSKI VESTNIK 
GLASILO ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE 
Letnik XIX Številka l 
Vseb na: 
Osnutek pravilnika o urejanju, izdajanju 
in upravi janju Geodetskega vestnika 
Aktualni članki 
Peter Šivic 
Miroslav Črnivec 
Strokovi 
Boris Kren 
Ivan Urh 
Albina Pregl 
č I a n k 
V. kongres geodetskih inženirjev 
in geometrov Jugoslavije 
Program geodetskih del SR Slovenije 
1976-80 
Geodetska oprema v geodetski 
službi in delovnih organizacijah 
Znanstveno tehnični posvet o katastru 
zgradb v Opatiji 14. in 15. novembra 
1974 
Poroči I o o razi skoval ni nalogi 
Novice in zanimivosti iz stroke 
Društvene vesti 
Mcirec 1975 
Stran 
2 
7 
8 
11 
13 
15 
21 
33 
Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Uredniški odbor: 
Glavni urednik Zlatko Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Švarc, urednik za 
znanstvene prispevke Florjan Vodopivec, tehnična urednika Marjan Smrekar in 
Zlatko Lavrenčič, uredniški svet: Ivan Golorej, Boris Kren, Emi I Bremec, Bogdan 
Samobor. 
Ovitek izdelal in tekst razmnožil I GF Ljubi jana. 
Izhaja 4 krat letno. Člani Zveze GIG Slovenije dobivajo Geodetski vestnik brez-
plačno. Letna naročnina za nečlane društva je 60.- din, za kolektivne naročnike 
za prvi izvod 200.- din, za nadaljne izvode 100.- din. 
Naslov uredništva: Geodetska uprava Maribor, UI. heroja Tomšiča 2, 62000 Ma-
ribor, telefon 25771 interna 362. 
Številka tekočega računa 51800-679-70403 pri SDK Maribor. 
SODELAVCEM IN BRALCEM GEODETSKEGA VESTNIKA 
Uredništvo Geodetskega vestnika je pripravilo osnutek pravilnika o urejanju, iz-
dajanju in upravljanju Geodetskega vestnika v skladu z 2. sklepom 3. seje pred-
sedstva ZGIG Slovenije z dne 6.12.1974 in v skladu z zakonom o javnem obve-
ščanju {Ur.l. SRS št. 7/73). ·· 
Osnutek pravilnika se daje v javno razpravo do 15. maja 1975. Uredništvo pnca-
kuje, da bo javna razprava o pravilniku prispevala k jasnemu, javnemu in odgo-
vornemu, torej boljšemu urejanju, izdajcmjL1 in upravljanju Geodetskega vestnika. 
Pripombe noslovit1:l na uredništvo v Mariboru. Po končani javni raz.pravi bo predsed"" 
stvo ZGI G sprejelo pravilnik na prvi seji. 
OSNUTEK PRAVILNIKA O UREJANJU, IZDAJANJU 
IN UPR.l\.VLJANJU GEODETSKEGA VESTNIKA 
l. Definicija geodetskega vestnika 
Člen 1. 
Geodetski vestnik je znanstveno strokovno in društveno glasilo slovenskih geodet-
skih delavcev, strokovnjakov. 
Člen 2. 
Izdajate! j Geodetskega vestnika je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov 
v Sloveniji. 
II. N a č i n u r e a n j a 
Člen 3. 
Geodetski vestni k urejujejo uredniki (odgovorni, glavni, tehnični, urednik za 
znanstvene prispevke in uredniški odbor. 
Člen 4. 
Na predlog geodetskih društev imenuje člane uredniškega odbora - predsedstvo 
ZGIG Slovenije. 
Člen 5. 
Uredniški odbor se izvoli za dobo dveh let· na letnih skupščinah ZGIG Slovenije. 
2 
1 
Člen 6. 
Odgovorni urednik je zakonsko odgovoren za vsak objavljen prispevek in sklicuje 
seje uredniškega odbora, 
Člen 7. 
Glavni urednik skrbi za redno izhajanje geodetskega vestnika, odgovarja za 
finančno poslovanje. 
Člen 8. 
Tehnični' urednik skrbi za geznična pripravljalna dela za tisk, za tehnično in 
likovno opremo ter za redno izhajanje Geodetskega vestnika. 
Člen 8 a 
Urednik za znanstvene prispevke skrbi za kvaliteto teh prispevkov, recenzijo in 
potrebne prevode v tuje jezike. 
Člen 9. 
Odgovornost odgovornega urednika za redno izhajanje Geodetskega vestnika 
preneha, če ni finančnih sredstev ali ni dovolj gradiva za objavo. 
Člen 10. 
Dolžnost članov uredniškega odbora je, da se redno uredeležujejo sej uredniškega 
odbora, da skupno rešujejo probleme pri izhajanju Geodetskega vestnika in skrbijo 
za potrebna finančna sredstva. 
III. 1 z d a j a n j e v e s t n i k a 
Člen 11. 
Geodetski vestnik izhaja v 4 ali več številkah letno, načeloma v posameznih 
številkah. Po potrebi lahko izideta tudi dve številki skupaj, vendar najmanj 3 
krat letno. Obseg posameznih številk je ca 5o strani formata A4. 
Člen 12. 
Geodetski vestnik izhaja praviloma v razdobju vsakih 3 mesecev, če se ne poja-
vijo neodstranljive ovire v tiskarni, finančnem stanju ali pomanjkanju gradiva. 
Člen 13. 
Članke za posamezne številke je treba oddati vsaj l mesec pred izidom naslednje 
številke. Po tem roku prispeli članki se lahko določijo za n~aljnjo številko. 
3 
Člen 14. 
Obseg člankov, število in velikost grafičnih prilog določi uredniški odbor na 
svoji seji. 
IV. T e m e I i n a v s e b i n s k a z a s n o v a 
Člen 15. 
Geodetski vestnik ima naslednje razdelke: 
Aktualni intervju ali aktualni strokovni članek - uvodnik 
Znanstveni članki 
Strokovni članki 
Novice in zanimivosti iz stroke 
Društvene vesti 
Osebne vesti 
Obvestila in reklame 
Članki se po svojem značaju in vsebini razvrstijo v eno od navedenih razdelkov. 
Člen 16. 
Uvodniki nakazujejo in rešujejo aktualna družbeno-politična vprašanja, ki nepo-
sredno ali posredno zadevajo geodetsko dejavnost. 
Člen 17. 
V drugo rubriko sodijo originalni znanstveno-raziskovalni in originalni strokovni 
članki, poročila o rqziskovalnem delu. Članki morajo ustrezati sodobnemu nivoju 
geodezije in metodologije znanstveno strokovnega pisanja. 
Člen 18. 
V tretjem razdelku se želi v poljudni obliki seznaniti bralca z novicami in 
zanimivostmi iz stroke. 
Člen 19. 
Razdelek "Društvene vesti" objavlja članke, poročila društavenih organov ter 
obvestila iz društvene dej9vnosti. 
Člen 20. 
Raz.del ek "Osebne vesti II je prvenstveno namenjena novicam o osebnih uspehih 
naših kolegov in kadrovskih spremembah. 
Člen 21. 
V razdelku "Obvestila in reklame" se objavljajo obvestila in reklame geodetskih 
delovnih organizacij in uprav, kakor tudi reklame s področja geodetske in sorodne 
4 
dejavnosti. 
Člen 22. 
Vsak članek mora biti pripravljen po veljavnih in objavljenih navodilih v 
Geodetskem vestniku in napisan v dobri slovenščini. Članek mora biti označen z 
datumom, ko je bil odposlan uredništvu in točnim avtorjevim naslovom. 
Člen 23. 
Avtorji uvodnikov in člankov prvega in drugega razdelka prejmejo 10 brezplač­
nih separatov. 
Člen 24. 
• Višino avtorskega honorarja za članke določa predsedstvo ZGI G Slovenije. 
V. 1 z bor č I a n k o v 
Člen 25. 
Uvrstitev člankov v rubrike in njihovo kvaliteto proučita odgovorni urednik in 
glavni urednik in urednik za znanstvene prispevke. Če je potrebno, se o tem 
posvetujejo z uredniškim odborom. O spornih vprašanjih glasujejo člani uredniške-
ga odbora in odločajo z večino glasov. 
Člen 26. 
Seja uredniškega odbora je sklepčna, če je prisotnih vsaj polovica članov ured-
niškega odbora in odgovorni urednik ali njegov pooblaščeni zastopnik. 
Člen 27. 
Izglasovane odločitve so dokončne. Eventualne pritožbe rešuje predsedstvo ZGIG 
Slovenije. 
VI . U p r a v I j a n j e v e s t n i k a 
Člen 28. 
Geodetski vestnik usmerja založniški svet, ki ga kot zastopniki d,ružbeno-političnih 
in društvenih organizacij sestavljajo predstavniki: 
1. delegati zveze GI G Sloveniie 
2. delegati upravne geodetske si užbe 
3. delegati raziskovalne skupnosti SRS 
4. delegati geodetske operative 
5. uredniški odbor 
5 
Člen 29. 
Založniški svel" sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove glasila, obravnava 
vprašanja, ki sc:1 temeljnegti pomena za izdaianje glasila in daje o tem predloge in 
mnenjo izdajakiiju vestniht ter skrbi za neposredno povezovanje glasila z delovnimi 
ljudmi, d<l zoaotovi njihov vpliv m, delo in razvoj vr~:;tnikn. 
Sklepi $ej založni!;kego svetci se lt;'dno ubjovljajo v Geodetskem vestnH<ii, 
Geodetski vestnik S<'i vzdržuje iz nciročnine, dotacij in subvencij geodetskih delov.,; 
nih organl:wdi, subvencij družbenih ustanov ter drnoih priložnc,stnih virov. 
Za blagajniško poslovanie in naročnino je odgovoren glavni urednik skt.ipno z 
blogajnlkom Geodetskega vesJniko. Vsako leto 5e objavijo podatki o poslovanju 
Geodetskega vestnika. 
Člen :32, 
Končno bilanco poslovanja Geodetskega vestnika, ki sodi v pristojnost izdajate! jo, 
sprejema in potrdi skupščina zveze GI G. 
Člen 33. 
Za pridobivanje dotacij in subvencij skrbi uredniški odbor Geodetskega vestnika 
skupno s predsedstvom GI G SI ovenlje, 
Člen 34. 
Geodetski vestni k je mogoče odpovedati najkc1sneje do ] .decembra za naslednje 
leto, Naročniki so dolžni takoj javiti vsako spremembo naslova. Če je vestnik 
dvakrat vrnjen po pošti zaradi napačnega naslovar pošiljanje preneha na odgovor-
nost naročnika. 
Člen 35. 
Pravilnik :;prejema in spreminja predsedstvo ZGIG Slovenije. 
URED"'IIŠTVO 
6 
A K T U A L N 1 
Peter ŠIV!C 
V. KONGRES GEODETSKIH 1 ~~ŽENIRJEV 
IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE 
ČLANKI 
V hitrem tempu živi jenja, ki nas v svojem vrtincu nosi naprej, se komaj zaveda-
mo, le bežno sledimo in vtisnemo v spomin velike dosežke, važne prelomnice, 
težke in odločilne trenutke. Mimo nas pa tonejo v pozabo navidez manj važni 
dogodki. Ni prav tako. 
Mnogo se lahko naučimo, veliko koristnega lahko potegnemo iz analize pretekllh 
dogajanj, iz poglobljenega pregleda, logike in povezave d,ogodkov iz nepc>sredne 
preteklosti. To preteklost smo sami ustvarjali• ali v njenem dogajanju sodelovali. 
Prav bi bilo, da si obogateni z njenimi izkušnjami lahko bolje začrtamo prihodnosi'. 
Načrti za prihodnost niso fraze, velike besede in deklaracije, to je točen plan 
mnogih malih akcij, ki jih je treba podrobno in z gotovostjo programirati, da jih 
lahko tudi uresničimo. Kongres geodetskih inženirjev in geometrov je temu tudi 
namenjen. 
Še nekaj, morda celo nekaj več, bo V. kongres GIG Jugoslavije. Na svetu in 
v domovini ne živimo in ne delamo sami, ločeno od drugih. Naše delo je vtkano 
v skupne napore za razvoj naše družbe, za izgradnjo čim lepših pogojev za živ-
i jen je in ustvarjanje. Kongres bo naše delo posredoval tudi prisotnim gostom iz 
sorodnih strok in povabi jenim predstavnikom političnega in gospodrskega življenja 
v domovini in vrsti prijateljskih dežel. 
V zadnejm času je zanimanje in vse tesnejše sodelovanje urbanističnih in planer-
skih organizacij z nami močno narasl_o. To se ne kaže le v poslovnih stikih, pri 
posameznih delih ampak tudi pri sodelovanju stalne konference mest pri vsej naši 
aktivnosti in pri podpiranju naše društvene dejavnosti. Socialistična zveza pa bo 
na jugoslovanskem nivoju pomagala tudi pri povabilu predstavnikov prijateljskih 
držav. 
Vsebinski del V. kongresa GIGJ se bo odvijal v okviru treh tem (stroka - šolanje 
kadrov - društvo), s tremi uvodnimi - preglednimi referati ter vrsto referatov in 
koreferatov po razdelanih tezah, Razprave bodo dopolnile tiskani material, ki ga 
predstavi jajo referati in koreferati, in bodo dale dokončno obliko osnovi za 
sestavo zaključkov in smernic bodočega dela in razvoja. 
Taka oblika kongresa bo, vodena s častnim odborom, v katerem bodo najvidnejši 
predstavniki našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, dala polno 
afirmacijo našemu dosedanjemu delu in nekaterim pomembnim uspehom. 
Kongres bo izjemna prilikc1, da s prav vseh strani prcwiino cJsvetlimo našo vlogo, 
naše možnosti in dolžnosti. Odgovori na ta vprašanja so pomernbnl za vsakogar od 
Peter SIVIC 
GZ SRS Ljubljana 
,7 
nas, saj od njih ne zavisi le usmeritev stroke, znanosti in društvenega delovanja, 
ampak aktivnost in orientacija vsakega posameznika, naše vsakdanje delo danes 
in jutri. 
· Kongres sicer ne more v detajlih obravnavati vseh aktivnosti stroke in dati recep-
tov vsakemu posamezniku, vendar lahko vsakdo doprinese k čvrsti usmerjenosti, k 
realni oceni. V takem okviru z gotovostjo vsakdo najde tudi svojo pravo, vlogo, 
delo in ustvarjanje. 
Podrobnejši opis in navodila za V. kongres so v tej številki vestnika. 
Verjetno bo prav, da h kvalitetni ravni čim več doprinesemo, da izkoristimo pri-
1 iko in z aktivno udeležbo soustvarjamo realno prihodnost. 
Miroslav ČRNIVEC 
PROGRAM GEODETSKIH DEL SR SLOVENIJE 
1976-80 
V sredini lanskega leta smo v SR Sloveniji tretjič pristopili k izdelavi srednjeroč­
nega programa geodetskih del. Geodetska uprava SRS je pripravila izhodišča in 
osnovne postavke, ki so jih občinski upravni organi za geodetske zadeve preverili 
in dopolnili glede na potrebe občin. Na tej osnovi je bilo možno sestaviti osnutek 
programa, ki je bil februarja letos obravnavan na skupnem sestanku vseh predstav-
nikov geodetske službe. Geodetska uprava SRS je z upoštevanjem pripomb tega po~ 
sveta sestavila dokončni osnutek programa in ga v začetku marca predložila re-
publiškemu komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem v obravnavo. 
Sedanji program prvič pripravi jamo kot obvezo, ki nam je naložena z zakonom. 
V zakonu o temeljni geodetski izmeri in v zakonu o zemljiškem katastru je podrob-
no določeno, da sprejme program, ki obsega tudi financiranje, republiška skupščina. 
To nas obvezuje, da izvedemo vsa pripravljalna dela in predhodno usklajevanje 
zahtev vseh zainteresiranih s posebno skrbjo in družbeno odgovornostjo. Zato smo 
predvideli podrobnejši potek sprejemanja programa v neposredni prihodnosti v na-
slednjem: 
- organiziranje razgovorov s pristojnimi republiškimi sekretariati in komiteji ter 
samoupravnimi interesnimi skupnostmi republike glede vključevanja njihovih inte-
resov in njihove podpore našemu programu - termin: neposredno po obravnavi na 
prej omenjenem komiteju, mesec april in maj, 
- sestava osnutka detajlnega programa, ki naj bi vključeval posamezna delovišča 
po občinah - termin: mesec april, 
- preveritev osnutka detajlnega programa na ožjih bazenskih sestankih predstavnikov 
geodetske službe - termin: mesec maj. 
Miroslav CRNIVEC,dipl. ing. 
direktor GU SRS 
8 
Po teh fazah bo Geodetska uprava SRS pripravila dokončen predlog programa. 
Preden ga bomo predložili v obravnavo Izvršnemu svetu, bomo po potrebi organi-
zirali še sestanke s predsedstvi občin, da bo zagotovljena najširša podpora pri 
obravnavi na skupščini. 
Osnutek programa, ki ga je Geodetska uprava SRS predložila v obravnavo repub-
1 iškemu komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem, obsega zlasti 
nasl:edn ja poglavja: 
D r u ž b e n e o s n o v e za programiranje geodetskih del so izvedene iz 
ustave, družbeno-političnih izhodišč, zakonskih izhodišč in sprejetih stališč o glav-
nih nalogah pri izdelavi družbenega srednjeročnega plana SR Slovenije. Pri tem 
lahko ugotovimo, det navedeni dokumenti postavi jajo nove pomembne družbene na-
loge v zvezi s planiranjem - družbenim, gospodarskim in prostorskim, v zvezi z 
zaščito okolja, informacijskimi sistemi in drugimi področji, ki neposredno nareku-
jejo kompleksno pokrivanje slovenskegc1 prostora z geodetskimi evidencami. 
Predvidene kategorije geodetskih del 
izhajajo iz družbenih osnov, izvajanja sedanjega petletnega programa geodetskih 
del in možnosti za izvedbo programa glede na sredstva in kapacitete. V osnutek 
programa so bile vključene orientacijske količine posameznih del in groba finan-
čna ocena na osnovi cen, predvidenih za prvo leto izvajanja programa. Te postav-
ke bodo pri nekaterih delih pri sestavi prej omenjenega podrobnejšega osnutka lah-
ko še izmenjane. 
Geodetska dela, vključena v osnutek programa, obsegajo: 
G e o d e t s k e m r e ž e . Predviden je pričetek postopne sanacije te-
meljnih geodetskih mrež in izdelave navezovalne mreže, prvenstveno na območjih 
nove izdelave zemljiškega katastra in tam, kjer so dani pogoji in potrebe za 
uvajanje koordinatnega katastra v postopku vzdrževanja. Za ta dela je skupno 
predvideno 34 milijonov din, od tega približno polovico za navezovalne mreže. 
Temeljne topografske in pregledne karte. 
V program je vključena izdelava ali pridobitev kart 1:25.000, 1:50.000, 
1:100.000 in 1:200,000 za teritorij vse republike in vzdrževanje obstoječih kart. 
Predvideni stroški znašajo skupno 11 milijonov din. 
Temeljni topografski načrti v manjših 
meri I i h (l:5000, 1:10.000) so z novo zakonodajo prenešeni v pristojnost 
občin, republika pa v obravnavanem planskem obdobju sofinancira izdelavo do po-
lovice stroškov po kriterijih družbenega dogovora. Na osnovi dosedanjih usklaje-
vanj in sestave osnutka tega dogovora so bila v osnutek programa vključena vsa 
prioritetna območja, za kar bo republika ob povprečnem 40 % deležu sofinanci-
ranja morala zagotoviti 21,4 milijona din. 
N o v a i z ~ e I a v a z e m I j i š k e g a k a t a s t r a je predvidena 
predvsem na območju občine Murksa Sobota, kjer nameravamo večji del zakonskih· 
obveznosti izpolniti v tem planskem obdobju. Za ostala območja (predvsem mesta), 
so predvidene le manjše površine. Predvideni skupni stroški bodo znašali 31,8 mi-
lijona din. ' 
9 
B o n i t i r a n j e i n k a t a s t r s k a k I a s i f i k a c i j a. 
Predvidena je analiza vseh kategorij. zemljišč in vseh pogojev, ki vplivajo na 
rodovitnost ter na tej osnovi izdelava metodologije. Pričetek boni tiranja bo izve-
den v ravninskih predelih predvsem v območjih razvojnih centrov. Za ta dela 
predvidevamo skupno 5, 8 milijona din. 
C i k I i č n o a e r o s n e m a n e S I o v e n i j e bomo prvič 
izvedli letos, naslednji ciklus 1980 pa je vključen v progam s predvide~im znes-
kom 4 milijone din. 
G e o d e t s k a p r o s t o r s k a d o k u m e n t a c i j a bo omogo-
čena s pridobitvijo karte 1:25.000 in s cikllčhimaerosnemanjem. Za to nalogo je 
predviden znesek 2, 9 milijona din. 
R a z i s k a v e so neobhodne za izdelavo novega sistema izmer in zemljiškega 
katastra, ki ga uvajamo na osnovi v lanskem letu sprejetih zakonov. Predvidena 
potrebna sredstva znašajo 2,3 milijona din. 
V navedenem pregledu v program vključenih geodetskih del so navedene samo 
glavne programske postavke~ Kot je razvidno, je sofinanciranje omejeno samo na 
izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih. KI jub temu je po zakonu 
potrebno mnenje vseh občinskih skupščin k celotnemu programu, ko bo ta predložen 
republiški skupščini. Zato bodo potrebni napori celotne geodetske službe, torej u-
prav in zavodov v občinah in republiki, da bodo s programom seznanjeni vsi, ki 
imajo interes pri urejanju prostorskih vprašanj in da ga : bodo vsi ti tudi podprli. 
To je gotovo glavna naloga geodetske službe v sedanjem trenutku. 
10 
STROKOVNI ČLANKI 
Boris KREN 
GEODETSKA OPREMA V GEODETSKI SLUŽBI 
IN DELOVNIH ORGANIZACIJAH 
Če obravnavamo vprašanje geodetske opreme v geodetski službi kot celoti, moramo 
že takoj v začetku ugotoviti, da se dejavnost te službe odvija v geodetskih 
upravnih organih ln geodetskih delovnih organizacijah. Pri tem bi poudaril, da 
bom obravnaval le občinske geodetske upravne organe (geodetske uprave) in de-
javnost geodetskih delovnih organizacij pri opravljanju operativnih zadev geodetske 
službe iz občinske pristojnosti. 
Osnovne naloge, ki jih opravljajo občinske geodetske uprave in geodetske delovne 
organizacije zajemajo področje izdelave in vzdrževanja temeljne geodetske izmere 
(delno), vzdrževanje zemljiškega katastra (v celoti) ter izdelavo In vzdrževanje 
katastra komunalnih naprav (v celoti). 
Te naloge so določene z rapubliškimi zakoni in sicer z zakonom o geodetski izme-
ri in zakonom o zemljiškem katastru (oba objavljena v Ur.l. SRS št. 16/74) in z 
zakonom o katastru komunalnih naprav, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS 
št. 26. Pri temeljni geodetski izmeri spada v delokrog občine obnova temeljnih 
geodetskih točk nižjih redov, tekoče usklajevanje temeljnih topografskih načrtov 
ter izdelava in vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov večjih meril (1 :500, 
1:1000, 1:2000 oz. 1:2500). 
Pri zemljiškem katastru spada v občinsko pristojnost celotno vzdrževanje, če pri 
tem zanemarimo vodenje urejenega ugotovitvel'lega postopka in razgrnitev pri izde-
1 avi zemljiškega katastra. Za kataster komunalnih naprav pa sem že prej omenil, 
da je za izdelavo kot za vzdrževanje tega katastra zadolžena občina. 
Pri terenskem geodetskem delu, ki se opravi ja pri 'prej navedenih zadevah, se v 
glavnem uporablja klasičen način snemanja, predvsem poligonizacija pri razvijanju 
geodetskih mrež, ter polarna oz. ortogonalna metoda pri snemanfu detajla. Kot 
izjema bi pri tem navedel snemanje večjih kompleksov pri izdelavi temeljnih topo-
grafskih načrtov večjih meril, kjer pride v poštev tudi aerofotogrametrija. 
Geodetski instrumenti, ki se uporabljajo pri klasični metodi snemanja, so nam 
vsem dobro poznani in jih ne bi podrobneje navajal. Tudi razmeroma stari teodo-
1 iti, tahimetri in nivelirji nam že zelo uspešno služijo. Izbira pri nabavi novih in-
štrumentov je razmeroma velika in skoraj na vsakem posvetovanju nas zastopniki 
posameznih firm zalagajo s prospekti najnovejših dosežkov na tem, področju. Cene 
teh inštrumentov so zaenkrat še sorazmerno znosne, saj se gibi jejo v višini cene 
manjšega avtomobila, pa tudi nakup je možen z dinarji. 
Boris KREN, dipl. ing. 
Ljubljanski geodetski biro 
11 
Kot bistveno novost bi pri tem omenil elekfronske razdal jemere, s katerimi se poleg 
geodetskih delovnih organizacij opremljajo tudi občinske geodetske uprave. Prepri-
čan sem, da bodo v razmeroma kratkem času ti razdaliemed popolnoma prevladali, 
zaenkrat predvsem pri razvijanju in obnovi poligonske mreže, v perspektivi pa tudi 
pri snemanju detajla, kier se zahl'evCl velika natančnost in pri zahtevnejših parce-
lc1cijah: 
Cena teh inštrumentov je v razponu 6 - 10 kri::itne cene običajnega teodolita oz. 
tahimetra. Zaenkrat je nabava teh inštrumentov možna le z deviznimi sredstvi, kar 
znatno otežkoča njihovo nabavo. 
Zelo koristna je izmenjava izkušenj, ki so si jih posamezni izvajalci pridobili z 
uporabo teh i nštrurnentov, Uporaba el ek tonskih razdalj emerov odpira tudi vrsto 
teoretičnih problemov. S teoretičnimi in praktičnimi spo.znanji na tem področju bi 
bilo potrebno seznaniti vso geodetsko operativo, za kar bi bil primeren zlasti naš 
"Geodetski vestnik". 
Pri nabavi ustreznih inštrumentov je potreno upoštevati, da izmere večjih komplek-
sov praviloma opravi' ustrezna geodetska delovna organizacija, ravno tako pa tudi 
meritve za nastavitev katastra komunalnih naprav. 
Praviloma naj bi geodetska delovna organizacija tudi opravljala dela pri obnovi ge-
odetskih mrež in parcelacije v zadevah zemljiškega katastra, Odločitev občinske 
geodetske uprave, da nabavi elektronski razdal jemer bi bila po mojem mnenju upra-
vičena le, če ni na tem področju možnosti, da se taka dela poverijo geodetski 
delovni organizaciji. 
Tudi pri izdelavi katastra komunalnih naprav, kjer je često potrebno uporabiti spe-
cialne inštrumente z identifikacijo podzemskih vodov (kot so npr. iskalci), ne bi 
bilo smiselno, da tako opremo nabavlja občinska geodetska uprava, temveč naj ta-
ka dela opravi za to usposobljena geodetska delovna organizacija, 
Težko bi bilo izdelati recept, s kakšno geodetsko opremo naj dela občinska geo-
detska uprava, saj to zavisi od razpoložljivih kadrov in od odločitve, katera dela 
se poverijo geodetski delovni organizaciji. V naši republiki imamo v tem pogledu 
zelo pestro sliko, tako da o receptu ~koraj ni mogoče govoriti. 
Kar zadeva pisarniško geodetsko delo, lahko ugotovimo, da se za izdelavo načrtov 
v vse večji meri uporabljajo skrčka proste folije. Za izdelavo in vzdrževanje teh 
načrtov potrebujemo posebno risursko orodje in tuše, Za nabavo smo predvsem ve-
zani na uvoz. Pred časom smo že v kartografski sekciji obravnavali to problemati-
ko. Dano je bilo tudi priporočilo, da se vsi zainteresirani povežejo in ugotovijo 
celotne potrebe in se dc;govorijo z uvoznikom o uvozu teh materki.lov in orodja, 
Žal do izctcije tega priporočila ni prišlo in je tako vsak interesent prepuši:en 
samerr1u sebi, do se znajde. Potrebno bi bilo samo, da nekdo prevzame iniciativo 
v tej smeri, ker smo doseda j vsi samo čakali, .da se bo nekdo zgani 1 • 
Kar zadeva orodje za kartiranje, se v glavnem uporabljajo še koordinatografi in 
polarni iransporterjL Za računanje površin pa se v glavnem še vedno uporabljajo 
planimetri (nitni, polarni, linijski). V zadnjem času se je pričela uporabljati ana-
1 itična metoda za določanje površin, prav tako pa so nekatere delovne organizaci-
je že pričele z avtomatskim kartfranjem. 
S tem sem se pravzaprav že dotaknil vprašanja računalništva, ki pa je toliko ob-
sežno, da zahteva poseben sestavek, 
Ivan URH 
ZNANSTVENO TEHNIČNI POSVET O KATASTRU ZGRADB 
V OPATIJI 14. IN 15. NOVEMBRA 1974 
Orgonlzirala ga je Zveza geodetskih inženirjev In geometrov Jugoslavije v sodelo-
vanlu s Stalno konferenco mest Jugoslavqe. 
Na tem posvetu so zbrani strokovnjaki raznih področij in Iz ra:zllčnlh institucij pre-
re~etali problematiko evldentlrcmja zgradb In ·prostorov za J:>otrebe in namene plani-
ranja, izgradnje, upravi jcmja, delovanja prostorskih In družbeno-ekonomskih odnosov 
ter v referatih izmenlalt svoje misli, predloge In stclllšča glede na oblikovanje 
enotne, sodobno ureiene, permanentno vzdrževane evidence o zgrodbah pod enotnim 
naslovom katastrtj :zgrodb. 
Zvez.P GIGJ je bila poverjena organizacija posveta iz razlogov, ker se prostor-
ske evidence v veliki meri naslanjajo na geodetske in topografske načrte in karte 
ter geodetsk9 služba že vodi zemljiški kataster in kataster komunalnih naprav kot 
temeljne prostorske evidence. 
V naši državi in republiki Sloveniji enotne evidence o zgradbah in prostorih v 
obliki javne dokumentacije kot katastra zgradb nimamo, čeprav je potreba po taki 
evidenci ne samo stalno prisotna, marveč tudi kot nujnost ·dokazana in se je že 
geodetska stroka z zakonom o geodetski službi SRS zadolžila za vzpostavitev take 
evidence o zgradbah in je to tudi ena izmed priodtetnih nalog bližnje pr,ihodnosti. 
Prvi posvet te vrste je bil pri nas, zato je njegova vrednost družbeno toliko bolj 
pomembna, prav tako je bil i časovno, primerno zastavi jen, saj prav evidence o 
osnovnih sredstvih predstavi jajo vsebin o družbenega sistema informiranja, ki je nu::. 
jen spremeljevalec našega samoupravnega sistema, ki se pravkar konstituira. 
Zanimivost tega posveta dokazuje predvsem: 
- velika udeležba, saj je bilo navzočih čez 300 strokovnjakov iz vse Jugoslavije 
ter so bili navzoči in z referati sodelovali strokovnjaki iz vseh vzhodnih dežel, 
- posvetovanja so se udeležili aktivno z referati tudi strokovnjaki drugih strok, po-
leg geodetov še arhitekti, pravniki, ekonomisti, matematiki, pr~v tako zastopniki 
in sodelavci najrazličnejših institucij, poleg geodetskih upravnih in operativnih, 
naj jih naštejem: 
Zavod za urbanizem in komunalno dejavnost Reka, 
TOZD reški urbanistični biro, 
Ivan URH, dipl. ing. 
GU SRS Ljubi jana 
1'3 
Zavod za izgradnjo mesta Novi Sad, 
!NA-Elektronski računski center Zagreb, 
Stanovanjsko podjetje Reka, 
Elektronski računski center Reka, · 
Zavod za družbeno in prostorsko planiranje Pančevo, 
od inozemskih pa: 
češki institut za tehnologijo iz Prage, 
'zavod za geodezijo iz Varšave, 
geodetska sekcija znanstveno tehničnega društva SSSR, dal je 
zastopniki institucij iz Madžarske, Romunije in Bolgarije. 
Lahko rečemo, da je bil to prvi posvet na tako visoki strokovno-integralni ravni 
v organizaciji ZGIGJ. 
Iz Slovenije so bili prisotni geodetski strokovnjaki upravnih in operativnih institu-
cij in zastopniki stanovanjskih OZD in zavodov za urejanje zemljišč. Prispevali 
smo dva izčrpna referata: 
Ukmar Zorko, načelnik oddelka za zemljiški kataster GU SRS: 
"Prikaz italijanskega katastra zgradb", poročevalec pa z referatom: 
"Kataster zgradb v prostorskem informacijskem sistemu". 
Število referatov je bilo z ozirom na prvi tovrstni posvet relativno veliko, čez 20. 
Obravnavana je bila, področju primerno, izredno obširna in pestra prostorska, druž:.. 
bena in ekonomska problematika zgradb in prostorov ter se je skozi referate preta-
kala celotna problematika posveta: 
- kakšne evidence se vodijo danes pri nas in kakšne so posledice te!!kega stanja, 
- pomen enotne evidence o zgradbah v planiranju, gradnji in upravi janju s stano-
vanjskim in poslovnim prostorom v velikih mestih, 
- kataster zgradb kot dejavnik v inventarizaciji prostorov in njegovem urejanju, 
- kaj bi moral zajeti sodobni kataster zgradb, 
- evidenca lastništva in drugih stvarnih pravic na zgradbah in delih zgradb, danes 
in v bodočem katastru zgradb, 
- grafična in opisna dokumentacija, 
- uporaba avtomatizacije v obdelavi podatkov, 
- organizacija in položaj službe, ki bi vodila kataster zgradb v naši samoupravni 
družbeni ureditvi, 
- profili in oblikovanje kadrov, 
- metode in postopki vzpostavLJanja katastra zgradb v drugih državah (Italija, 
Poljska, Bolgarija, Romunija, Ceškoslovaška), notranja ureditev, namen, organiza-
cija, način uporabe ipd. 
V obširnih pisanih referatih, v 230 straneh obširni publikaciji posveta pa manjka prav 
tako obsežen kompleks uporabljenih virov in literature,ki predstavlja osnovo poizve-
dovalni fazi obravnavanega področja. Tako naš drugi referat dopolnjuje še čez 70 
zakonskih predpisov, ki utemeljujejo na eni strani potrebo po vzpostavitvi, na dru-
gi navajajo namene, za katere se bodo podatki in informacije uporabile ter dokumen-
tirajo prostorsko, lastninsko, davčno, upravljalsko in ekonomsko, planersko, posebno 
družbeno in raziskovalno funkcijo bodoče evidence katastra zgradb. 
Čaka nas veliko delo, material posveta temeljito študijsko obdelati. Po sedanji 
14 
površni oceni pa referati navcqa10: 
različne metode in nač.lne evidentiranjaf 
razi ične nomenklature zgrodb1 razvrščanja zgradb in prostorov, 
različne tabele in popisne obrazce, 
različne definicije funkcij, ki naj jim cdgovorja bodoča evidenca, 
različne povezcwe z geodetskimi dokumenti·-" načrti, kortami in zemljiškim katast~ 
rom korminc1lnih naprav, 
različne predloge za organizacijo službe in specifike kadrov, 
AOP in podobno. 
S posvetom srno zadovoljni, s1:i1 1e dal odgovor na vprašani1:i, vezana na potrebo 
in namen, funkc:iie in organizacijo, dalje vzposkwljanje, vzdrževanje in široko 
uporabo podatkov in informw:::ij kot na pomembnost kcitastra zgradb v našem wmo~ 
upravnem družbeno ekonomskem f,istemu. 
Komisija je na osnovi posveta pripravila zaključke, ki bodi) kot smernice sporočene 
vsem družbeno-političnim organom, istočosno'pi::1 veljale kot osrednje teme nadalje• 
njih raziskav in predstavljale področjc1 delovnih skupin, da se na ta m,čin sistema·~ 
tično začne z vzpostavitvijo evldence h1tastr CT zt1rndb. 
Albina PREGt 
POROČ.ILO O RAZISKOVAU·,,11 NALOGI 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG V Ljubi jani je nox.,ernbra leta 
1974 oddal ncJlogo z naslovom "Reprodukcija dokumentacije za urbansko in geodetsko 
inventarizacijo prostora". ~lalogo je naročil in sofinancil'r.11 Sklad Borisa Kidriča, 
izdelal pa IGF v letih 1973-1974. 
V nalo!.;ji obravnavamo predvsem plastične materiale s stališča uporabnos~i pri izdela·· 
vi reprodukcijskih originalov in reprodukcijskih postopkih temeljnih topografakih 
načrtov in urbanistične dokumentacije do merila l: 10000. Plastične materiale so 
razvile velike ameriške in nemške kemične družbe, zato smo na tem področju ve-
zani predvsem na inozemske podatke in raziskave. Določane vrste plastičnih mate-
rialov pa tudi pri nas i.e dalj časa uporabljamo. Na osnovi lastnih izkušenj s foli-
jami iz polivinilklorida, polikarbonata in polieslTa primerjamo njihovo uporabnost 
za risanje, graviranje, kopiranje in tisk kakor tudi možnosti pri sestavljanju re-
produkcijskih originalov. 
Modernim reprodukcijskim postopkom zaradi večjih investicijskih stroškov težje sle~ 
dirno, kot uvcijcmju novih materialov, V nak>gi f,E~ omejujemo na nc1m dostopne 
reprodukcijske postopke„ po katerih reproduciramo t,emel jne topografske načrte in 
karte ier grafične prikoze in pisane elaborate urbanh.l'ičm~ do!wm.entacije. i"-laloga 
obsega 90 strani in 22 originalnih prilog, 
V poglaviu o materkilih za izdelavo originalov govorimo o tehnologiji proizvodnje, 
dimenzijski obstojnosti pri spremembc,h tempernlure in rdatlvne vlage ter o staranju 
.Albin PREGL, dipi. ing. 
1 GF - Ljubi jana 
15 
folij iz polivinilklorida, polikarbonata in poliestra. Naše večletne izkušnje z 
astralonom in pokolonom se dokaj dobro ujemajo s podatki inozemskih raziskav o 
dimenzijski obstojnosti. Čeprav folije neprestano izpopolnjujejo (s selekcijo suro-
vega materiala, z modifikacijo postopka izdelave), proizvajalcem še ni uspelo iz-
delati folije, ki bi bile absolutno obstojne. 
Razteznostni koeficienti folij, ki so sedaj na tržišču, znašajo: 
Poliester 
(safir PL) 
Polivinilklorid 
(astralen V 60) 
Pol ikarbonat 
(pokal on) 
T emp. razt. koeficient 
mm/m°C 
+ 0,027 - 10% 
0,06 + 10% 
0,07 + 10% 
Vlažn. razt .koeficient 
mm/m% RV 
+ 0,01 -· 10% 
+ 0,03 - 10% 
+ 0,005 - 10% 
Ker pridejo posledice neobstojnosti materialov do izraza predvsem pri izdelavi ori-
ginalov in pri tisku, je potrebno posvetiti čim večjo skrb tudi klimatskim pogojem 
v delovnH,, prostorih, Za nemoteno izdelavo načrtov in kart večjih meril bi zado-
stovali delno klimatizirani prostori, v katerih bi temperatura nihala med 190C in 
21°C, relativna vlaga pa med 50% in 65%. 
Plastične folije po izdelavi tudi brez vpliva· temperature in vlage spremm1a10 ve-
likost. Vzrok počasnemu spreminjanju je lahko tehnologija izdelave (vlečenje, 
valjanje), ki povzroči v folijah tendenco, da bi se vrnile v prvotni položaj. Ker 
permanentnih sprememb ne moremo pospešiti (umetno staranje folij zaenkrat ne pri-
de v poštev) moramo.počakati, da se folije umirijo. Pokalen potrebuje vsaj eno 
leto, da se ustali, astralen pa vsaj pol leta. Poliestrskih folij ni treba starati. 
Vse plastične folije uvažamo. Našo tovarna dokumentnega papirja v Radečah in 
Fotokemika v Zagrebu izdelujeta trenutno samo poliestrske folije za risanje. Uvo-
žene surove poliestrske folije matirajo (po licenci) in jih prodajajo pod imenom 
Mel inex, Topatex 002 in Bexford 0015. 
Možnosti risanja in graviranja na plastičnih folijah obravnavamo v poglavju o na-
činih izdelave originalov. 
Ročno risanje je še vedno osnovna tehnika izdelave temeljnih topografskih načrtov 
in kart. Risanje ima pred graviranjem določene prednosti. Temeljni topografski na-
črti vsebujejo poleg situacije in plastnic še obilico bolj ali manj zahtevnih topo-
grafskih znakov in številk različnih velikosti. Graviranje teh elementov je bolj 
zamudno kot risanje. Poleg tega nimamo ustreznih pripomočkov domače izdelave, 
uvoženi pa samo delno ustrezajo našim predpisom. Temeljne topografske načrte za-
radi teh in drugih vzrokov raje rišemo kot graviramo. Graviranje pa je skoraj ne-
nadomesti jivo pri izdelavi visoko kvalitetnih originalov' v manjših merilih. 
Izrisane geodetske načrte opremimo z imeni, ki jih dobimo s pomočjo fotostavnih 
aparatov. Za montiranje imen uporabljamo vosek, ki je tudi po inozemskih izkuš-
16 
njah med vodilnimi lepili v kartografski stroki. 
Pri izdelavi reprodukcijskih originalov urbanistične dokumentacije se poslužujemo 
v veliki meri tudi tiskanih opisnih foli}, ki služijo za neposreden prenos črk, zna-
kov, številk in simbolov na montažno osnovo brez predhodne priprave. Najbolj 
poznane opisne folije so: Letraset, R 41 Alfoc. in Mecanorma. Posebno skupino pri-
pomočkov tvorijo tiskani samolepilni rastri v obliki črk c1li pik, površinski vzorci 
in strukturni rastri, ki jih poznamo pod imenom Letratone, R 41 in Chcirtpack. 
Med reprodukcijskimi postopki obravnavamo diazo kopirni postopek, postopek z 
bikromatsko svetločutno emulzijo (FOS postopek) in tisk grafičnih prikazov in pi 
sanih elaboratov na rotacijskih in ploskih ofsetnih strojih. 
Izbira reprodukcijskega postopka zavisi od namena, katermu služijo reprodukcije, 
števila izvodov, kvalitete, hitrosti izdelave, cene in drugih faktorjev. 
Diazo postopek je najhitrejši način reprodukcije. Postopek omogoča izdelavo kva-
1 itetnih kopij na enakih materidih kot tisk, Na inozemskem tržišču lahko nabavimo 
diazo papirje, kaširane na platnu, karton, kaširan na poliestrski foliji, sintetični 
papir sintosil ali artosil, transparentne folije na poliestrski osnovi, samolepilne fo-
lije in še druge materiale, Izdelava kopij pa je možna samo v eni ali največ dveh 
barvah, Barve so na močni dnevni svetlobi slabše obstojne kot na tiskanih izvodih, 
Kopije zaradi tega nimajo trajne vrednosti in jih moramo sproti obnovi jati. 
Kopirani postopek z bikromatsko svetločutno emulzijo je nenadomestljiv pri združe-
vanju posameznih elementov v reprodukcijske originale, medtem ko je za reproduk-
cijo v širšem smislu manj primeren, ker je postopek razvit le za kopiranje na plas-
tične folije. 
Ofsetni tisk predstavlja kvaliteten nac1n reprodukcije, ki je ekonomsko uprav1cen 
za večje število izvodov. Tiskarske plošče omogočajo izdelavo poljubnega števila 
odtisov na različnih materialih v eni ali več barvah. Črte na tiskanih izvodih tudi 
po daljši dobi ne spremeni jo- barve. 
Med materiale, na katere tiskamo temeljne topografske načrte, prištevamo tudi sinteti-
čni papir Neobond KL 60 200 nemške firme Faserprodukte GmbH Lahnstein. Ko smo 
leta 1971 prvič uporabili ta material, smo predvidevali zelo dobro dimenzijsko obstoj-
nost, Meritve dimenzij neobonda v različnih časovnih obdobjih pa so pokazale, da 
je zelo občuti jiv na spremembe relativne vlage. Pri spremembi relativne vlage za 
83% (od 45%:·pozimi do 83% poleti) znašajo spremembe v vz.dolžni smeri 0,05% v 
prečni smeri vlaken pa do O, 45%. Neobond je primeren za risanje z navadnimi tuši, 
tudi brisanje črt in ponovno risanje na istih mestih ne dela težav. Zaradi izredne 
trpežnosti je primeren za reprodukcijo kart, ki jih uporabljamo na terenu, v rudar-
stvu, podvodni arheologiji itd. V geodeziji pride v poštev za i~delavo indikacijskih 
in drugih terenskih skic,manj za načrte, kjer zahtevamo čim boljšo dimenzijsko obstoj-
nost. 
Pri reprodukciji temeljnih topografskih načrtov tiskamo obvezno tudi po en izvod si-
tuacije na risalni papir s kovinskim vložkom ali na plastično folijo pokalen ali astra-
Ion debeline O, 14 mm do 0,20 mm, ki služi za vzdrževanje. Pri sedanjem načinu 
17 
vzdrževanja načrtov, ko neveljavno stanje prečrtamo in vrišemo novo stanje v 
rdeči barvi, bi za vzdrževanje prišle v poštev tudi poliestrske folije. Če pa bi 
vzdrževali originale na ta način, da bi neveljavno stanje izbrisali, bi prišle v 
poštev samo polivinilkloridne in polikarbonatne folije (astralen, pokalen), ker 
1 ahko na teh folij ah tudi večkrat· ponovno rišemo na predhodno izbrisanih mestih. 
Izvedba reprodukcije po omenjenih postopkih poteka brez težav, če so reproduk-
cijski originali kvalitetno izrisani na prozornih materialih in opremljeni s kvali-
tetnimi napisi. Reprodikcija originalov, ki so izrisani na neprozornih in nestabil-
nih materialih, je dražja in veliko težje izvedljiva. V tem primeru moramo poleg 
običajnega prerisovanja načrte še razpočiti. Postopki za grafično in analitično raz-
počenje načrtov so na kratko opisani v poglavju o ponovni reprodukciji, 
Zaključek 
Materiali za izdelavo reprodukcijskih originalov: 
Materiali, ki so izdelani na plastičnih folijah omogočajo predvsem hitro izdelavo 
reprodukcij. 
Na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo smo si pridobili izkušnje z astralonom, 
pokalonorn in poliestrskimi folijami in ugotovili sledeče: 
1. Polivinilkloridne folije (astralon) so dobro dimenzijsko obstojne, primerne za 
risanje s tuši, ki se kemično vežejo s folijo (HAUSLE.ITER tuš 675, rotring K tuš 
6091-6097, Eggen PVC tuš), za kopiranje po FOSpostopku (tudi barva se kemično 
veže s folijo) in za tisk. Manj primerne so za kopiranje v rotacijskih kopirnih 
strojih starejše izvedbe, ker se astralen prične mehčati pri 60°C. 
2. Uležane polikarbonatne folije (pokalen) imajo enako dobre lastnosti kot polivi-
nilkloridne folije. Primerne so tudi za kopiranje v rotacijskih kopirnih strojih (po-
kalen se mehča pri l40°C). 
3. Poliestrske folije so najbolj dimenzijsko obstojne. Primerne so za risanje z vodo-
topnimi tuši, ki se samo površinsko vežejo s folijo (rotring T in TT tuš), za kopi-
ranje v rotacijskih kopirnih strojih (poliester se mehča pri 150°C) in za tisk. Niso 
pa primerne za risanje s tuši, ki se kemično vežejo s folijo. Izdelava kopij po FOS 
postopku je možna samo s posebnimi barvami. Samo za kopiranje na foiacop (firma 
FOLEX), ki ima na poliestrski osnovi tanek sloj polivinilklorida, lahko uporablja-
mo iste barve kot za astralon in pokalon. 
Zaradi težav, ki nastopijo pri ponovnem tuširanju (tuš se razi iva na mestih, kjer 
je odstranjen risalni sloj) so poliestrske folije za izdelavo temeljnih topografskih 
načrtov manj uporabne kot astralon in pokalon. Za izdelavo originalov urbanistič­
ne dc,kurnentacije imajo zardi lažjega risanja prednost poliestrske folije. 
N a č i n izdelave: 
Originali načrtov in kart so vsestransko uporabni, če so izrisani ločeno po posa-
meznih elementih. Uvedba primernejšega topografskega oz. kartografskega ki juča, 
ki bi d,>puščal pomanjšavo oz. povečavo v določenem obsegu, bi olajšala tudi 
vzdrževanje originalov; ker bi vzdrževali le osnovni original v merilu 1: 1000. 
' 18 
Avtomatska izdelava geodetskih načrtov je šele v razvoju. Ročno risanje bo ver-
jetno še dalj časa najpogostejši način izdelave originalov, zato je vredno posve-
titi vso skrb tehnologiji in racionalizaciji ročnega risanja. 
Postopki za razmnoževanje: 
Za reprodukcijo v eni barvi in manjši nakladi (do 10 izvodov) pride v poštev diazo 
kopi mi postopek. Po tem postopku bi lahko na uvožene materiale reproduciral l načrte 
v merilu 1:2880. V izjemnih primerih tudi načrte v dveh barvah. 
Za večje število izvodov temeljnih topografskih načrtov in kart ter urbcmističnih na~, 
Črtov v eni ali več barvah je najprimernejši reprodukcijski postopek ofsetni tisk. 
Piscme elaborate urbanistične dokumentacije potrebujemo običajno v več:jem številu. 
izvodov. V poštev pride tisk nci mallh ofsetnih strojih (mali ofset) iz predoslojene 
aluminijeve plošče ali plošče izdelane po foto-direktnem po~topku (Vedlith) v for·· 
matu A 3 ali A 4. 
19 
NOVICE N ZANIMIVOSTI 
IZ STROKE 
KNJIŽICA GEODETSKEGA ZAVODA SRS 
SEZNAM STROKOVNE LITERATURE PRIDOBLJENE OD MAJA 1974 DO 
DECEMBRA 1974 
Avtomati:zaci a, računalništvo 
Marjan Jenko: 
"NAVODILA ŽEPNI KALKULATOR HP-35'1, GZ SRS, Ljubljana 1974 
"FORTRAN EXTENDED REFERENCE MANUAL", model 76, Version 2 
"UPADE REFERENCE MANUAL 11 (priročnik) 
"ZBORNIK DEL 9. JUGOSLOVANSKEGA MEDNARODNEGA SIMPOZIJA O 
OBRAVNAVANJU PODATKOV", Bled 1974 
"CONTROL DATA-CYBER 70 COMPUTER SYSTEM 11 Fortran extended version 4 
Informatika, dokumentacija 
Bubenko, Lcmgefors, Solvberg: . 
11 COMPUTER-ADIDED INFORMATION SYSTEMS ANALYSIS AND DESIGN 11 
Lund 1974 
Fischer, Walter: 
"INFORMATIONSSYSTEME IN WIRTSCHAFT UND VERWALTUNG", Walter de 
Gruyter, Beri in 1971 
Aleksander Bertin: 
"PRIMJENA MIKROFILMA KAO SREDSTVA ORGANIZACIJE, KOMUNIKACIJE 1 
DOKUMENTACIJE", Informator-Zagreb 1971 
"THE PICTOMAP"; Corps of Engineers, Department of the Army, 
Army Map Service; Washington 1972 
Jugoslovanski bibliografski inštitut: 
"KATALOG STRANE PERIODIKE U BIBLIOTEKAMA JUGOSLAVIJE" od 1918-
196811; Beograd 1972; l., II., III., IV. knjiga 
Ernest Lutterbeck: 
"DOKUMENTATION UND INFORMATIOl'-l", Umschau Verlag, Frankfurt 1971 
Borje Langefors: 
"THEORETICAL ANALYSIS OF INFORMA TION SYSTEMS" 
"INFORMATOLOGIA YUGOSLAVICA 11 , Referalni centar, Zagreb 197,0 
11 11 11 Zagreb 1971 
21 
11 INFORMATOLOGIA YUGOSLAVICA 11 , Referalni centar, Zagreb 1972 
Socialne vede, pravo, upravljanje 
"SLOVENSKI DEMOGRAFSKI SIMPOZIJ 1974, Zavod SRS za statistiko( 
Ljubi jana 1974 
Metod Mikuž: 
"PREGLED ZGODOVINE NOB", Cankarjeva založba, Ljubljana 1960 
l. , 11. , 111. , 1 V • , V • k ni i ga 
"STATISTIČNI PODATKI PO OBČINAH V SR SLOVENIJI", Zavod SRS za statis-
tiko, Ljubljana 1974, l., II., III. zvezek 
"DRUŽBENI RAZVOJ SR SLOVENIJE" 1947-1072, Ljubi jana 1974 
II 
Heinz Muller: 
11 METHODEN ZUR REGIONALEN ANALYSE UND PROGNOSE", Hannower 1973 
Fotografija, fotogrametrija, fotointerpre-
t a c i j a 
C.J.JACOBSON, L.A. Mannheim: 
11 ENLARGING 11 , London 1972 
Spencer: 
11 THE FOCAL DICTIONARY OF PHOTOGRAPHIC TECHNOLOGIES 11 , London 1973 
C. J. JACOBSON, R. E. JACOBSON: 
11 DEVELOPI N G", London 1973 
11 FOTOINTERPRETACIJA 11 ; Vuk Karadžič, Beograd 1973 
naslov izvirnika: "Manual of Photographic interpretation American Society of 
Photogrametri" 
Siegfrid Schneider: 
"LUFTBILD UND LUFTBILDI NTERPRETATION 11 , Walter de Gruyter, Berlin 1974 
"PROCE DINGS OF THE AMERICAN SOCIETY OF PHOTOGRAMMETRY 11 ; 
American Society of Photogrammetry, more 1973, Washington 
"DAS GOLDENE BUCH DER GEBRAUCHSFOTOGRAFIE 11 ; Verlag Laterna magica 
II 
Gunter ?,pitzing: 
"VERGROSSERN SCHWARZWEISS+FARBIG11 ; Verlag Laterna magica 
lnternational Society for Photogrammetry: 
11 PHOTOGRAMMETRIC DICTIONARY 11 
"SLOWNIK FOTOGRAMETRYCZNY11 
22 
11 FOTOGRAMETRISK ORDBOK 11 
"DICTIONNAIRE DE PHOTOGRAMMETRIE 11 
"VOCABOLARIO DI FOTOGRAMMETRIA" 
PHOTOGRAMETRISCHES WORTERBUCH 
11 FACHWORTERBUCH 11 , Heft 7, Photogrammetrie, Wiesbaden 1071 
Kartografija 
Eugen Ernst, KI i ngsparn: 
"HESSEN IN KARTEN UND LUFTBILD", izdal Hessische Landesvermessungsamt, 
Wiesbaden 1972 
11 GRAFIČNI ELEMENTI IN NJIHOVI BARVNI EFEKTI"; IGF, Ljubljana 1974 
Tomaž Banovec: 
"TOPOGRAFSKI PRIRUČNIK"; Partizanska knjiga, Ljubljana 1973 
Wilhelm Bonacker: 
11 KARTEN - WORTERBUCH"; Kirschbaum Berlag, Bonn 1971 
"AUTOMATED CARTOGRAPHY 11 ; Special Publication Number 1, 
Britisch Cartogrophic Society, London 1974 
"MUL TILINGUAL DICTIONARY OF TECHNICAL TERMS CARTOGRAPHY"; 
lnternational Cartographic Association, Comission 11., Wiesbaden 1973 
Peterca, Radoševic, Milisavljevič, Racetin: 
11 KARTOGRAFIJA 11 , VGI, Beograd 1974 
Geodezija 
Walter Hofmann: 
II GEL/\NDEAUFNAME 11 
Jordan, Eggert, Kneissl: 
"HANDBUCH DER VERMESSUNGSKUNDE"; Band IV., J.B. Metzlersche 
Verlagsbuch-handlung, Stuttgart 1967 
Čubranič: 
"VIŠA GEODEZIJA 11 , Tehnička knjiga, Zgreb 
Wi I he I m Caspary 
11 METHODEN DER STATISTISCHEN VERSUCHE MIT AUSGEWAHLTEN BEISPIELEN 
•• II 
AUS DER GEODASIE"; Munchen 1972 
23 
Kataster 
"150JAHRE OSTTEREICHISCHER GRUNDKATASTER" 
Šušteršič: 
"NAVODILA ZA VODENJE JAMSKEGA KATASTRA", Jamarska zveza Slovenije 
Ljubi jana 1974 
Jakopin: 
"OSNUTEK RAČUNALNIŠKEGA SHRANJEVANJA INFORMACIJ O KRAŠKIH 
JAMAH" 
Komasacije1 
"NEUORDNUNG IM LANDLICHEN RAUM-FLURBEREINIGUNG"; Bayerisches 
Statsministerium fur Ernahrung, Sept 1971 
"DAS FLURBEREINIGUNGSVERFAHREN-LANDLICHE NEUORDNUNG IN BAYERN 11 
"BERICHTE AUS DER FLURBEREINIGUNG", Heft II, 13, 14, 15, 16, 17 
"NEUORDNUNG DES LANDLICHEN RAUMES DURCH FLURBEREINIGUNG" 
11 FLURBEREINIGUNG UND DORFERNEUERUNG 11 
"RAUMORDNENDE FLURBEREINIGUNGSMASSNAHME IN FREMDENVERKEHRS-
GEMEINDEN" 
"DIE BEWERTUNG HANGIGER GRUNDSTUCKE BEi DER FLURBEREINIGUNG" 
"DIE BETRIEBSWIRTSCHAFTLICHEN AUSWIRKUNGEN DER FLURBEREINIGUNG 
AUF DIE LANDWIRlSCHAFT DER GEMEINDE MUTSCHEID UND ZUKUNFTIGE 
ENTWICKLUNGSMOGLICHKEITEN VON VOLL - UND NEBENERWERTSCHTREI-
HEN" 
11 DIE LANDLICHE NAl::IBER_EICH.SPLANUNG" 
11 DIE PLANFESTSTELLUNG IM FLURBEREINIGUNGSGESETZ" 
"DER BEIWAG DER FLURBEREINIGUNG ZUR REGIONALEN ENTWICKLUNG, 
SOZIALOKON0MISCHE AUSWIRKUNGEN, KOSTEN, KONSEQUENZEN 11 
11 FLURBEREINIGUNG ALS ORDNUNGSAUFGABE 11 
11 ENTWICHLUN GSZIELE" 
"HAL TBARKEIT, UNTERHALTUNG UND WIRTSCHAFTLICHKEIT VON WEGEBEFEST-
IGUNGEN" 
24 
"KOSTEN DER WEINBERGSFLURBEREINIGUNG UND AUSWIRKUNGEN DIESER 
AUF ARBEITSZEITBEDARF UND KOSTEN DER B EWIRTSCHAFTUNG" 
"DER EINSATZ DER AUTOMATION IN DER FLURBEREINIGUNG" 
11 LANDWIRTSCHAFT UND FLURBEREINIGUNG" 
11 DIE FLURBEREINIGUNG IN ITALIEN 11 
11 DIE WIRTSCHAFTLICHEN GRENZEN DER MECHANISIERTEN BODENNUTZUNG 
AM HANQ UND IHRE BEDEUTUNG FUR EINE BEWERTUNG HANGIGER 
GRUNDSTUCKE IN DER FLURBEREINIGUNG11 
II 
"UNTERSUCHUNGEN UBER GEMEINSCHAFTSOBSTANLAGEN IN BADEN 
WURTTEMBERG" 
"KOORDINIERUNG DER FLURBEREINIGUNG MIT ANDEREN PLANUNGEN ZUR 
NEUORDNUNG DES LANDLICHEN RAUMES" 
"DIE TEILNEHMERGEMEINSCHAFT NACH DEM FLURBEREINIGUNGSGESETZ" 
VOM 14. julij 1953 ALS GENOSSENSCHAFT DES OFFENTLICHEN RECHTS" 
"DIE AUSWIRKUNGEN DER AGRARPLANUNG NACH 1945 AUF DIE AGRAR -
UND SIEDLUNGSSTRUKTUR DES RAUMES WESTFALEN" 
"DIE ENTWICKLUNG DES LANDUCHEN RAUMES ALS AUFGABE DER 
RAUMORDNUNGS UND REGIONALEN STRUKTURPOLITIK" 
"STANDARD-WEGEBEFESTI GUN GEN IN MARSCH MOOR UND GEST" 
P r o s t o r s k o u r e i a n i e , r e g i o n a I n o p r o s t o r-
s k o planiranje, urbanizem 
Saša Sed I ar: 
"VPLIV URBANIZACIJE NA PODOBO IN STRUKTURO PODEŽELSKIH MESTNIH 
NASELIJ V SLOVENIJI"; Ljubljana 1974 (zelena publikacija) 
P.A. Macke: 
"DAS PROGNOSEVERFAHREN IN DER STRASSENVERKEHRSPLANUNG"; 
Bauverlag GMBH, Wiesbaden 1964 
Branislav Piha: 
11 PROSTORNO PLANIRANJE"; Beograd 1973 
"ZASNOVA URBANIZACIJE", regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije, 
Zavod za RPP, Ljubi jana, avgust 1974 
25 
Organizacija 
Herbert Schiever: 
11 ISPITIVANJE RADNIH PROCESA I ORGANIZACIJA GEODETSKIH UREDA -
KATASTAR NEKRETNINA KAO OSNOVA KOMUNAlNOG INFORMACIJSKOG 
SUSTAVA 11 , Zagreb 1974, Savez GiGJ 
GRADIVO STROKOVNIH POSVETOVANJ IN KONGRESOV 
Inozemsko gradivo 
XII. KONGRES FIG (mednarodno združenje geodetov) 
V LONDONU 1968 
XIII. KONGRES FIG (mednarodno združenje geodetov) 
Wiesbaden 1972 
XII. MEDNARODNI FOTOGRAMETRIČNI KONGRES 
Ottawa 1972 
FOTOGRAMETRIČNA KONFERENCA 
Budimpešta 1973 
VII. MEDNARODNA KARTOGRAFSKA KONFERENCA (nekateri referati) 
Madrid 1974 
MEDNARODNA KONFERENCA O RAČUNSKIH TEHNIKAH V GEODEZIJI 
Sofia 1971 
Domače gradivo: 
POSVETOVANJE O NADALJNEM RAZVOJU GEODETSKE DEJAVNOSTI V SR 
SLOVENIJI 
Ljubi jana 1968 
POSVETOVANJE O INVENTARIZACIJI PROSTORA 
Maribor 1969 
SAOBRAČAJ 1 _$AOBRACAJNICE U GRADOVIMA (materiali za posvetovanje stalne 
konference mest Jugoslavije) 
Ljubljano 1968 
SAVETOVANJE O KARTOGRAFIJI 
Beograd l 971 
GEODETSKA DELATNOST U OBLASTI INVENTARIZACIJE PROSTORA 
Bled 1970 
1 26 
POSVETOVANJE O AKTUALNIH PROBLEMIH GRADITVE STANOVANJ" 
Ljubljana, 1973 
SAVETOVANJE O ODRŽAVANJU PREMERA I KATASTRA ZEMLJIŠTA 
Ohrid 1971 
SAVETOVANJE O .AUTOMATIZACUI U GEODEZIJI (zbornik referatov) 
Vrnjačka banja, 1972 
ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V GEODEZIJI 
Krapinske topi ice, 1972 
KARTOGRAFIJA U rROSTORNOM PLANIRANJU (zbornik referatov) 
ljubi jana, 1973 
NAUKA, ČOVEK I NJEGOVA OKOLINA (zbornik 4. mednarodne konference 
Znanost in družba) 
X. LETNI SESTANEK JUGOSLOVANSKEGA STATISTIČNEGA DRUŠTVA 
Portorož, 1971 
SLOVENSKI DEMOGRAFSKI SIMPOZIJ 
Ljubljana, 1974 
SAVETOVANJE O METODOLOŠKIM PROBLEMIMA STATISTIKE STANOVNIŠTVA 
Bled, 1974 
IV- KONGRES URBANISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE (zbornik referatov) 
Ljubljana, 1974 
KATASTAR ZGRADA (znanstveno tehnično posvetovanje) 
Reka, 1974 
SAVETOVANJE O AUTOMATSKOJ OBRADI PODATAKA U JAVNOJ UPRAVI 
(mednarodno) 
Portorož, 1974 
ZBIRKA PREDPISOV S PODROČJA GEODETSKE SLUŽBE - 1. 
Časopisni zavod Uradni list SRS je izdal publikacijo "Zbirka predpisov geodetske 
službe - 111 , ki jo je založila poleg Uradnega lista SRS tudi Geodetska uprava SRS. 
V publikaciji žepnega formata so objavljeni zakon o temeljni geodetski izmeri, 
:zakon o zemliiškem katastru in zakon o katastru komunalnih naprav z uvodnirri po-
jasnili ter komentarji in napotki zapraksok posameznim členom zakonov, ki so jih 
pripravili delavci Geodetske uprave SRS: Stanko Majcen, Stanko Pristovnik ter 
Zorko Ukmar. Uvodno besedo pa je prispeval direktor Geodetske uprave SRS tov. 
Miroslav Črnivec. 
27 
Publikacijo lahko naročite ali neposredno kupite pri Časopisnem zavodu Uradni 
list SRS Ljubljana, Veselova'11- poštni predal 379/VII. Predvidoma bo prodajna 
cena okrog 40.- din. 
S.M. 
NAVODILA IN OKROŽNICE GEODETSKE UPRAVE SRS. 
V času od januarja do aprila je izdala Geodetska uprava SRS naslednje okrožnice 
oziroma navodila občinskim geodetskim upravam: 
Zaračunavanje geodetskih upravnih taks in stroškov 
Opozorilo na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri geodetskem delu. 
S.M. 
OSNUTEK PROGRAMA GEODETSKIH DEL 1976-1980. 
Geodetska uprava SRS je pripravila osnutek programa geodetskih del za obdobje 
1976-1980 in ga skupaj z obrazložitvijo poslala v razpravo Republiškemu komiteju 
za družbeno planiranje in informacijski sistem. K osnutku programa je priložen 
tudi osnutek družbenega dogovora o kriterijih za programiranje,. sofinanciranje in 
izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976 
do 1980 z obrazložitvijo. Pri sestavi osnutka programa in družbenega dogovora so 
upoštevane tudi pripombe občinskih geodetskih uprav in geodetskih delovnih orga-
nizacij, dane na sestanku v februarju t.l. 
S.M. 
KARTOGRAFSKI KLJUČ ZA OSNOVNO DRŽAVNO KARTO 1:5000 in 1:10 000 
Geodetska uprava SRS je izdala "Kartografski ključ za osnovno državno karto 
meril 1 :5000 in 1: 10 000 (začasna izdaja)". V knjižici A-5 formata obsega poleg 
samih kartografskih znakov še poglavja o razdelitvi na liste osnovne državne karte 
in abecedno kazalo. V kartografskem ključu, ki ga je pripravil Geodetski zavod 
SRS, tiskal pa Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG so v pregledni obliki 
prikazani kartografski znaki za vse pomembnejše objekte in pojave na ozemlju SR 
Slovenije na način, kot je to določeno v kartografskem ki juču 1964, ki ga je 
izdala Zvezna geodetska uprava. V tem novem ki juču pa so upoštevane tudi ne-
katere spremembe kartografskega ključa iz leta 1964, kjer je bilo to iz ekonomskih 
in praktičnih razlogov nujno potrebno, Torej gre v glavnem za ponatis ključa iz 
leta 1964, s tem, da so novi nazivi v slovenščini. 
Izdani ki juč lahko naročite pri Geodetski upravi SRS ali pa neposredno kupite v 
njenem arhivu (Kristanova 3, Ljubljana) po ceni 5.- din za izvod. 
S.M. 
NOV PREDPIS O SNEMANJU IZ ZRAKA IN DOLOČANJU ZA LJUDSKO 
OBRAMBO POMEMBNIH PODATKOV, 
Zvezni izvršni svet je izdal nov "Odlok o snemanju iz zraka, objavljanju aero-
fotografskih posnetkov in postopku za izdajanje dovoljenja za snemanje iz zraka 
za izmeritev in raziskave zemljišč na določenih območjih jugoslovanskega ozemlja", 
ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ št 6/75. 
V istem Uradnem I istu je objavi jena tudi nova "Uredba Zveznega izvršnega sveta 
28 
o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki, in o u-
krepih za njihovo zavarovanje 11 , V tej uredbi je med drugim tudi določeno (15. 
člen), da se štejejo za uradno tajnost s stopnjo zaupno tudi podatki, ki se nana-
šajo na kartografske publikacije, ki vsebujejo podatke, ki zadevajo ljudsko obram-
bo ter na aerofotografske posnetke območ jo, ki je posebnega pomena za I judsko 
obrambo. 
S.M. 
DOLOČITEV GEODETSKIH ZADEV SKUPNEGA POMENA ZA REPUBLIKE IN 
POKRAJINE 
Direktorji republiških in pokrajinskih geodetskih uprav so se na sestanku, ki je 
bil ob koncu februarja t.l. v Beogradu, dogovorili, da so zadeve skupnega pome-
na na področju izmeritve: astronomsko-geodetska mreža, geodetska astronomija, 
osnovna gravimetrična mreža, mreža niveimana visoke natančnosH, trigonometrična 
mreža l. in 2. reda, osnovni topografski in kartografski znaki ter .zadeve, ki se 
nanašajo na strokovno-tehnično sodelovanje z inozemstvom, kot tudi druga vpra-
šanja s področja izmeritve in zemljiškega kal'astra, ki so skupnega pomena. Dogo-
vorjeno je tudi bilo, da se izvršitev teh zadev zagotovi s posebnim koordint1cij-
skim telesom za geodetske zadeve, ki ga sporazumno ustanovijo republike in P<?-
krajinske geodetske uprave. Medsebojni odnosi in obveze bi se naj uredile s po-
sebnim dogovorm oziroma sporazumom. 
S.M. 
KATASTRSKI OKRAJI V SR SLOVENIJI 
Z namenom ureditve evidence o številu, imenu in območju katastrskih okrajev je 
Geodetska uprava SRS uredila in izdala publikacijo Seznam katastrskih okrajev v 
SRS Sloveniji po katastrskih občinah in upravnih občinah. 
Interesenti lahko dobijo 
ieva 5/111. 
publikacijo na Geodetski upravi SRS, Ljubljana, Cankar-
M . .'Ž. 
IZDAN JE URADNI NAČRT MESTA LJUBLJANE 
Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane je izdala prve 4 liste uradnega načrta 
mesta Ljubljane - karto Ljubi jane v merilu 1: 10 000. 
Na karti, ki obsega območje 32 listov ODK 1:5000 je prikazana tudi večina ob-
močja generalnega urbanističnega programa Ljubljane. 
Karta, ki bo oshova za razne prostorske posege, urbcm:htične prikaze i-td. je tis:.., 
kana v 7 barvah in izdelana tako, da omogoča pozneje tudi razne tematske obde-
lave. 
J.O. 
EKOLOŠKE IN PROIZVODNE ZNAČILNOSTI KATASTRSKEGA OKRAJA KRANJ 
TER LASTNOSTI OKRAJNIH VZORČNIH PARCEL ZA NJIVE IN TRAVNIKE 
Geodetska uprava SRS je v sodelovanju z Inštitutom za tla pri Biotehnični fakulte-
ti v Ljubi jani in Geodetsko upravo v Kranju strokovno pregled9la in ocenila vzor-
čne parcele za njive in travnike katastrskega okraja Kranj ter na podlagi tega 
29 
izdelala študijo z. naslovom: Ekološke in proizvodne značilnosti katastrskega okraja 
Kranj ter lastnosti vzorčnih parcel za njive in travnike. ' 
Delo, ki obsega 82 strani in priloge, obravnava problematiko v zvezi s katastr-
sko klasifikacijo, analizira ekološke značilnosti, ki v katastrskem okraju Kranj 
vplivajo na proizvodno sposobnost zemljišč (površinska geomorfologija, klima, ge-
ološka podlaga, tla) in značilnosti kmetijske proizvodnje s podatki o pddelkih in 
strukturi zemljišč po kulturah, razredih, velikosti in številu parcel. 
Po metodiki, ki je v delu podrobno opisana, je bilo raziskanih in opisanih vseh 
125 okrajnih vzorčnih parcel za njive in travnike, Na podlagi teh raziskav je 
podana kritična ocena klasifikacije v katastrskem okraju Kranj in mnenje o 
primernosti posameznih vzorčnih parcel. V tabelah, razporejenih po katastrskih 
razredih in pedoloških sistematskih enotah, so prikazani podatki o talnih profilih, 
analitski podatki in začasne ocene bonitete vseh obravnavanih vzorčnih parcel. 
Priloge vsebujejo osnovne podatke za vse vzorčne parcele in sicer: 
katastrske in lastniške podatke, podatke o agrotehničnih značilnostih, reliefu, opi-
se pedoloških profilov, podatke o fizikalnih in kemičnih analizah in začasne oce-
ne bonitete. Lokacija vsake vzorčne parcele in mesto izkopa talnega profila so 
prikazani v karti M 1 :2880. Širša lokacija vzorčnih parcel pa v karti M 1;50.000. 
Napravljeni so tudi barvni dia posnetki talnih profilov. 
D.H. 
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ O POLIVALENTNEM KATASTRU IN INFORMATIKI 
PROSTORA 
V okviru Fakultete za geodezijo v Zagrebu se s šolskim letom 1975/76 uvaja po-
diplomski študij poleg dosedanjih področij: 
geodezija, fotogrametrija, kartografija, inženirska geodezija in komasacije še za 
novo področje, in sicer polivalentni kataster in informatika prostora. 
S.M. 
ZBIRKE GEODETSKIH PREDPISOV PO REPUBLIKAH 
V SR Hrvatski je v založbi 11 Narodnih novin Zagreb" izšla "Zbirka geodetsko-ka-
tastrskih propisa 11 , ki jo je priredil dr. Mirko Tomic. Zbirka obsega vse predpise 
SR Hrvatske v zvezi z geodetsko izmero, zemljiškim katastrom, katastrom vodov, 
katastrskim dohodkom ter vel javnimi zveznimi predpisi, s komentarjem k posameznim 
členom. 
Zveza GI G Bosne in Hercegovine pa je v svojem glasniku izdala 11 Zbornik zakona", 
ki obsAga predpise SR Bosne in Hercegovine o izmeri in zemljiškem katastru, katas-
tru komunalnih naprav in o komasaciji zemljišč. 
S.M. 
NOVI PREDPISI V SRBIJI IN ČRNI GORI 
SR Srbija je sprejela nov zakon o arondaciji in komasaciji kmetijskega in gozdne-
ga zemljišča, ki je obj~vljen v Službenem glasilu SR Srbije št. 47/74. SR Črna 
gora pa je sprejela zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru. 
S.M. 
30 
PROSLAVA 30-LETNICE GEODETSKE UPRAVE SR MAKEDONIJE 
13.1. t.l. je bila v Skopju svečana proslava 30-letnice organizirane geodetske 
službe v Makedoniji. 130 članski delovni kole~tiv - v SR Makedoniji je v okviru 
Geodetske uprave tudi vsa republiška operativa - se je sešel v svojem novem po-
slopju na svečano sejo, kjer je pregledal dosedanje delovne uspehe in si začrtal 
nadaljnji razvoj. Seje so se udeležili tudi član sveta federacije tov. Fadil Hodja, 
najvišji predstavniki družbeno-političnega življenja republike, predstavniki geodet-
skih služb iz vseh republik in pokrajin ter številni drugi gosti. 
M.Č. 
31 
DRUŠTVENE V E S T 1 
5. PLENARNA SEJA PREDSEDNIŠTVA ZGIGJ 
Dne 14. in 15. 2. 1975 je bila v Splitu 5. plenarna seja predsedništva Zveze 
GIG Jugoslavije (4. seja je bila lansko leto na Bledu). Iz Slovenije sta se je 
udeležila predsednik ZGIG Slovenije Peter Šivic in delegat ZGIG Slovenije 
Ivan Golorej. Do sedaj še nismo prejeli materialov iz seje, zato naj zadostuje 
samo to obvestilo, Edino bolj obširno znano gradivo se nanaša na organizacijo 
5. kongresa GI GJ. 
Ko dobimo zapisnik s seje, bomo poročali obširneje. 
PRIPRAVE NA 5. KONGRES GEODETSKIH INŽENIRJEV 
IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE 
Anton LESAR 
Na 5. plenarni seji predsedstva Zveze GIG Jugoslavije je bil sprejet dokončen 
program dela na 5. kongresu geodetskih inženirjev in geometrov, 
Ta geodetska strokovna in družbena manifestacija bo potekala v treh smereh: 
1. Referati s koreferati in razpravo 
2. Spremi jajoča strokovna geodetska razstava 
3. Posebne izdaje geodetskih strokovnih in društvenih publikacij. 
Referati bodo razdeljeni na tri teme: 
naloge in mesto geodezije kot znanstveno tehnične discipline v sedanji 
etapi razvoja naše države 
osnovno in permanentno izobraževanje geodetskih kadrov ter znanstveno-
raziskovalno delo na področju geodezije 
vloga in pomen Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije kot 
družbeno strokovne organizacije. 
Uskladitev dela, izdelavo tez in koordinacijo vodijo trije odbori za obdelavo 
referatov in koreferatov za -te tri teme, ki jim predsedujejo tovariši: 
Bogdan Bogdanovič (1. tema), dr. Nikola Cinklovic (2. tema) in Ivan Buder 
(3. tema), 
Razstava bo imela naslov "Doprinos geodezije razvoju države". Organizacijo 
razstave bo vodil odbor za razstavo s predsednikom tov. dr. Vel iborom Jovano-
vicem. 
Poleg te razstave bo organizirana tudi posebna (komercialna) razstava geodetskih 
instrumentov, opreme in pribora domačih in tujih proizvajalcev. 
33 
Pod posebnimi izdajami so mišljene slavnostne številke Geodetskega lista, 
Geodetskega vestnika, Geodetske službe in drugih. 
Kongresni materiali bodo izdani v treh knjigah. Ožji strokovni referati bodo 
izšli v posebni oz. svečani številki Geodetskega lista, ali pa bodo v njem 
objavi jeni skozi več številk v letu 1976. 
To je, na kratko povedano, program kongresa, ki bo 18., 19. in 20. decembra 
letos v Beogradu, v dvorani doma sindikatov Jugoslavije. 
Načrt vsebine referatov in koreferatov (teze) po temah je sledeč: 
1. TEMA - naloge in mesto geodezije kot znanstveno tehnične discipline v sedanji 
etapi razvoja naše države 
A. Družbeno - ekonomski aspekti 
Teza: 
l. Ocena vloge geodetske dejavnosti v preteklem družbeno - ekonomskem 
razvoju 
2. Ustavno - pravni položaj geodetske dejavnosti 
3, Osnove za ugotavljanje politike v geodetski dejavnosti 
4. Metode in sredstva za uresničevanje koncepcije oziroma politike v sklopu 
sistema planiranja družbeno ekonomskega razvoja in prilagajanja našim 
pogojem družbeno ekonomskega živi jenja 
5. Geodetska dejavnost kot predmet planskih posegov v skrbi za dolgoročni 
gospodarski razvoj države 
6. Geodetska zakonodaja, pristojnosti in odnosi 
7. Vloga družbenega dogovarjanja in samupravnega sporazuma v geodetski 
dejavnosti 
8. Usposobljenost in organiziranost organov in organizacij združenega dela -
operative ter izobraževalnih in znanstvenih institucij glede izvrševanja 
zaupanih funkcij (integracijski procesi, kooperacije, dela v inozemstvu, 
nivo uslug itd.) 
9. Stanje in razvoj družbenih odnosov v geodetski dejavnosti in nadaljni 
razvoj samoupravnih odnosov v upravnih organih, ustanovah, OZD-ih, 
medsebojna povezanost itd. 
10. Samoupravne interesne skupnosti in njihov vpliv na geodetsko dejavnost 
11. Vloga in naloga geodetske službe v sistemu vseljudske obrambe 
B. Specifični problemi 
Teza: 
34 
1. Izmera in zemljiški kataster, koncepcija, dosežen nivo, problemi k nači­
nu izvajanja del, dolgoročni razvoj, kritični pogled, smernice 
2. lnženirksa geodezija - zahteve in problemi 
3. Kartografska dejavnost - splošni pomen 
4. Geodetska dejavnost na področju inventarizacije prostora 
5. Geodetske poploge in regionalno prostorsko planiranje 
6. Geodetska delavnost - eden od faktorjev v zaščiti okolja 
7. Šolstvo in kadri - stanje, potrebe po geodetskih kadrih, strokovni 
profili, pripravniki 
8. Znanstveno raziskovalno delo - potrebe, oblike, financiranje 
9. Produktivnost dela v geodetski dejavnosti, modernizacija dela in 
sredstev, avtomab;ka obdelava pvdatkov, principi vrednotenja dela in 
nagrajevanje itd. 
10. Medrepubliško sodelovanje, odg~vornost republik in avtonomnih pokra-
jin za razvoj geodetske dejavnosti, skupni interesi in cilji, vsebina 
in oblika sodelovanja itd. 
C. Neposredni program razvoja geodetske de javnosti 
Teza: 
1. Nujnost uskladitve razvoja geodetske dejavnosti z družbeno političnim 
razvojem države 
2. Zasiguranje geodetsko - kartografske dokumentacije za potrebe dolgo-
ročnega gospodarskega razvoja 
3. Srednjeročni program geodetskih del in način njihovega financiranja 
2. TEMA - osnovno in permanentno izobraževanje kadrov in znanstveno - razis-
kovalno delo na področju geodezije 
Teza: l. Sedanje stanje geodetskega šolstva: 
mreža srednjih, višjih in visokih šolskih ustanov 
plani in programi, njihova primerjava 
stanje učiteljskega kadra 
materialna baza in oprema 
sodelovanje šol 
2. Obstoječe stanje strokovnih kadrov: 
struktura po kvalifikaciji 
razpored v gospodarstvu in izven 
stanje znanstvenega kadra 
3. Reforma geodetskega šolstva: 
samoupravi janje 
potrebni profili 
lik strokovnjaka določenega profila 
sodelovanje šol in uporabnikov glede učnih načrtov 
sodelovanje z gospodarstvom 
izredni študij 
35 
4. Permanentna izobrazba: 
potreb11 po stal nem izobraževan ju 
kje in kako se vrši tako izobraževanje 
oblike stalnega izobraževanja in kriteriji za izbiro in usmeritev 
kadrov 
5. Materialna baza in oprema šolskih ustanov: 
financiranje izobraževanja 
sodobna šolska oprema 
štipendije 
6. Podiplomski študij: 
sedanje stanje 
reforma podiplomskega študija 
7. Znanstveno razi skoval no del o: 
oblika tega dela, problematika raziskovanja 
materialna osnova 
organizacija znanstveno raziskovalnega dela 
sodelovanje, medsebojno in z gospodarstvom 
8. Strokovna I i teratura: 
sedanje stanje in potrebe 
3. TEMA vloga in pomen Zveze geodetskih inzeniqev in geometrov Jugoslavije 
kot družbeno stokovne organizacije. 
Teza: 
36 
1. Splošni pregled dela Zveze med dvema kongresoma: 
izvrševanje odlokov kongresa, izvajanje programskih načel, organizi -
ra~jedružbeno stokovnih manifestacij 
2. Odraz ustavnih in drugih sprememb v naši družbi na organizacijo in 
programsko orientacijo ZGIGJ: 
spremembe zaradi ustavnih amandmanov, nove ustave, programskih in 
organi zaci jsk i h sprememb v statutih SZDLJ, ZIT J 
3. Zveza GI GJ kot družbeno strokovna organizacija: 
ZGI GJ kot združenje geodetskih strokovnjakov 
ZGIGJ kot organizacija v okviru ZITJ in SZDLJ 
sodelovanje ZGI GJ z organi uprave, geodetskimi delovnimi organiza-
cijt1mi in strokovnimi institucijami 
vloga ZGIGJ v afirmiranju znanosti, tehnike in tehnologije 
4. Založniška dejavnost ZGIGJ: 
splošno o založniški dejavnosti in strokovnem tisku 
Geodetski list in republiška glasila ZGIG 
Mednarodni geodetski slovar, jubilarna publikacija in druge založbe 
ZGIGJ. 
5, Mednarodne veze in aktivnostiZGI GJ: 
oblike mednarodnega sodelovanja in rezultati 
medsebojni odnosi 
članstvo v mednarodnih strokovnih organizacijah 
sodelovanje z državami v razvoju. 
6. Financiranje ZGI GJ in republiških ZGI 
osnovne oblike financiranja ZGIG 
i;I anari na 
pomoč upravnih organov, družbeno polil'ičnih organizacij in 
delovnih organizacij 
pomoč republiških skladov za znanstveno delo in druge oblike 
financiranja 
7. Naloge ZGI G v bodočem obdobj1,1: 
analiza nalog in organiziranja v luči osnovnih principov samouprav-
ne družbe in s sprejetjem novega statuta ZGIGJ 
zasiguranje vpliva ZGI na znanstveno raziskovalno delo, šolanje, 
položaj in mesto geodetskih strokovnjakov v službi in zunaj nje, na 
izdelavo zakonskih predpisov in normativnih aktov 
vsestransko angažiranje ZGIGJ pri izvajanju odločitev in smernic 
5. kongresa 
Predsedniki odborov za redakdJo prispevkov po posameznih temah bodo imeli 
vodilne referate (Bogdanovič, Cinkovič, Buder). 
Za referate po tezah so zadolžene posamezne Z veze GI G in strokovne sekcije, 
Obračamo se na vse občinske geodetske uprave, delovne organizacije in na vse 
člane naše Zveze GIG Slovenije, da prijavijo svoje koreferate k posameznim 
temam ali tezam. 
Zaradi uskladitve vsebine in oblike naj koreferate pošljejo na naslov~ 
Peter Šivic, predsednik ZGIG Slovenije ali 
Anton Lesar, tajnik ZGIG Slovenije, Streliška 12 a, Ljubljana. 
Koreferati naj bodo tipkani ali razloženo pisani in primernega obsega (raje 
k ..... 1) ra1s1 .. 
Referate in koreferate iz Slovenije bo usklajal republiški odbor za pripravo 5. 
kongresa, ki ga sestavi jajo: 
predsednik Peter Šivic (tudi član zveznega odbora) 
člani: Florjan Vodopivec 
Stanko Majcen 
Andrej Skrt 
Tov. Majcen je tudi član redakcijskega odbora za l • temo pri central nem odboru 
ZGIG za pripravo 5. Kongresa ZGIGJ. 
Pri vseh omenjenih tovariših je mogoče dobiti tudi ustne ali telefonske informacije. 
Naslove in kratke resumeje referatov in koreferatov ter druge prispevke (pripombe, 
opozorila itd.), je treba dostaviti na spredaj zapisani naslov do konca aprila 
1975 leta, kajti do 15. maja je potrebno vse skupaj urediti in poslati v Beograd. 
Celotne tekste je potrebno dostaviti do 15. septembra. 
Za Geodetski vestnik prevedel in priredil 
Anton LESAR 
37 
POROČILO O DELU ZVEZE GIG SLOVENIJE 
MED 4. IN 5. SEJO PREDSEDSTVA ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 
Zveza GIG Slovenije deluje preko svojih društev (Ljubljana, Celje, Maribor), 
preko svojih izvoljenih organov (predsedstvo zveze, sekretariata} in preko stro-
kovnih sekcij ter komisij. 
Delo društev GI G se odraža v posameznih akcijah. 
Ljubljansko društvo GIG je organiziralo: 
dvodnevni seminar iz uporabe računalnikov v operativnem geodetskem delu 
( februar 1975), 
tradicionalni geodetski smučarski dan v februarju 1975, ki se ga udeležuje 
preko sto tekmovalcev in ostalih članov zveze GIG SRS, 
ekskurzijo in tovariško srečanje na Goriškem. 
Celjsko društvo GIG je organiziralo tradicionalno vsakoletno srečanje svo"fih čla-
nov s strokovnimi predavanji iz področja katastra v povezavi z letnim občnim zborom. 
Mariborsko društvo GI G je organiziralo in omogočilo prireditev "geodetski dan 11 , 
ki se ga je udeležilo preko 150 članov Zveze GIG Slovenije (5, - 6. 12. 1974). 
Permanentno delo vodstva zveze GI G Sloveni je se odraža: 
v koordinaciji dela po društvih in sekcijah 
v izdajanju društveno - strokovnega glasila 
v sodelovanju s Savezom GIG Jugoslavije 
Društveno - strokovno glasilo zveze GIG Slovenije je Geodetski vestnik. V pre-
teklem obdobju je izšel v 4 številkah. Storjeno je vse, da dobi v naslednjem letu 
(1975} status društveno-strokovne in znanstvene revije. 
Posamezne strokovne akcije vodstva zveze GIG Slovenije so bile te: 
38 
Na geodetskem dnevu v Mariboru so bila organizirana sledeča strokovna 
predavanja: 
l. Vpliv zakona o kmetijskih zemljiščih na dejavnosti geodetskih upravnih 
organov in delovnih organizacij 
2. Splošna geodetska in računalniška oprema v geodetski službi in delovnih 
organizacijah 
3. Razprava o zasnovi urbanizacije v Sloveniji 
4. Sestanki in razprave po sekcijah 
V dogovoru z dr. Lovričem in, SGIG Hrvatske je bilo organizirano preda-
vanje dr. Schrieverja, ki se ga je udeležilo in diskutiralo preko 100 članov 
zveze GIG. 
Na posvetovanju o avtomatizaciji v javni upravi v Portorožu sta imela refe-
rata naših dveh predstavnikov o avtomatizaciji katastra in prostorskem infor-
macijskem sistemu velik odziv. 
,-
1 
Iz dela strokovnih sekcij zveze GIG je evidentno: 
Sekcija za zemljiški in prostorski kataster je delala skupaj s komisijo za 
kataster komunalnih vodov na prilagoditvi tehnologije in organizacije novi 
geodetski zakonodaji v Sloveniji. 
Sekcija za kartografijo je poleg tekočega spremi janja dogajanj v tej veji 
geodetske stroke uspešno sodelovala v organizaciji izrednega študija l. stopnje 
na FAGG za geodetske strokovnjake iz uprave in operative. 
Sekcija za inženirsko geodezijo se še ni dokončno formirala in je imela samo 
strokovno srečanje na geodetskem dnevu v Mariboru. 
Poroči I o sestavi 1: 
tajnik zveze GI G Slovenije 
Tone LESAR 
IZ ZAPISNIKA 2. SEJE SEKRETARIATA ZGIG SLOVENIJE 
Seja je bila 12.2.1975 od 17h do 20h. 
Prisotni so bili: BorLs Bregant, ZmaQ_O Čermelj, Ivan Golorej, Anton Lesar, 
Andrej Skrt, Peter Sivic in Jožica Svarc. 
Dnevni red: 
1. 5. kongres ZGIGJ 
2. Razno 
Add 1: 
Tov. Peter Šivic seznani prisotne o pripravah na 5. kongres: 
Znane so teme in teze za referate in koreferate. Slovenija pripravi za 1. temo 
referate o inventarizaciji prostora ter o modernizaciji proizvodnje in avtomatski 
obdelavi v geodeziji. Podana so še druga mnenja glede financiranja 5. kongresa 
in izdajanja posebnih publikacij oz. posebne številke geodetskega lista ob 5. 
kongresu. 
Add 2: 
Iz blagajne ZGIG Slovenije se izplača 900. - din za najemanje in vzdrževan le 
zgradbe ZIT Slovenije, 
Uredniški odbor Geodetskega vestnika se poziva, da po izidu zadnje številke iz 
leta 1974 poda predsedstvu poročilo. 
Člana predsedstva ZGIG Jugoslavije tovariša Šivic in Golorej dobita pooblastila 
in potrebne materiale za sodelovanje na 5. plenarni seji ZGIGJ v Splitu 14. in 
15. februarja 1975. 
Pripravil: 
Anton Lesar 
39 
IV, SMUČARSKI GEODETSKI DAN 
Z zbirališča pred hotelom Transturist v Škofji Loki sta ob najlepšem sončnem dne-
vu dne 1. marca 1975 točno ob 9, 00 odpeljala dva velika avtobusa proti več kot 
30 km oddaljentm smučiščem na Soriški planini. Prvi avtobus, ki so ga že v Lju-
bljani do zadnjega kotička zasedli "zavodčani", je samo nadaljeval pot, v drugega 
pa smo se uspeli stlačiti vsi tisti, ki svojih železnih konjičev nismo hoteli iz-
postavi jati raznim nevšečnostim na dolgi in ozki cesti. 
Čeprav med enourno vožnjo nismo zasledili niti krpice snega, se nam je Soriška 
planina odkrila v pravi zimski podobi. 
N::iši vrli smučarji se niso obotavljal i. Takoj po prihodu so naskočili strmine, saj 
čas beži in čez dobro uro so že morali pokazati kaj znajo. 
Pričela se je borba. Tekmovalci, spodbujeni z burnimi vzkliki naših mnogoštevil-
nih navijačev so kot prerojeni preraščali svoje sposobnosti in dosegali zavidljive 
rezultate, katerim smo se mogli samo čuditi. Pa ne samo to. Njihova sposobnost je 
vzbujala tudi pri ostalih obiskovalcih Soriške planine ogromno zanimanje. Še celo 
novinar "DELA" se je zanimal za naše tekmovanje in je že v ponedeljek 3. marca 
objavil sledeči članek: 
"Geodeti premerili Soriško 
S o r i š k a p I a n i n a - Med številnimi tekmovanji, ki se vrstijo na -
Soriški planini, so tudi geodetski delavci SRS priredili 4. veleslalom v organizaci-
ji Ljubljanskega geodetskega biroja ob pomoči Transturistovih smučarjev, Na 610 m 
dolgi progi z višinsko razliko 130 m je med 18 vrati tekmovalo okrog 90 tekmoval-
cev. V najkvalitetnejšem razredu je že drugič zapored zmagal Jemec pred kajaka-
šem Guzeljem. Nastopili so tudi otroci geodetov, ki so vozili zelo dobro. 
R e z u I t a t i, ženske: 1. Potočnik 42,2,2. Vovk (obe GZ SRS) 48,0,3. Štol-
fa (GU Li) 48, 8; moški nad 40 let: 1. Potokar (Kan Li) 36,4, 2. Mlakar (Tehnik 
Š.Loka)38,0, 3. l. Vidmar (GZ SRS) 38,5; moški do 40 let: l.Jemec 33,2, 
2. Guzelj (oba GZ SRS) 35,5, 3. Hribernik (IGF LJ) 36,5; mladina do 14 let: 
1. Mohorič 32,2, 2. A. Zupančič 36,9, 3. M Zupančič 37,5; mladina nad 14 
let: 1, Zakotnik 35,9, 2. Vovk 384, 3. Bizjak 43,4. 
P. POKORN" 
O živi jenski poti teh naših geodetsko športnih prireditevah je spraševal tudi tov. 
Jože Malič iz rep. sveta Zveze Sindikatov Slovenije, kateremu sem obljubil po-
slati poročilo o izidu tekmovanja. 
Najprej nekaj podatkov o tekmovalcih: 
Skupina prijavi jeno štartalo diskval. odstopilo 
L ženske 21 9 1 l 
2. moški nad 40 let 21 19 2 3 
3. moški do 40 let 36 27 2 3 
4. mladina pod 14 let 21 21 5 l 
5. mladina nad 14 let 10 10 1 
Rezultati so razvidni iz gornjega članka. 
40 
Prav vsem geodetom je znano, d a je Geodetski zavod SRS že vrsto let prirejal 
svoje interne zimsko športne igre. V glavah nesebičnih kolegov zavodčanov se je 
pred leti rodila misel, da bi bilo koristno razširiti to športno dejavnost na področ­
je cele naše republike in s tem omogočiti tudi ostalim kolegom smučarjem, zapo-
slenim v manjših geodetskih organizacijah in ustanovah, da na rnedsebojnih tekmo-
vanjih pomerijo svoje sile, utrjujejo medsebojno tovarištvo in poglabljajo geodet-
sko zavest. 
Ž e 1. s m u č a r s k i g e o d e t s k i d a n , ki gc1 je samoiniciativ-
no organiziral Geodetski zavod SRS na Zelenici 11.3.1972 je pokazal ogromno za-
nimanje. Na sprejemu, ki je sledil uspešnemu tekmovanju na zamegljenih snežnih 
poljanah, so se predstavniki naših štirih največjih geodetskih organizacij sporazu-
meli, da bodo dolgo pričakovanega otroka z združenimi močmi skrbno negovali. Da 
ni ostalo le pri obljubah smo se lahko prepričali že naslednje leto, ko smo bili 
priča odlični organizaciji 
11 • s m u č a r s k e g a g e o d e t s k e g a d n e , ki gc1 je priredi 1 
februarja 1973 Geodetski zavod Celje na Golteh. 
Lani se je s svojo izredno organizacijo 
III. s m u č a r s k e g a g e o d e t s k e g a d n e postavil mariborski 
geodetski zavod, ki je s pomočjo GU Maribor in ZU Maribor končno le uspel 
dne 16. februarja odkriti na Ribniškem Pohorju še nekaj ostankov najdragocenejše-
ga snega. 
IV. s m u č a r s k i g e o d e t s k i d a n je prav tako potekal v zna- -
men ju pomanjkanja snega. Letošnji organizator - Ljubi janski geodetski biro, je do 
zadnjega upal, da bo možno trasirati progo za veleslalom na Starem vrhu nad 
Škofjo Loko, kjer je dobro preskrbi jeno s sistemi žičnic, pa mu je muhasta zima, 
ki je bila prej pomlad, kot pa prava zima, prekrižala račune. 
Po končanem tekmovanju se nas je 135 tekmovalcev in navijačev srečno, brez 
najmanjših poškodb, vrnilo v Škofjo Loko, kjer smo kasneje v hotelu Transturist 
v veselem razpoloženju razglasili uradne rezultate tekmovanja. 
Vsi udeleženci letošnje prireditve smo prejeli nalašč za to priliko izdelane značke, 
vsi tekmovalci so si priborili lično izdelane diplome - mojstrsko delo GZ SRS, vsi 
zmagovalci, drugi in tretji v posameznih skupinah pa še zlate, srebrne in bronaste 
kolajne. Prehodni pokali pa so se spet znašli v rokah predzadnjih, 
Obogateni z nov1m1 spoznanp 111 dogodivščinami srno se razšli v upanju, da se bo 
prihodnje leto že v drugič "žrtvoval" Geodetski zavod SRS in organiziral 
V. j u b i I e j n i s m u č a r s k i g e o d e t s k i d a n 
in s tem pričel z novim ciklom naših največjih geodetskih zimsko športnih P!·ire-
ditev. 
Emil GOSTIČ 
41 
URADNI REZULTATI VELESLALOMA GEODETSKIH DELAVCEV SR SLOVENIJE 
SORIŠKA PLANINA 
Dolžina proge 
Viš. razi ika 
Vratic 
Ženske 
Dos. Št. 
mesto štev. 
l. 9 
2. 2 
3. 7 
4. 21 
5. 6 
6. 11 
7. 16 
~rijavljenih 
Startalo 
Diskvalificirana 
Odstopila 
Moški nad 40 let 
l. 37 
2. 32 
3. 36 
4. 47 
5. 34 
6. 50 
7. 46 
8. 49 
9. 35 
10. 43 
11. 48 
12. 45 
13. 40 
14. 41 
Eri javljenih 
Startalo 
Odstopili 
Diskvalificirana 
42 
1.3.1975 
Priimek in 
ime 
POTOČNIK Štefka 
VOVK Vera 
ŠTOLFA Meta 
ZUPANČIČ Majda 
SERNEL Fani 
BOSNIČ Duša 
ČUČEK Olga 
POTOKAR Lojze 
MLAKAR Igor 
VIDMAR Ivo 
VOVK Jože 
VALIČ Božo 
VIDMAR Vlado 
ČERNE Franc 
ŽAGAR Janez 
MARETIČ Dušan 
JELENC Marjan 
ZAKOTNIK Franc 
VODOPIYEC Florjan 
GOSTINCAR 
JENKO Dušan 
44 (vrata 
33 (vrata 
610 m 
130 m 
18 
21 
9 
Organizacija 
GZ SRS LJ. 
GZ SRS Lj. 
GU Lj. 
GSŠ LJ. 
GZ SRS Lj. 
Stand.lnvest Lj. 
GZ SRS Lj. 
8 (vrata 4) 
l 
Kanalizacija Lj. 
Tehnik Šk. Loka 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
GU Šk. Loka 
GU Šk.Loka 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
Proj. podj.Kranj 
Stand .1 nvest Lj. 
LG'B Lj. 
Univerza Lj. 
LGB Lj. 
GU Ljubi jana 
21 
19 
3 
13) 
4) 
Dos, 
čas 
42,2 
48,0 
48,8 
53,8 
57,7 
57,9 
75,0 
36,4 
38,0 
38,5 
39,5 
39,9 
42,4 
42,7 
43,9 
44,8 
45,3 
54,5 
54,8 
58,2 
110,00 
Moški do 40 let 
l. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
9. 
10. 
11. 
12. 
13. 
14. 
15. 
16. 
17. 
18. 
19. 
20. 
21. 
22. 
23. 
91 
65 
82 
94 
75 
74 
95 
64 
79 
61 
71 
68 
72 
77 
66 
63 
88 
87 
93 
81 
84 
70 
76 
Prijavljenih 
Štartalo 
Odstopili 
Diskval i fi ci rani 
JEMEC Janez 
GUZELJ Peter 
HRIBERNIK Aleš 
TRČEK Janez 
ŠIVIC Peter 
BOGATAJ Rajko 
ZUPANČIČ Danijel 
KREUT Milan 
KREGAR Leon 
PERNE Nace 
PLANINŠEK Andrej 
KLEMENČIČ Matevž 
BITENC Jože 
RESNIK Janez 
KOTNIK Jože 
KLANČIŠAR Ervin 
ŠTROZAK Marjan 
PAVŠIČ Srečko 
NARALOČNIK Franc 
SRŠE Brane 
GORKIČ Gorazd 
ZUPANČIČ Brane 
KROTEC Boris 
36 
27 
3 
44 (vrata 13) 
33 (vrata 4) 
Mladina pod 14 let 
131 MOHORIČ Jure 1 • y 
2. 104 ZUPANČI~ Andreja 
3. 118 ZUPANČIC Miha 
4. 128 VIDMAR Matjaž 
5. 132 ROŽIČ Niko 
6. 120 ROŽIČ Matija 
7. 117 KLANČIŠAR Borut 
8. 107 MARETIČ Daša 
9. 101 TERGLAV Barbara 
10. 123 RIHAR Boštjan 
11. 113 ČERNE Myarjan 
12. 126 MOHORIC Matjaž 
13. 114 ZOBEC Tomi 
14. 127 PLANINŠEK Urban 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
IGF Lj. 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
ProL, podj. Kranj 
GSS Lj. 
Zav .za napredek Cel je 
Nivo Celje 
IGF Ljubljana 
ZU Maribor 
Nivo Celje 
ZU Maribor 
GB Ljubi jana 
IGF Lj. 
GB Ljubi jana 
GZ Celje 
GU Šk.Loka 
GU Mozirje 
GZ Celje 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
GZ SRS Lj. 
33,2 
35,5 
36,5 
37,3 
37,6 
37,8 
38,4 
39,0 
39,9 
39,9 
40,0 
40,0 
40,2 
40,7 
41,0 
42,8 
44,8 
45,5 
46,5 
46,5 
47,5 
52,4 
60,9 
32,2 
36,9 
37,5 
38,0 
38,5 
39,2 
39,8 
40,9 
48,0 
48,2 
56,6 
58,8 
69,0 
77,2 
43 
Prijavi jenih 
Štartalo 
Odstopil 
Di skval ifi cirani lo3 (vrata 8, 2) 
112 (vrata 13, 17) 
115 (vrata 5, 3) 
121 (vrata 10 ) 
11 (vrata 9 ) 
Mladina nad 14 let 
l. 125 
2. 133 
3. 106 
4. 102 
5. 134 
6. 124 
7. 116 
8. 122 
Prijavljenih 
Štartalo 
Odstopil 
ZAKOTNIK Matjaž 
VOVK Tomaž 
BIZJAK Anastazija 
AVBELJ Meta 
GAMBER GAR Janez 
AVBELJ Jože 
GAMBERGAR Bob 
TURNŠEK Aleš 
Tehnična izvedba SK TRANSTURIST 
44 
21 
21 
l 
10 
10 
l 
35,9 
38,4 
43,4 
45,4 
52,2 
72,0 
80,9 
124,6 
Vodja tekmovanja 
Poljanec Franc 
528. l Distorzija, fotogrametrijo, izmera, kartiranje, koordinate, 
pogreški, programi 
Kunwar K. 
Analysis cmd Prediction of Photogrammetric Residual errors 
(Analiza ln predvidevanje fotogrametričnega preostalega pogreška) 
J.Surv.Mapp., 100 (1974) i,s.33-48,5 tab., 14ref.angi.(a1gl.) i 
Formuliran ie model za sistematlčne pogreške in preizkušen z upa-'. 
rabo preostalih pogreškov posameznih foto-urezov opazovanj, Pred+ 
videni preostali pogreški se ujemajo v možnih mejah s mi, 1 
dobljenimi z ustirnimi postopki. Metoda nudi informacije o para-
metrih preostale distorzije poleg preverjanja velikih opazovalnih 
pogrešk in napak. Predvideni preostali pogrešek, uporabljen za 
izboljšavo koordinat, kaže izboljšavo v natančnosti aerotriangu-
iacije. 
Prevod: Bregant 
!GZ SRS 
18/74 
J . Surv. Mapp. 
528.73 Aerofotograflja, fotografija, fotogrametrijo, izmero,letalne 
proge, linearnost, natančnost, pogrešek, polinomi,preciz-
nost, srednji pogrešek, širokokotne kamere, triangulociia 
HOU Michael C. Y. 
,l\erotricmgulation Precision Attai e for Highway Photogrommetry i' 
(Dosegi jiva točnost aerotrlangulaclje za fotogrametrijo avtocest) ~ 
J.Surv.Mapp., 100 (1974)1, s.7-14,2 sl.,3 tab., 15 ref.,angl.(angl1 ikost- sredniega pogreška, 0,00012 krat letalna višina, za foto-
grafije velikem merilu.1 ie bile empirično določena z andizo 
podatkov 137 stereomodeiov 22 letov na višinah 1500 3000 
6000 ft in 12000 posnetih z Wild RC-8,f=6 in kamero in pre-
meščenih z av!-ografom Wild A-7. Analizo kaže, da se nat::mčnost 
linearno spreminja med višinami in da ta empirična enačba 1 lah-
ko zadovolji natančnost analit.aerotriangulacije za fotogroflie 
velikih meril. 
Prevod: Bregant 
iGZ SRS 19/74 
J. Surv. Mapp. 
528 .48 AOP, deformacije, inženirske meritve, mlkrotriangulacije, 
paralaktični koti, Slovenija, sprednji urez, visoki 
jezovi 
BOŠTJANČIČ Jože;KOPRIVEC Vido; KOREN Vinko 
Metode opazovanja visokih iezov v SR Sloveniji 
Informacije Zavoda za raziskavo materiak1 iri konstrukcij Liublia-
ni, XV (1974)1-3,llsl.,1 tab. 5 ref. 
Namen opazovanja visokih iezov je preprečiti katastrofe tn zmanj-
šati škode pri predvidljivih dogodkih.Zavod za raziskavo materiala 
opazuje večino slovenskih visokih jezov od ! . 1966 da! je. Poleg 
drugih tehničnih meritev so v ru geodetskih podrobneje obravna-
vane meritve horizontalnih pomikov. 
Dosedanja opazovanja kažejo, da je mogoče z izbranimi metodami 
zaznati vse za stabi I nost objektov pomembne spremembe. 
l GZ SRS 
20/74 Bregant 
528.067-503.55 Numerično ij~no kartiranie_, Coradomai-
KAC 21, pri meri, programiranje 
JEi'JKO Marjan 
Sestavljanje risalnih podatkov za numerično vodeni koordinatograf 
KAC 21 
8 sl., 3 tob. slov. (slov.,angi.) 
o 
Ljubljano, Geodetski zavod SRS, 1974, 37+19 s., 4 
Brošura je namenjena vsem tistlm, se srečuieic z nalogo sestav-
i janja digita nega inputa za Coradornat KAC 21 firme Coradi 
ZUrich. Poleg enostovneiših geometriiskih formul o presiikavaniu so 
podana predvsem praktično pravi a ,estavi risalnih podatkov, 
v zadnph poglaviih pa tudi metodični napotki, namenjeni predvsem 
programeriem. Vsa pravila se nanašajo na osnovni program proizva-
iaica. Pri!oga obsega serijo metodično izbranih primerov risalnih nalog 
z dodatnimi rešitvami. 
iGZ SRS (skralšano) 
21/74 
UDK 528, 92+528.933 Kartografija, avtomatika 
VANDENHOEKE G. E.M. 
La cartographie automatique (Avtomatska kartografija) 
"Buli. Com. franc. cartogr. "1973,58 257-266 (franc) 
Opisan je avtomatizirani kartografski sistem v Belgiji, ki ie 
sestavljen iz računalnika in avtomatskega koordinatografa. Sistem 
prikazuje izdelavo kart na osnovi številčnih podatkov. Opisana je 
splošna struktura sistema, principi obdelave kartografskih informacij, 
programiranja, (sistem vsebuje 15 programov in 85 podprogramov) in 
možnost organizacije banke podatkov. 
(prevedno iz "Referativnega Žurnala"št .5) 
IGZ SRS i .m. 
25/74 
UDK 528. 7:91 Kartografi fotoi nterpretaci jo 
Aerometodi izlučenja mestnosti 
(Fotointerpretadja in proučevanje 
Moskva, Fil. Geogr.o-va SSSR M. 
zemljišč) 
1973,32,20 k. 
V zborniku so publicirani prispevki, ki so jih avtorji predložili na 
simpoziju komisije za fotolnterpretadjo pd moskovskem društvu Qeo-
grafov. Osnovne teme pris·pevkov se nanašajo na uporabo aer_oposnet-
kov in drugih aerometod pri proučevaniu narodnega gospodarstva in 
drugih znanstvenih raziskovanjih. Prispevki se nanašajo na geografsk 
raziskave, hidrologijo, geologi in druge splošne probleme okrog 
interpretaciie posnetkov, posnetih iz aviona ali satelita. 
(fo "Referativnem žurnalu" št. 7. 1974) 
IGZ SRS 
26/74 
j.m. 
UDK 711.163:63 (497.113) 
BOGDANOVIČ B. 
K omasa ci i a, kataster 
Sprovodjenje komasacija zeml jišta na objektu "Srem" 
(izvajanje komasacij zemljišč na objektu "Srem") 
"Geodetska služba", 1974-;št.8,49-62 
V prispevku je opisan konkreten primer izvajanja komasacij zem-
1 jišč na površini 19 402 ha. Kompleks zafema 4 katastrske občine 
v bližini Beograda. Opisana ie organizacija in potek dela ter ocenie-
na vrednost izvršenega delo po ha. 
V pri ogi je podan tabelarični pregled starega in novega stanja po 
izvršeni komasaciji (l tabela) n grafični prikaz stanja pred in po izvr-
šeni komasaciji. Strokovno tehnično dela je izvedla republiška geodet-
ska uprava SR Srbije. 
IGZ SRS 
UDK 631. 4 {497. 11) 
631.164 
PAVIČEVIČ dr. N 
27/74 j.m. 
Bonitironje zemljišč 
Bonitiranje zemijišta u SR Srblii (Bonitiranje zemljišč v SR Srbiji) 
"Geodetska služba" 1974, 8 63-70 
članku so oplsana prizadevanja okrog izvajanja bonitiranja zem-
i jišč v SR Srbiji. Iz vsega opisanega ie razvldnor da so se te naloge 
lotili zelo temeljito in resno. Pomembnost tega deia zahteva, da iz-
deiajo potrebno metodologijo in usposobijo potrebne strokovne kadre, 
jih zdaj šolajo na posebej prire1enem seminarju na zemunski kmetij-
ski fakulteti. Do konca ieta bo strokovna bmlslja izdelala priročnik 
za bonirlronje. Opisana so tudl del:::1, ki so bl!a do sedaj izvedena na 
tem področ 
lGZ SRS 28/74 
UDK 528. 77 : 631 .4 Aeroposnetki, klasifikacija zemljišč 
ZSUZSA Mike, BALAZS H. 
legife~ykepek haszn6lata a fo~dminositesben (Uporaba aeroposnetkov 
pri kategorizaciji zemljišč) 
11 Geode. es kartogr." 1972, 24, 5, 357-367 (madj., rez. nemšč.) 
V prispevku je neveden in opisan praktičen primer uporabe 
aeroposnetkov za potrebe klasifikacije zemljišč. Navedene .so 
uporabljene metode in način interpretacije aeroposnetkov. 
(P.o "Referati vnem žurnal u" št. 9 r 1973) 
IGZ SRS 
UDK 528.9 
MARTINEK 
29/74 
Kartografija, informacije 
Begdffsbestimmung der kartographischen lnformation 
j.m. 
(Definiranje-- in opredelitev pomena kartografskih informacij) 
"Petermcmns geogr.Mitt'', 1973,N0 1 67-72 (nem . .,rez.angl.ru.) 
V prispevku i~ podana teorifa kartografske informacije s treh sta-
lišč: filozofsko-gnoseloškega 1 pragmatičnega in semantičnega. 
Podan je tudi kratek oris pomena definiranja kartografskih informacij 
v geodeziii. 
Ref .žur. 
IGZ SRS 
30/74 j.m. 
UDK 551.510.42 Onesnaženost okolja, fotoi nterpretacija 
HONIG E. 
Meeresverschmutzung-Erkennung durch I nfrarot-Satel I iten-1 uftbi lder 
(Proučevanje onesnaženosti morja s pomočjo infra-rdečih posnetkov) 
"Bild und Ton", 1973,26,No 12,365-367 (nem.rez:rus.angl.franc.) 
Opisana je metoda interpretacije posnetkov za določanje or,esna-
ženosti obalnega področja Severnega morja. Infra-rdeči posnetki so 
dobljeni, s satelita "Nimbus-3" v l. 1970. 
Priloga vsebuje del posnetka z vrisanimi podatki. 
IGZ SRS Ref.žur. 
31/74 i .m. 
UDK 911.2.631.4 Pedologi kmeti kartografi 
Skupina avtorjev (6): 
Zemljišta Vojvodine (Zemljišča Vojvodine) 
Institut za poljoprivredna istraživt!nja Novi sad, 1972 
Študija je nekakšen tekst k pedološki ne. Karta je 
izdelana v meriiu 1:50000. Ta ja je osnova za vsa 
raziskovanja in služi tudi za pravilno go::podarjenje in načrtovanje 
z zemi fišč i. 
IGZ SRS j.m. 
32/74 
772.93 Elektro-graflčni postopki, reprodukcija 
LEI BRANO Walter 
Elektrographisches Verfohren - Stand und Entwicklung einer moder -
nen Reproduktionstechnik (Elektro-grafične metode - stanje in raz-
voj moderne reprotehnike) 
Kart.Nachr., 24 (1974) s. 146-151,6 slik,nem. (ang.) 
Elektrografični postopek je lahko ekonomičen tudi za reprodukciio 
kart in kopiranje majhnih izdaj glede na sedanji razvoj in predvi-
devanja za devetdeseta leta. Zato se zdi koristno, da bi opazovali 
to tehniko reprodukcije za bodočo uporabo v kartografiji. 
Prevod: Bregant 
IGZ SRS 
331.015. 14:912 
LANG ER Ernst 
Avtorjev povzetek 
33/74 
Karte, stroški, študij časo+dela 
Die Vorkalkulation kartographischer Objekte 
(Predkalkulacijc kartografskih objektov) 
Kart. Nachr., 24(1974)4, s. 136-146, (2)sl., (4) ref. nem., (angl.) 
Najprej je opisan potek povpraševanja, ponudbe in ureditev karto-
" grafske deldvnice, kakor tudi sodelovanje različnih vej komerciale 
in tehničnega sektorjea, stroški in njihova delitev. 
Za tem se članek ukvarja s kalkulacijami 1 katerih izid je proračun 
časa in materiala za uporabo. Analiza časa na osnovi ocen, raču­
nani in primerjave. Osnova kalkulacij je delitev oroizvodnega plana 
na faze in operacije, vključno s pripravo časovnih tabel za primer-
javo. Končno je obravnavana pretvorba potroškov v stroške in izračun 
cen. 
Prevod: Bregant 
IGZ SRS 
Avtorjev povzetek (skr.) 
34/74 
528. 7 4:528. .067.4 Del postopek, digl lzaclja, kartiranje 
kataster, fotogrametrija, primer nova izmera 
NE!SECKE O. 
Verelnfochte Neuvermessung und Kartenherstellung durch 
Photogrammetrie (Poenostavljena nova h'::mera in izdelava načrtov 
s fol·ogrametrijo) 
ZN, 99 (1974) 8, s.352-360 9 3sl., 51 ref., nem. (angl.) 
Prikazana je metoda fotogrametričnega kartiranja lokacije občin 
v skladu s sodobnim stanjem znanja. Prikazane so nekatere iz-
kušnje in gledišča avtorja. Danes se katastrska fotogrametrija ne 
uporablja le zaradi same sebe, temveč ker je ekonomična. Po av-
torjevem mnenju terja določeno minimalno velikost objekta, vendar 
se izplača že en sam model merila 1 :3300 z znatnim številom detajlov. 
Želeni gospodarski uspeh lahko pričakujemo samo ob uporabi zdru-
žene mešanice operacij, sloneče na vseh razpoložljivih numeričnih 
podatkih in uporabljajoč vsa razpoložljiva tehnična sredstva. 
IGZ SRS 35/74 Avtor 
528. 93(084.3-14):65.011.56 007 Avtomatizacija, informacijska teo-
rija, pogojni znaki, racionalizacija, semiotika, topografske karte 
CHRIST Fred 
Rationalisierung der lnformationsdarstellung einer topographischen 
Ubersichtskarte im Zusommenhang mit der Automation des Herstell-
ungsverfohrens (Racionalizacija prikazovanja informacij topografske 
pregledne karte v zvezi z avtomatizacijo izdelanih postopkov) 
ZN,99 (1974) 8, s.342-347, 6 ref. 
Na primeru topografske karte v majhnem merilu poizkuša avtor isto-
ča~no z avtomatizacijo izdelave izvršiti racionalizacijo informacij 
karte: Pri opravljanju tega preizkusa so informacije dela karte in 
grafična oblika spremenjene v sk z vidiki informacijske teorije. 
Dobljeni izid je predlog za topografsko karto v m=l:200000, ki jo je 
mogoče hitreje izdelati in vzdrževati. 
Prevod: Bregant Avtorski izvleček 
36/74 
912(084. 3):347.235. 1 i Katasrcsko občina, klasifikacija, krrie1-ijska 
zemljišč:i,- tematska karta, Sle,venija, 
zemijiškf meiksimum 
1/ k ' 'L ' v• ,,_ 1 • o g l o ·~· • ,orl'a ,c:tastrs,<;,, c:::::::1n ,:;,ovenqe po naamorsK1 visin, 
1:400 000, delovn,::s karta, Ljubljana, lnštitiJt Geodetskega zavoda 
SRS, 1974, format 80 x 58 cm 
Zakon o kmetijskih zem!jiščlh (Uradni llsr SRS, 26/1973) razvršča vse 
katastrske občine '.r Slovenili v ravr,;n5ke oz. hribovite (čl A6). Zo 
gorsk~, ln hribovite se št,ejejc vsi pr~de!i '.znad nadmorske višine 
600 m, Karto prlzakzie ravn;nske„ hrfoovlte in gorske in katastrske 
občin,=1;l k-:iteri~, zemljišča spadajo v oba razreda (mečone), 
Osnov::? delovne karte j,3 karto katastrskih občinr ki jo ie založila 
Geodetska upr:Jva SRS in izde1al Inštitut za gec;dezijo in fotogrcimeJ-ri;.. 
;o l. 1972. Za podrcčie občin Rai:lovljlca, Domž:::i!e in Zagorje so 1 
1 . ~ 1 
bile r.acimosrske višine konl'o!ironie ne karli v med:u 1:25 000, Sifre 
, .. , ., v 1 ,..R,. , . 1 za pcsamezne Kategoriie so blle „mesene v seznam K.o,.:, '.::l,k1 ga 1 
1 • 1 .-.~ s~ - 'I 
'IC-01 ! \,_-:,..:'.. K::i. 1 
IGZ SRS 
528:(,03=40 
37/74 
Ka,ta, d;agram, dckumetadja, grofični sistem, 
informoc1ja, mrežor olsava, reprodukcija, semlo!ogija, 
tematske kartcgrcf-i jo 
BERT! N Jacques 
Se,,idogle graphique dla,;~ammes r'ese• JX car'fogrophle 
rr '1 " r•' d" • - l . • • ) ",:,em: ,ogopci gratcke ~ iO::Jn:iITH mreze ,<an-ogrm 10 1 
1. izcL ,številne slike, termino!o!k1 ;;iovar,ček, Pariz, Mouton rn 
Gauthier-Vii lars, 1967„sA31, 4° 
IGZ SRS: inv.štev,636 
G;·afičr,a upodobitev je transkripcija neke m1sli 1 lnformacije s po-
qočjo poljubnega sistema znakov. Grafično upodab!icmje i,3 del Ee-: 
mlologije: vede ki obravnave znakovne sisteme. Prvi del knpge 
obravnava osnove teorije, drugi pa njeno aplikacijo. 
Grafični problemi so klasifickani po redih: l. sbpini naložltve (dki-
gram, mrežo, kartografi[,;::i), 2.številu potrebnih vizualnih variobei, 
3.uredltveni ravni 1 4.časovni trajnosti ses'rovinl S.načinu prikazo-
vanja (točkc·mi" linijski, zcnaini). 
l GZ 51\S 38/74 Bregant 
1 
528. 94: 711 (084, 3-36 ):68 l. 3. OI I nformac1ja, nurr:ert ::na karta, pcdatek 
prostorski infcrrn:ic:jski slsl'em, 
'tematska karJ-og 1·afl ja 
GANSER von Karl 
Die Aufgabe der Karte im irrformationssy~i-em R:iumentwlncklung 
'N 1 ' . 1 • C •• k • ) l a oga karte v prosrorsKem i mormac11s 'em sistemu 
Kartographisc!-:e tslachrichten 24 (1974) 5, s. 169-172 
Tri poglavi!·ne funkcije ka,te se pomnenie pcd.:,,kov„ cnalizf" in pri-
kazovanje. Seda1,ie tematske karte nezadosi"no lzpo!nju[ejo !·e funkcije 
za upcrabo v informadjsb:m sistemr.i Raumentwinck!ung, Razvoj nume-
ričnih kart (kompjutersko po:rnjenr podatki) b:, t,·ajd še 10 do20 let, da 
bo upor-oba ekonomsko upravlče,,a" 
Z razkrojem funkcij vsebine karte bo ~c,zpadlo p:,:-dkna lzobr::izba karto-
grafov. Dobili bomo informcrfčorie zo urs[cmie vei1kih količin podatkov 
.AOP. kartoc;rafe analitike f,s oodrct:l o,~cqror,ife- cromel„:i. ekologi1e itd.),. 
t .._ si ~ ,_ - , , i • 5 
oblikovalce z zncnjem sem\::t1ke, orgcnha\-crje rn::una!nlške obdelave 
i:·d,; 
lGZ SRS 39/74 Bregant 
63l.4 Pedo!::,gija 
ZRAZE\/SKU,A. I.; SERUJr!:,, l, 
Kačes!vennaia ocenkc (bcnitiro·.ri<a; pcčv na cgroekdog:,:;eskoi osnove 
(Kakovostna ocer;c ze:-:-:q:šč (bc'1ldrcnie;, na osnovi agroekološkib 
svojstev) 
Počvoveden!e, (1974) ]Of s":31-.ii.C,rus,(an9!.) 26 rs 
·,; referctu so obdelani agr1;ekoioški p~gcii in njir:cva vloge: pri bonitl-
ranju zemljišč. Pri t"'m le u;:c+:svc,1a pole~ ostalih pogojev vlažnost_. 
!dima, hidrologija in omejen,::,st rasti pri specifičnih lcstnostih tal. 
Faktorji, ki vplivojo na bon:teto zemljišč so razdeljeni v tri skupine: 
1. objektivne naravne \astr.os,·t in ote!ežja tal 1 2.donosnost glavnih 
po!jedelskih kultur1 3.socd·lisnost donosa in ncravnlh danosti tal. 
Pri oceni ali bonitiranju so upoštevali še specifična svoistva tal 1 
kot so zaslanjenost, osonče;,je, kislost in oglejenosL 
IGZ SRS 40/74 
528.7:528.482 Dclinsk'°' pregrade, merienie deformacij, terestdčna 
fotogrametrija 
BRANDEt',rnERGER,A. J. 
Deformatlon f✓\sosurements of Power Dams (Merjenje deformacij 
jezov hidroe~ektrarn) 
Phot.Eng., XL (1974) 9, s, 1051-158;7 sL 1 2 ref. 
V skladu z nedavnim priporočllom lnternational Association of Dam 
Constructions r.ai bi porab;li O, 7% celotnih stroškov izdelave iezov 
z.a periodične k~ntrolne meritve. Povsod po svetu so take kontrolne 
meritve zelo drage, Zaradi svojih metodoloških in ekonomskih 
prednosti bi pomenila uporaba fotogrametije resen izziv za toke 
kontrolne meritve, če bi lahko zagotovila potrebno natančnosL V 
nedavni preteklosti je bli ta cili v resnici dosežen in predvidimo 
lahko ra~tofo uporabo fotogrametrije pri kontrolnih meritvah, Poro -
čilo obravnava razvoj prikladnih sistemov in uporabo posebnega 
sistema na konkretnem primeru. 
IGZ SRS 
41/74 
Avtor (skr.) 
528.73 .A,erotrfcmgulaclja, kriteriji izločanja, linearna transforma-
d jaf pogreški 
CHENG-YEH HOU,M, 
Linear Transformation for Data Rejection. The rejectlon criterion 
concept appl ied to the normal distribution of accidental errors 
can also be used for quasi-systematic errors (Linearna transforma-
cija za izločanje podatkov, Kriterij izločanja, uporabljen pri nor-
malni clistdb!Jciji slučajnih pogreškov, je mogoče uporabiti tudi pri 
kvazi-sistematskih pogreškib) 
Phot.Eng,rXl (1974) 9,s. 1093-1105, 9 sl. 8 tab., 13 ref.,angL 
(angl.) 
Skoraj vsi današnp postopki za odkrivanje napak pri izravncmju 
aerotrianguk1cije slonijo na analizi verjetnih (preostalih) pogreškov. 
Splošna praksa zc izločanje napak jeff da izločamo iz obravnave 
os!onilne točke, ki vsebviefo pc 1zrnvnavf aerotdanguiacije naj-
večie preostale pogreške. Ta postopek ne pomeni, da se izločeni 
1' k ·' • • ! ... ,. L podatK1 nap::.,e, če uporabrmo pri aerotnangu1ac1 p pot rgonsKc 
lGZ SRS 
• · pomeni samo c01 se izločene klčb, bčijc od matema-1zra:,,:navo, . ,. r ', v• , l- k• l • • " 
maticno ustvaqene poirnomsKe pcvrsrne z,a nek ma s1ma1m 1znvs. 
Značilnosti modernih o~vezav in pasovna izravnava s po! inomi druge 
ali tretje stopnje niso" medsebolr:o · neodvisne„ temveč v strogi kore-
laciji. Toko se dejcmske kontrolne napake čestc; ne pokažeio v preosh::1-
iih pogreških. Zato so razvili metodo izločan(~ podotkov po statističnih 
in matematičnih zamislih. Določen je bil tudi kriterij izločanja v aero-
. i ··· V k' ' v~ ':i • ' ·' • to·'1"1' ,..;-. ie ~'"'me~--triangu ac1 p. s wau s s,evi ,mm, pre1zKusi so ugo " i, •-'-' ! "'"' , "'--' 
da nainatančnejša za odkrivanje r:apak pri pasovnih izravnavah. 1zid 
metode je ročna analiza in prihranek računalniškega časa, 
P · " t Avtor revod: i:;,regan 
Poročilo je bilo na letni konvendp Amerkan Socuety of Photogra-
mmetry nagrajeno kot najboljše. 
n ~'-l974) 
!GZ SRS 42/74 
528.7 Fotogrametdia, ilneama tronsformacija, merilni sistemi, 
metrične snemalne kamere, nemetrične snemalne kamere, 
natančnost 
KARARA, H.M.; ABDEL-AZIZ, Y. l. 
Accuracy Aspects of Non-Metric !mageries (Vidiki natančnosti 
pri ne-metričnih posnetkih) 
Phot.Eng.,XL(l974) 9,s.1107-1117, 3si., 15tab., 14ref.,. angl. 
(angl.) 
Posodobljena direktna linearna transformacija (DLT) poudarja mate-
matično modeliranje distorzije leč in deformacij fl!mov. Izidi poiz-
kusov nakazujejo dosegljivo raven natančnosti na zaprtem območju 
pri štirih lahko dosegljivih ne-metričnih snemalnih kamerah (H assel-
blad 500 ( 7 ••• ) in metrični kameri Hasselblad MK 70. Prikazana je 
tehnika primerjave fotogramel'ri::ne vrednosti merskih sistemov z upo-
rabo poljubne kamere (metričr:e di ne-metrične). lzrozi omogočaio 
oceno teoretično i:;dčakovane ncl"cnčnosti pri ,".)bjek~nc··prostorsk1h 
• 1 1<tl " • 
1 
...,. "'~- b·~- -..-.-1•·• ... tr;h'· _, kocrdinatan. lzpe, 1cino 1e optimalno stevi,:;.; •::, 1ee<mo-p, Oa,o, "'" Kori 
,fro '. 11 i h točk za DL T rešl-te1,·, 
~ -GZ SRS 43/74 
528.9 Geodezija, kartografija 
BOHINEC, V.; BANOVEC, T. 
Origini e sviluppo dei lovori cartografici e geodetici del la 
Slovenia (Pričetki in razvoj kartografskih in geodetskih del v 
Sloveniji) 
Boll.Assoc.ital.cartogr., (1973) N° 28-29,s.21-25,ital.(angl.) 
Prikaz del pri izdelavi topografskih, kratko pa tudi o delih pri 
turističnih in tematskih kartah in šolskih atlasih. V zadnjih časih 
potekajo dela za avtomatizacijo kartografije. 
Prevod: i. m. 
IGZ SRS 
528.92+528.933 
VANDENHOEKE, M. 
44/74 
Referativnyj žurnol 
1974/10 
Kartografi jo 
La cartographie automatique (Avtomatizirana kartografija) 
Rev.gen.gaz, 96 (1974) 3-4, s.40-42, fran. (flam.) 
Belgiiska firma "INTERCOM11 , ki se bavi z elektro in plinsko 
oskrbo, delo na uporabi avtomatizirane kartografije za kartiranje 
mestnih načrtov s prikazom ulic, vez, električnih in plinskih vodov. 
Razloženih je pet principov metode: uporaba pravokotnih koordinat, 
opredelitev linij, simbolov in napisov, točke kodirajo pri vpeljavi 
informacij. zapis danih vrednosti v logični obliki s programi, infor-
macije predajo uporabnikom v grafični obliki. 
Ref. žur. ( 197 4/1 O) 
i. m. skrajšano 
lGZ SRS 45/74 
528.9 Kartografi i o 
MAZURSKI, K. 
Wspolczesno kartografia gieb w Polsce (Sodobna kartografija 
zemljišč na Poljskem) 
Wszechswiat (1974) 3, s. 70-71, poq. 
Koncem petdesetih !et so v LRP končali izdelavo bonitetnih kart, 
ki pa so bile preveč generalizirane. Sklenili so, da bodo izdela-
li detajlnejše karte, ki bodo zagotovile dugo stopnjo rajonizacije 
Poljske (l.st.rajonizacije-klimatska-je bilo izvedeno preje). Odlo-
čili so se za izdelavo sinteznih kart kmetiiskih kultur, zemljiško-
kmetijskih in zemljiško-naravnih kart. Zemljiško-kmetijske karte 
izdelujejo od 1.1965 dalje v merilu 1:5000. izdelujejo tudi zbir-
ne karte. Dela bodo predvidoma končana l. 1975. 
Od l. 1960 dalje izdelujejo zemljiško-naravne karte za različne 
potrebe. 
IGZ SRS 46/74 
528.9 
Ref. žur. ( 197 4/10) 
skrajšano 
Kartografija 
23. Deutscher Kartografentag in Bonn-Bad Godesberg Moderne 
Techniken in der Kartographie (23.nemški kartografski dan. 
Moderne tehnike v kartografiji) 
Der Polygraph, (1974) 27,9,540 
Poročilo o 23. kartografskem dnevu kartografov ZRN, kl je potekal 
pod geslom "Sodobna tehnika v kartografiji". Prevladovali so pris-
pevki s ,podroaja avtomatizacije, standardizacije, reprodukcije, o 
nalogah kartografije v informacijskih sistemih, o kartografskih prou-
čevanph dinamičnih procesov in njihovi računalniški obdelavi ter o 
možnostih sprememb pri profesionalni izobrazbi kartografov. 
j.m. Po Ref.žur. (1974/10) 
IGZ SRS 47/74 
1 
23 
20 
19 
A 1, B 
U'll/llJ,,1 )!JI 1 1•17 r ul ;:,11,,q, ·11,ro1••\,q1 11 ,11·:,t 1,,r,1„11 ~ ,n, \'fll )10\JI) 
"to 11 1 ~ 1t 11 
I 
1/ 
KNJI ZNICA FGG 
J R C: C :z - \:--- -:i, GEODETSKI C hu,,1., ( rTJ 0 l vestnik~ 
1975 C 
' { 
1, 
< r 
" 11 11/l lil/ ll llilll l llll llllll/ 11111111 11 1 
C.... 
1:Tr.tr-..Jm C: 
CD 
r 
f'l 
C.... :n /, 
~ c,,,,) _ ) IJ IJUUlc:14402 , j 
COBJSS 13 
'\ ·--~~ =-~·,,,, /1 l '~ CJ1 . . . 2 j .,,,,, . , ~,<" Giat' 1. ,