167 številka.
Trst, v petek, 17. junija 1904.
Tečaj XXIX.
Wmr Izhaja. vmaJc dan H
ob nedeljah in praznikih) ob 5.'ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Pjiasezne itevllhj se prodajajo po 3 movfi. (6 stotink) t Mnogih tobakamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, falji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmeatu itd. • fl&a« ln naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■II ta Molln plccolo štv. 7. — Uradne are ed 2 pep. d« 8 zvečer. One oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
a ••	m
TELEFON «tv. 870.
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč l
Naro&nlna znala
za vBe leto 24 kron, pol leta U Kron, 3 meaece 6 kroji* Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakevaro plama te ne sprejemajo In rokopisi se ne vraoaje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Hrt*
UREDNIŠTVO: Ulio a Torre blanoa Itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcHa lista Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. IS PoStno-hranilničn \ račun št. 841.6o2.
(Brzojavne vesti.)
Iz taborišča generala Kurokija.
LONDON 3 6. »Keuterjev bird« je prejel danes od Bvojegi dopisnika iz glavnega t-tana generala Kurokija preko Kuznna sledečo brzojavko brez datuma : Danes je bilo »f* ročeno, da je prejel b »vražn k, ki ee nahaja nasproti dru^i jap< naki armad?, ojače-njg. V<jie sile ns obeh straneh fo ednake. Pričakovati je bitke. O"> fronti prve japonske armade ss ni vrš.l več boj od 12. t. n». Oni dtn sta b;li ;z Vutaona prfgnani dve ruski st'tnijr, ter sta o tej pr liki »gubili 20 mož.
Iz Por t Arturja
Cl F U 16. (Reurerjev bito.) Neki semkaj dospeli ruski trgovec je lrjaviJ, da je Port Artur z vsem df bro preskrbljen. Tam je ^000 glav klavne živ,ne. — Tvrdka, kateri pripada trgovec, je nedavno prodala vladi HO.OOO funtov tuhega me«. Tudi druge tvrdke so k zaltganju prispevale. Trgovec ceni vse prebiva.ce nth^jajoče ee sedaj v Port Arturju na 50.000.
Tri ruske ladije ujete? KOLONJA 16. »K'o'd. Zeituog« je prejela iz Tukija sporočilo : Tri ruske vojne ladije, ki fo se bojevale v morski cesti pri
ma in ki pripadajo morda vladivosto-ški esktdri, bo bi e ujete od admirala Ka-■limara.
Zgube v boju pri Telisu
TOKIO 1«'». (Reuterjev b.ro.) V boju p i Tel'su, sevtrozapadco od Futsu, so imeli Rusi 5<K) mrtvih, 300 jih je bilo pa ujetih. Tudi to zgubili 14 topov. Japonci su zgu-b li 1000 mož.
General Bilderling.
PETROGRAD 16. Poveljnik 17. ar madnega zbora, general Bilderline je odpotoval včeraj s nvrjim štabom iz M-jBkve na bojišče v Vztoeno Azijo.
Poročilo generala Kuropatkina. PETROGRAD 16. (Uradno.) General Kuropatk n je brzojav i l carju Nikolaju : Dne 14. t. m. se je vrs 1 pri VaLnkovu boj z dvema japonskima divizijama, v katerem je bil na ru*ki tt ani ubit poveljnik polka !n njegov adjutant ; generaliajienant Gerngroas d en stotnik sta bila ranjen«. Rdzun teb je t 1» nbitilj oziroma ranjenih 20 častnikov in 311 vojakov. Pr.jti jutru dne 16. t. m. je naletelo naše koa eo.štvo na našem desnem krilu južno od Tat^to^ena na znatne s »vražo« čete, ki so tapadle naše čete med Tafanse-nom in Lunkovom. Precej je pričelo na našem levem krilu moSno streljanje s topov, 'ieneral Stackebsrg je priče1, naoad s tem, da « obšel de*no kr<lo sovražnikovo ter p:slal
oddelek Čet proti japonski front?. Predpo-ludne je sovražnik prodiral proti našemu de-I enemu krilu ter Mkuia1. obkolit'. Na z*pc»ved Stackelbergovo je prišla zvečsr ta pomoč reserva, da bi ovira;a sovražnika na tem prodiranju.
Pomorska bitka pred Port Arturjem?
BEROLIN 16 Iz Liaojanga so sporočili »Beri. Tageblattu« ; Tukaj krožijo vesti da se je vršila pri Port Ar tur j u pomorska bitka ter da je baje cdplula ru ka eBkadra na odprlo morje. Rusi so baje ?gubili eno topničarko, Japonci pa eno križark> in štiri torpedovke.
Boj pri Vafankovu
PETROGRAD 16. Djpienik »rueke brzojavne agenture> v Mukdenu je danea sporočil: Mali iuki oddelek je b 1 i s Tašičao odposlan proti jugu v avrho, da odurne del japonskih čet od Port Ariurja. Ruski oddelek je imel 14. in 19. t. rn. pri Vtfinkovu b j z Japonci, ki so bili v premoči. Zgube na japonski Btrani su bile veltke. Vdlei b ja se je n»fce stališče zboSjlalc.
Na pomoč Port Arturju.
TIENTSIN 1(». (Reuterjev biro.) Glasom poročila iz ruskega vira ;e šlo v ponedeljek mim > Tačičava 40 000 Rusov, ki gredo na pomoč Port Arturju.
Pomorska bitka v korejski morski ožini.
TOKIO 16. (Rsuterjev liro.) Glasom še ne potrjeue vesti, se je japonska kriŽarka »Nutaks« nedaleč od otoka Trulima poiala z rusko vladivostceko eskadro v boj. — Pri otoku Iii sta sričala včeraj dva na Japonsko vračajoča Be transportna parnika ruske vojte ladtje. Te poslednje so zasledovale oba parnika izstrelivši nanju 16 strelov, vendar se jima je posreć io, da Bta ubržala v pristanišče Katsumoto na otoku I Ki. Istatako sta naleteli včeraj zjutraj dve ruski vojni ladji na tri transpoitae parnike, ki bo prišli iz S:moneseki na Japonskem. Vojni ladij i sta 18krat ustrelili na parnike; ma transportna ladija je ušla ; kaj se je zgodilo z drugima dvema se ne zna. Pomorski krogi v SaBehu domnevajo, da pride kmaio do morske bitke.
LONDON 16. Ruska esk^<lra je odšla iz Vladivoitoka ter odplula n:i odprto morje. Žj v torek eo zvedli Japonci o tem drznem činu, ker so videli iz O^išiue, vztočno od Tsunošime tri kr žarke. Ni bilo več dvoma da je to ruska vladi »'ostoški eskadra. Popo-ludne je bilo slišati severnoza^ adno oi No-gata streljanje iz topov, ali do včeraj popo-ludne ni bilo v Tokju še nič gotovega znano.
Kapitan nike japonska trgoviDske ladije je včeraj zjutraj priobčil, da je ru^ka križarka nanj streljala in včeraj zjutraj je bilo slišati streljanje v < kolici otcki I k . V Tokio so
dospela iz Kateumoto na otoku Iki privatna poročila, vsebine, da eo trčile Bkup japoneke in ruske ladije ter da 89 je un*la bitka. Ob 5. uri p->poludne bo iz Nagazakija to veat potrdili. \z Okibime je došla brzojavka, da se v bližini bojujejo japonske in ru ke vojne ladije, o izidu ni bilo pa se nič znanega.
AngleŽki pomorščaki sodijo, da je admiral Skr.dlov poikusil združiti Hvoje tri ladije z onimi v Port Arturju. Najbrž je čakal poročila, da je uhod v portaitursko pristanišče sloboden ter da vojne ladije popravljene. Prodiranje generala Oku pioti portartursii trdnjavi je prisililo Ruse, da na vsak način izideio iz luke ter se skušajo z admiralom Togom. V Londonu so ta sklep pohvalili, ker je za Ruee vfak poskus bolji, nego da puste eskadro v Pc rt Arturju zajeti cziroma uničiti.
BEROLIN 16. Is Jokohame so »Vos3. Zeituag« sporočili : V Tokiju gre glas, da so se prikazale tri ruske vojoe ladije pripadajoče vladivcs:oški eskadri pred Totinošima tar da bo mesto obstreljevale. Streljanje je bilo slišati do Tsunošime in Nogata.
Dve japonski transportni ladiji pogreznjeni.
TOKIO 16. (Rsuterjev biro). Transportna ladija »Hinomaru«, ki se je pavrnila v Moji, poroča, da je srečala včeraj predpo-ludne ob 11. uri, 20 milj zapadno od otoka Iki, vladivostoško eskadro. Transportna ladija se je takoj vrnila ter dala znamenje drugima dvema transportnima ladijama »Kanazava-maru« in »Iturimaru« ter je žnjimi ubežala. Dve drugi transportni ladiji, ntmreč »Niki-himaru« in »Sodomaru« od približno 6000 tonelat so Rusi zapazili dve milji proti zapadu ter so ju takoj obkolili. Njuna osoda 89 ni zaana. Z guba na moštvu ni baje velika.
TOKIO 16. (Rsuterjev biro). Kakor je sedaj znano, je ruska vladivostošk a eskadra potopila japonski transportni ladiji »Nitahi-maruc >n »Sadomaru«. 3V»7 mornarjev prve lad je je došlo v Moji, 153 druge pa v Ko-kuro.
Novi ruski poveljniki.
PETROGRAD 16. Poveljnikom 6. sibirskega vojnega zlora je bil imenovan general-lajtnant Sobolev. Poveljnik 10. armadnega zbora gcnerallajtoant Slučevski je odpotoval na bojišče.
PODLISTEK.
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobčuje Anatol.
III.
Brzojavne vesti.
Češki deželni zbor odgodjen.
PRAGA 16. UKazom cesarjevim je bil odgodjen danes deželni zbor češkega kraljestva.
Novo klanje t Armeniji.
CARIGRAD 16. Dne 14. t. m. iz Muša semkaj d( šla brzojavka poroča, da je
bilo od 25. aprila do 29. maja v okraju Sa-sun poklanih 3000 Armencev, mož, žen in otrok ter razrušenih 50 armenskih vasij. V mestu Mušu je bilo razdejano 31 armenskih prodajalnic. Število beguncev, nahajajočih se v Mušu, znaša 4000, ki trpč glad. Da ni posredoval francozki konzul v Mušu, bi bilo prišlo v mestni okolici do groznega klanja. V muškem sandžaku trajajo baje grozovito-sti še nadalje. Armensko-gregorijanski patrijarh je energično protestiral pri turški vladi radi teh grozovitosti.
Katastrofo na parniku »General Slocun«.
NEW YORK 16. Potrjuje se vest, da je pri požaru parnika »Ganeral Slocunc našlo smrt 500 otrok. Osebe, ki eo se rešile, so hudo ožgane in mnoge ne bodo več okrevale. Ogenj je nastal v jedilnem salonu ladije. Kapitan in pilotje so bili aretovan:.
NEW-YORK 16. Do včeraj opoludne je bilo najdenih 212 trupel, ki so ponesrečile na parniku »General Slocun«. Rešil se je tudi paBtor Haa=", s tem, da je skočil v vodo, smrt v plameau sta našle pa njegova žena in hči. Težko je bilo priti goreči ladiji na pomoč, ker je v kanalu Helgatu močna struja.
NEW-YOBK 16. Sinoči do 6. in pol ure je bilo najdenih 316 trupel onih oseb, ki so našle smrt ob požaru parnika »General Slocunc. Sedaj se ceni število vseh žrtev na 1000 oseb.
PARIZ 16. Predsednik Lo bet je predsedniku Rooseveltu brzojavno izrazil svoje Božalje na nesreči, ki se je dogodila na parniku »General Slocun«.
f Veletržec Uamel.
KODANJ 16. Veletržec Gamel, ki je odposlal ve5 ekspedicij v severno ledeno morje, je danes umrl.
Atentat na generalnega guvernerja.
BEROLIN 16. »Wo!ffjv biroc ima iz Helsingforsa poročilo : Danes predpoludne je neki senatni uradnik ustrelil s samokresom na generalnega guvernerja v senatu ter ga ranil. Zločinec se je ustrelil.
Bolezen saškega kralja.
DRAŽDANE 16. Včeraj popoluane se je ptljal iiralj v kočiji na sprehod. Noč je prebil mirno, razun da je bilo spanje večkrat valed kašlja pretrgano.
Angleži v Tibetu.
;GYANGTSE (Tibet) 16. (Reuttrjev biio.) Oddelek angležke pehote ca konjih je ujel lamo, ki je rekel, da prihaja :z Lasae ter izjavil, da se bodo Tibetanci borili do smrti, ako bi se hoteli Angleži bližati Lassi. Dostavil je, da hoče Dalai lama bežiti v Kitajsko.
Ho-japiib Wi
«
10
Samo enkrat zadel me je v S biriji med-ved, in ss ta je bil že pred pol smrtno ranjeo. V smrtnem boju — ujeli bo gi bilt C kč. med d*e kladi, ki sta ga pr jeli krog ž.vota, mu štrli vreteno in et ačili drob — c je okrog sebe :n me pri tem oplazil e taco P" stegnu, da mi ga je odtrgal polovico in moral ležati st;ri mestcf. M. ž no je, da se je »grizli« v zadnjem poslabšal, kakor mi je zadnjikrat zatr-j«'- al Don Watersby, moi nekdanji tovariš v •m HKanskih prerijah : »Dolgčas postaja, do'g ; grizliji n In lijanci so izgubili z >be. ^ iž Te"r ni veselja za mene starega prerijskega dečk«.€
S birski medved pa je se ohranil svojo moč in nič ne misl , da on kakor ns-predpotopci velikan, prav nič ne spada
med sedanji ma hai rod. — Bil eem nek«laj priča, ko je neki Jtirak, da bi s tem p »kazal Bvoj pogum in dosegel mesto poglavarja, napadel meiveda h samo sulic;?, ki je imela jekleno ost in je bila ;z najtršega less. Počasi sta si nasprotnika kor&kala nasproti ; na tri korake postavil se je medved na zadnji nogi in Jurak mu je zasadil sulico v prsa s tako Bilo, da je cst pri hrbtu ven pogledala. Zdaj je hotel Jurak odskočiti, a medved je stopil dalje, si zasadil sulico ša globočje v prsi in objel Juraka. Culi smo votlo hreščanje, potem sla pa pad a oba ; ko tmo priskoč il, je Jurak že izi;hnil v medvedovem objemu. Takšnih dokasov silne moči medvedove bi vedel navesti se mnogo. Takemu medvedu pa se postavljajo nasproti tadi lovci, ki bi dosegli svetovno slavo, če bi kdo pisal njihova
i slavna dejanja in čine. Tnko je pr.sal pogovor tudi na slavne lovca in ravno je dejal I Saratin : »Najimen tuejši medvedji lovec pa je
bil 6ihov I«
Naselniku so se zaiskrile oči : »Sibov, poznal sem ga dobro». dejal je. Bil je zverina, na lovu na medvede nepremagljiv. Pred
petnajstimi leti — Čita je bila še majhna vas — nosil Bem razoe pridelke poljske in lovske v Irkutsk prodajat in hodil sem kupovat potrebnih reči. V DuškaČanu — kjer so bile tedaj tri hiše — sem se sešel žojim, poznala sva se pa že izza Tobolska sem. Tedaj smo bili et rje : Š hov, dva druga pro-mišljenika in jaz. Onostran Duškačana, v nekem gorskem kotlu, Bmo naleteli na medvede in tidaj jih je Sihov v dveh dnevih ustrelil osem. Dobro se še spominjam, kako je star medved, velik kakor hiša, odnesel promišljenika, ko je ta stal na straži. Mrcina se mu je priplazil za hrbet, stri mu glavo z jednim samim udaroem Bvoje močne tace, iz-pil mu možgane in ga potem vlekel v svoj brk g. Kmalu smo zapazili, kam je prešel tovariš; po krvavih siedeh ali smo do brloga, obstavili dom medvedov od vseh stranij in si prizadevali na vse načine, da bi spravili starino ven. A ni se nam posrečilo. Sedaj je šel Šihov pioti luknji, splezal deset korakov pred njo na drevo in pogledal notri. Medved je ravno stal nad mrtvecem in ga žrl ; Šihov ni hotel Btreljati, ker ni bil gotov
strela. Šal je torej z dreve3a in stopil v luknjo.
Medved je bil tako zaverovan v svojo jed, da niti zapazil ni Šihova. Posledaji je stopil k medvedu in mu zasadil svoj veliki nož naravnost v srce. Mrcina, tako nemilo opozorjen na gosta v svoji luknji, se je hlastno obrnil, skočil proti Šihovu ; ta pa je hitro planil iz luknje. Za njim se je privalil medved iz luknje, a že na pragu se je zgrudil mrtev«.
»In vendar je tudi Šihovu posvetil medved na oni svet«, omeni Saratin.
»Šihovu? Kako to? Š bova so vendar Cunčuzi ubili, kolikcr je vsaj meni znano«. — »Pravili so, a ni res. Jaz sem bil zraven, ko je poginil«.
»Zraven ste bili ? Kako je bilo to ? Povejte!« — »Ob gorenji Tunguzki je bilo, ko nas je nek prijateljski glavar OroSov povabil na medvedji lov. Bila nas je cela četa promišljenikov, ki smo prišli tja ; zraven je bil tudi Šihov. Lov je trajal pet dni ; vsega Bkupaj emo pobili sedemnajst medvedov. Šihov Be je seveda izkazal z osmimi. (Pride še.)
Stusko-japonska vojna.
Trst, 16. junija 1904.
O tej ruBko-japoneki vojni smo imeli mi že od prvega početka Bvoje čiBto, od prepričanja narekovano mnenje. Poznali smo število in mo6 obeh ruskih flot v Port Arturju in Vladivoetoku. A, ker nam je bila poznana tudi mož japonske flnte, nismo nikakor bili taki ležerni optimisti, da bi bili le sanjali o j kakih velikih vapehih rusk.h fi jt v prvi fizi ( te vojne. To velja tudi za ruskte vojne sile na kopnem, izvzemši podatke o vojnih pristaniščih Port Artur in Vladivo^tok v Mandžuriji in S:bir'ji.
Pred malo čaaa smo govorili na tem mestu, da so prvi japonski vspehi na morju in kasneje na kopnem neizog ben efekt ruske pc,ettie nepripravnosti v Mandžuriji in velike daljave in pro3tora, ki za transport voj eke in vo nega materijaa evropsko KuBijo ločuje od azijat9ke Kusije. Nu, daneB so mi-noli že štirje meseci, odkar je začela ta vojra. Ta čas, prilično 6to in trideset dnij je R isija izkoristila, da ono, česar ni imela na kopneča in na mor u, popolni in dovrši relativno, primerno okolnostim prostora in daljave.
Prva faza rusko-japonake vojne je do- ! višena. Ta f<tza je bila za Japonce eračna. ' Oni bo s svojo premočjo dosegli kvinteseneo vseh svojih vspehov.
Druga faza rusko-japonske vojno bo beležila vspehe Rusije na kopnem in na morju. Ta faza je začela ravnokar. Započela je zato, ker je general Kuropatkin dosegel na kopnem ono, kar je želel doseči. Doživel je satisfakcijo, da so Japonci prešli Jalu in izpraznili Korejo. Sedaj so oni v Mandžuriji. Okolo Port Arturja so bs zagrizli kakor poljske miši v trde zidine port-arturake trdnjave. Njihovi generali Nodzu, Kuroki in Oku gredo s svojimi divizijami tja, kamor jih je sugestl-joniral ženijalni strategični duh Kuropat- , kina.
Tragična smrt ruskega adm rala Maka-rova v valovih Rmenega morja pred Port Arturjem bo skoro maščevan*. Admiral Skridlov, vredni naslednik Makarova se pomika — kakor javljajo danes brzojavke — ravnokar se svojo vladivostoško floto. Mi nismo — kakor smo že rekli — veliki optimisti, da bi verjeli senzacijonalnim brzojavnim vestem takoj v prvi hip, pa tudi če so prišle iz ruskega vira. Ali vest;, došle v prošli noči, dajajo nam solidno pravo, da jim posvetimo primerno pažnjo. Ako je admiral Skridlov Be evojo vladi voatoško floto in s številno tlotiljo torpednjač res izplovel iz luke vladivoatoške in počel aktivno vznemirjati ja • ponske luke in mesta v korejskem morskem kanalu ter obstreljavati japonska mesta in japonske vojne in trgovinske ladije ter vojne transporte, potem se to harmonično strinja z dvema dejstvoma.
Ti dejstvi sta : da je Rusija v teh štirih mesec h cor oslala v Vladivostok z železa co *eliko število razloženih torpednjač, ki so b le tu zložene in oborožene in katerim bo odslej dalje pripadala ona naloga na morju, s katero eo se poretkom vojne ponašale japonske torpadn:ače ; — in da se ta akcija na morju začenja ravno sedaj, ko je po imcrski kabel med Korejo in Japonsko pretrgan.
Iznenadna akcija admirala Skridlova v japonskih vodah in akcija ruske flote v Port Arturju, katera poslednja odhaja iz portir-turske luke in uhaja vanjo kadar in kakor hoče, to sta vidna znaka novega ruskega vojnega zistema, ki bazira n* končnem vojnem planu, d ločenem po dohodu Skridiova v Mandžurijo med generale m Kuropatkinom in admir&lom Skrldlovim. Kompaktnost in kon-centričnost japonske ti »te je definit vno odigrala svojo ulogo. Oao, kar mislijo izvesti torpednjače in morda submarini ruskih Hutiz Port Artuija in Vladi vestoka, to si z s danes le umišljamo. Pravo resnico pokažejo nam morda že bl:žaji dnevi. Vsakako pa moremo že sedaj izreči nado, da se obe ruski floti po svoji priliki zediniti čim prej.
Sveža in odločna akcija vladivostoške ruske flote je že ievela svoj contre-cou p v Jap >naki. V Tokiju je senzacija akcije Skridlova dosegla svoj višek v vidni desori-jentaciji političnih in vojnih krogov. Ta desori-jentacija deluje — tako se zdi — istodobno tudi demoral zatorno na japonske vojskovodje v Mandžuriji. Japonski vojni entuzijazem dobiva s tem največi udarec. A to je logično. Ker, kadar neprijatelj, ki se je skozi štiri polne mesece držal na morju in na kopnem samo in jedino v defenzivi, v nedelavnosti
svojih vojnih ladij, ležečih v pristankih, in se je ee svojimi vojnimi silami na kopnem bolj in bolj umikal v notranjost in oddaiienoat, a je istodobno mamil svojega protivnika za seboj v veliko oddaljenost od njegovih strateg čaih temeljisS — kadar takov neprijatelj — pravimo — iznenada na morjti in na kop. nem etopa v čvrsto, bliskovo in odločno ofenzivo : potem zcači to, da je za Japonce do-šel cas od redde rationem.
Rusija je dsnes pripravljena. Ona etapa i v akcijo. Z dtfenzivo je zaključila in dosti trpela. Ali z ofenzivo Ruaje navstaja sedaj najmukotrpneja defenziva r.a ono Japonsko, ki se je drznila, vspodbujena od Angležev in Amerikancev, uboati in raniti veliko Rusijo. Rusija se pripravlja, da zada Japonski takov udarec se Bvojo rusko nogo, da bo mo-narhična in mikadaka Japonska pomnila ta udarec, dokler je bo in ako je bo na svetu.
Vreme v Mandžuriji.
»Koln. Zeitung« je prejela iz Petrograda poročilo, da je pritisnila v Mandžu-iji silna vročina, reke so se posušile in kmalo nastopi deževna doba.
Poveljnik .">. sibirskega armadnega voja.
Iz Petrograda javljajo, da je general-lajtnant Dembovski imenovan poveljnikom pe tega sibirskega armadnega zbora.
Se-li bo Port Artur držal ?
Kaj bo s Port Arturjem? To zanima gotovo vsakega čitatflja. In kako da mislijo o tej trdnjavi ruski vojašsi krogi, to bo meuda tudi zanimalo e tatelje. Ti ruski vojaški krogi trdč, da je portarturBka trdnjava jedna prvih na svetu. Njene utrdbe je pregledoval jako natanjčao še le komaj pred jedn'm letom sem general Kuropatkin, ki je označil iat?, kakor dobre. Kakor vojni minister je b»l zasledil na ogledovanju trdnjave nekatere šibke Btrani. Se svojim bistrim očesom je zapaz 1 na ogledovanju fjrta št. 2, da ni možno popolnoma obstreljevati iz forta neke dol:n ce in zaukazal je, naj se napravi še jeden drugi fort, ki nosi ša dandanes ime Kuropatkin. Takrat — ob onem pregledovanju — imel je Kuropatkin govor, v katerem je povdar al, da je Port Ar'ur zelo močna trdnjava, taka, da je ni možno vzeti. Kuro patkinovim besedam Bma verovati vaakdo. Fort: v zunanjem obroču bo vsi na visokih, stožcem podobnih hribih, ki kakor obr jČ obkoljujejo notranjo trdnjavo. Vsi sibirski liati zatrjujejo iz najzanealjivejšlh virov, da je hrane v Port Arturju za eno celo leto, moke pa je celo za 1 in pol leta. Še celo v hotelih in restavracijah je pijači in drugih potrebščin za 5 mesecev. Forti in baterije so prlrejeoi na hribih, ki obkoljujejo mesto od suhe strani in predstavljajo tako trdnjavo, katere ni mc žno nikakor zavzeti z naskokom. Sedaj so v Port Arturju vsi vojaki, ki so do sedaj bili v garnizijah po vsem poluotoku Liaoturgu. Tako ee ceni število posadke na najmanje 40.000 mož. Toliko vojakov zadcšša v obrambj katere kol: trdnjave in za Port Artur je to število še skoro previsoko, ker vsa črta, katero morajo tu Rusi braniti na suhem, ne znaša niti 18 k lometrov. Tako pripada na vsak kilometer cbrambane Črte več nego 2500 mož, medtem ko se navadno jemlje pri vseh trdnjavah kakor t ormo po 1000 mož kakor minimum in 1500 m-i kakor maksimum na Vraki kilometer.
Z ozrom na vse to bo najbiža japonska vojska Bkušala napasti Port Artur nenadoma in po noči, a tudi tak iznenadni napad bil bi zelo teSak, ker vse te kraje razsvetljujejo elektrifine svetiljke, kakoršmh se pjBlužujejo ladije. Japoncem bi zimoglo pomagati samo kako srečno naključje, ali pa izdajstvo, ker vsak napad na to trdnjavo se mora ponesrečiti. Ako bi pa Japonci hoteli blokirati to trdnjavo, bi potrebovali v to mnogo časa, katerega pa Japonci nimajo.
Najbližja bodočnost nam pokaže, v koliko odgovarjajo resnici ti podatki vojaških uglednh ruskih strokovnjakov. Ako resnično stanje odgovarja rsj h podatkom, bodo Japonci še dolgo časa priklenjeni' na Port Artur, ne da bi megli dospeti do postavljenega si smotra.
A kdo sporoča vse te sodbe o trdnjavi port arturski ? To ni nihče drugi, nego neki visoki nemški oficir v Petrogradu — menda nemški vojaški ataeć na nemšaem poslaništvu.
Ako se nemški strokovnjak pridružuje takim sodbam, tudi nam Slovencein ne pre-ostaje gotovo nič druzega, nego da skupno z
ruskimi brati zaupno pričakujemo dneva, ko general Kuropatkin izvojuje na bojišču okoli Mukdena nad Japonci zmago, ki tudi port-iirturak m junakom prineae — svobodo!
Čehi in vlada.
Tcdi izvajen:a čeških liatov po tisti enodnevni seji deželnegi zbora češkega kul-nimirsjo v trditvi, da je bilo sklicanje tega deželnega zbora zopet le jedna tistih fines, s katerimi si pomaga Koerberjev zistem od danes do jutri. »Politike je izrekla domnevanje, da bi bilo sedaj morda prišlo do kakega saniranja v centralnem parlamentu, ako ne bi bili Nemci zopet pričeli z obstrukcijo v deželnem zboru češkem. Tako pa morajo Čehi vsprejeti boj, napovedani jim od Nemcev ter nadaljevati z obstrukcijo v parlamentu na Dunaju in začeti s tem skrajnim parlamentarn m sredstvom tudi v deželnem zboru naoravskem! Takega efekta Nemci bržSaa niso pričakovali od svoje obstrukcije v deželnem zboru češkem. S to obstrukcijo so hoteli ubiti ono v centralnem parlamentu. Sedaj pa imajo na vratu to in ono in doba najbrže ša tretjo.
Nadomestne dežel nozfoorske volitve v Galiciji.
Predvčerajnjim so se vršile nadomestne i volitve v deželni zbor gališki v desetih vztoČno-galiških Jokrajih kmečkih občin. V | prajšnjem zasedanju deželnega zbora je bilo namreč deset malorusiih poslancsv zapustilo deželni zbor in odlož lo mandate, ker je večina dfžeinega zboia (v zmislu nestrpnosti poljake žlahte) odklonila predlog za osnutje maloruskega državnega gimnazija v Stanislavu. Ti secesijonisti so sa biii izjavili solidarna volileem naaprjti. Na pred včerajšnjih volitvah so bili zopet izvoljeni vsi, razan — enegn. Ali ravno tega enega ni smeti samo šteti, ampak ga traba tudi tehtati, kajti propal je ravno — njihov voditelj, znani državni posl. Bar\v nslci.
N egov srečneji tekmec je Staro-malorus, župnik TeodozJ Efinovič.
Drobne politične vesti.
Zapriseženje škofov. Včeraj predpiludne je zaprisegel cssar novo imenovane škofi: kneionadskof-i oiomuškega dra. Frana Bauerja, knezjšitfa briksen-kega dri, Josipa Aitenwa:sela in ek f_i Lrnskega dra. Pavla grefi Huyna.
Hrvatski srednješolski pro-j fesoriji bodo imali glavno skupščino dne 5. julija v Zagrebu. Na dnevnem redu bo tudi razgovi r o društvenem glasilu.
K r a i j Edvard v K i e 1 u. Kakor je sedaj stalno določeno, se poda kralj Edvard dne 23. t. m. na kraljevi jahti v Kiel, kjer se sestane z nemšk m casarjem Viljc-m jm.
Dopolnilna državnozbor-j ska volitev. Doe 8. avgusta t. 1. se bo viš la dopolnilna volitev državnega poslanca za volilai ckcaj mest Zidar — Šibenik — jjvar — Starigra i — Korčula, mesto umrlega A. vit. Šupuka.
Dogodki v M a c e d o n i j i. Od kar je bila sklenjena turško-'oolgarsia pogodba do 14. t. m. se je vrnilo v domovino skupno 10.885 beguncev; od teh jih je bilo 5585 doma ;z Mtcedomje, 5300 pa iz drinopeljake pokrajine.
Dnevne novice.
Iz municipalne delegacije. V tvoji seji dne 10. t. m. je storila mestna delegacija nastopne sklepe :
Delegacija pritrja gradbi dveh covih mostov na skrajnem koncu velikega kanala, tako, da sa vrtilni mostovi nadomeste s pri-vzdigovalnimi. — Ekaekutiva je dobila nalog, naj napravi potrebne korake v ta namen, da se koncesija glede Bistrice, katera koncesija poteča v tem letu, obnovi. Delegacija je sklenila povspešiti rešitev vprašanja primernega prevažanja mesa v mesto. Zupan je dobil pooblastilo, da vsprejme kakega upokojenega živinezdravaika kakor veterinarakega dijurni-ata za plač lo 6 K na dan. Municipalna delegacija je pritrdila v piincipu, da se ustanovi tri meščanske šole s trgovinsko in obrtno smerjo in za žensko vzgojo, pridržuje si pa končni sklep, dokler ne bo predložen proračun troakov. Municipalna delegacija je vzela
na znanje, da seje druga skupina namerjanih pristanišču h del oddala z 2°/0 popustom primorskemu podjetju Kornelij Gorup, dr. Evgen Gairlnger, Jakob Antonelli, Julij Dreoasi in Ivan Kohl.
Beg dr a Graziadio Luzzatto iz Gorice. Uradni »Oaaervatore triestino« priob-Suje nastopni edikt :
Proti dr. Graziadio Luzzatto, odv. v Gorici, čegar bivališče je nepoznano sta uložila Henrik in Ariel Malnič iz Kanala tožbo na c. k. okrožnem sodiiču v Gorici rsdi K 16751. Na podlagi te tožbe je odrejen prvi narok na dan 4. julija ob 9. uri predpoludne na tem sodišču, izba št. 22. V varovanje pravic g. dra. Graziadio Luzzatto, odvetnika v Gorici, je določen kuratorjem go3p. dr. Gollob, odvetnik v Gorici. Ta kurator bo zaatopal toženca v tej pravni stvari na njega nevarnost in troške tako dolgo, dokler se toženec ali sam ne zglaai na golišču ali pa imenuje kakega pooblaščenca.
Slovenci na spodnjem Stajarskem. Pod tem naslovom je prinesla praška »Politik« obširen članek. Ćlankar pravi, da se mora »Proč od Gradca« pokazati v prvi vrsti na gospadarskem polju ter priporoča ustanovitev gospodarskega društva za celo Spodnje Štajarsko, kjer bivajo izključno Slovenci. Izia3ti izreka avktor par jako umestnih eentenc o koristih in — hibah v razvoju naše gospodarske organizacije.
ITnirl je te dni v Gorici v Btarošti 97 let umirovljeni dvorni svetnik J. vitez Bosi-z'o, oče umirovljenega namestniškega podpredsednika Alojzija vit. Bosizio. Od leta 1860. do 1865. je bil pokojnik okrajni glavar v Gorici in vladni zastopnik v deželnem zboru. Pozneje je bil voditelj deželne vlade kranjske. Bisizio je bil do zadnjega diha vedrega duha.
Okrajna učiteljska konferenca slovenskega učiteljstva tržaškega. O priliki svoje I. skupščine dne 14. junija se je zbralo v šolskem poslopju v Rojanu vse slovensko učiteljstvo spodnje in zgornje trž. okol ce, z nekaterimi gg. kateheti. Zastopana je bila po vsem svojeaa učltaljstvu tudi eola sv. < rila in Metodija.
Sejo je otvoril kakor predsednik Daš občespoštovani nadzornik, gosp. Ntkeracann in sic^r s sledeč.m prijaznim pozdravom :
Slavni zbor ! Cenjene goaplca kolegi nje, dragi mi tovar.ši, slavna gospoda navzoča kot goBtje in prijatelji učiteljstva !
Danes je za naB pomenljiv zgodovinsko-važen d-^n. Šolske oblastnije so na i pozvale na podlagi iji? 45 in 46 drž. šolskega znktn: od 14. maja 1869 in miniaterij3lae narecb3 od 8. maja 1872 št. 3306 na zborovanje, da se posvetujemo o naših šolskih, pedagogieno-didaktičnih in metodičnih Btvareb. Učiteljstvo drugih dežal zbira in posvetuje bs v okrajnih učiteljskih konferencah žd 35 let; učitejstvo slovenikh šol Trsta pa ima letos svojo 1. okrajno konferenco. M mogreda omtnjam, da učiteljstvo ital jaoskih šol je imelo že enkrat okrajco konferenco 1. 1882.
Ne dvomim, da stB tudi Vi vsi prepr -čani o tem, da so okrajne učitsljeke koEfj-rence potrebne in koristne šoli kakir učitelj stvu. To opazite posebno, ako pszao zasledujete gibanje in delovanje na šjlskem polju. Ker so eolske oblastnije uvidele koristi, ki jih donašajo zborovanja po drugih deželah — eo sklicale tudi nas v današnjo prvo skupščino.
V koliko prineso naše okrajne konference dobička in koristi našim slovenskim šolam in uSiteljstvu, o tem nas pouči šale bodočno-t. — YTendar, ako pogledamo na dnevni red te konference, ki je ravco začela, lahko sodimo v naprej, da imamo že od ta prve skupščine pričakovati dobrih poledic za napredek na šolskem polji, po3ebuo še iz tega vzroka, ktr ee je to vrlo uč.teljstvo pridno pripravilo za kosferenco, kajti nekateri eo predložili izvrstne pismene izdelke, o kater b pa bo govor pozneje.
Da otvarjam to zborovanje v prijetni zavesti, da ima to čislano učiteljstvo pričakovati boljšo bodočnost in ugodnejši položaj, za to nam jamči nedavno od Nj. ekscelenoe, c. kr. namestnika potrjena naredba mestne delegacije, vsled katere naredbe je bilo precej izdatno izboljšano gmotno stanje občinskim Blužtbnikom, torej deloma tudi cenjenemu učiteljatvu. Kakor veste, je bila temu zadnjemu zaižana službena doba od 40 -35 let in je vstfta v pokojnino tudi vsa stanarina. V dokaz, kako ntsi občina skrbi za svoje uslužbence, da bi jo trebe!o staviti v izg't*' drugim institucijam, naj omenim le, da saon>
na Dunaju je bilo ukr«njeno nekaj sliSnega ! Niti v državnih službah se ne uživa takih
u g jdnoati.
Vendar znana mi je ena želja učiteljstva gornje okolice. Ufi telji gornje okolice žele dobiti §t9narino v istem znesku, kakor jo j uživajo oni iz spodnje okolice. To imajo prav po principu : edcake dolžnosti, ednake pra vice ! Ednako plačo, torej tudi ednako stanarine. Seveda bo lahko tukaj kdo prgovarjal, češ, stanove nje v zgornji okolici je mnogo ceneje. Mogoče, da je to deloma res, a ne za povsod. Zi to pa ima učiteljstvo spodnje okolice drugih ugodnosti, čemur je jasen dokaz, da nikdo ne sili iz sponje okolice v zgornjo, temuč le narobe. In tako j9 bilo že preje, ko je biln stanarina za vse jednaka. Glede te tcčke sem vedno pripravljen posredovati, da se vsemu učiteljetvu stanarina primerno poviša.	(Pride še.)
Novi Tržaeani. Domovinsko pravico so izposlovali gg. : Miha Cetin iz Mrs pri Mater ji, Ivan Tr glav iz Dobrav-lj pri Tomaju, Anton Zadnik in Ivan Krušič in Bituj pri Gorici. *
Pesnik Aškerc med Uolgari. »Dem
in »Vtčdrna Pošta«, v Z: fiji izhajajoča dnevnika, sta prinesla te dni jafeo lepe notice o Aškerčevem »Četrtem zborniku poezij«.
Veselica s plesom na KontoTelju. Ž3
zjutraj mir o e nedelje se je vreme kremžilo.
No, procesiji je pr.zactslo, ali tudi ta je marala podvizati, da je ni ujel dež. Zloben pa je vendar tisti vladar neviht. Komaj je vidtl, da je oiiš'a gjdb?, ki ni mogla biti niti še v Barkovljah razpcd 1 je takoj svoje podložne oblake. Z asailo se je — prepozno. Obupali vendar nismo. Namerjano veselje smo prelcžili na prihodnjo nedeljo, 19. t. m. To veeel e ima obstajati v Um, [da bo peval J mcč.-.n mešani in možki zbor, da *bo svirala vmes in na koce.h in kraj h \Vagner,eva eodba, in prav na konca pa se izpusti Štokcva burka s petjem »Ne kliči vraga !« | Zadnji iiontc pa vzsme ples. Z ozirom na vse to vab »Dan ca« prav uljudno vse go- j spice, gospe ia gospode, naj pridejo v ne-dej > k nam p d kcšati oreh, na dvor šČe *G_sp darak« ga društva«. Pred 4. uro po-| poiudn« ne začnemo. P.izdravljeni !
»Tržaško &r. Jakobska godba« na-
zn^na vstm Bvojim izvršujoiim članom, da; se vnovič pričnejo redne vaje s 1. jul'jem t. 1. in s cer za stare č ane ob predah in ra nove flaoe «b torkah ju petkah od 8. ure; zvečer do 10-
Pokčaval bo g. Ur. O. Vogrič, bivši; lčiteli ttmburašk gi r.bora društva »Kolo«.
Kdor želi pns op ti k društvu naj se lagovoli o:l?r9 tt dne 1. julij« od 8 —10. ure j zvečer v društven h prostor h uiica Sette Fontane št. 4.
Pevski zbor bratovščine sy. Cirila iu Hetodija pri sv. Jakobu priredi — kakor -mo že javili — v nedeljo dre 19. t. m.
svojo vesti co v »Narodnem domu« j ri sv.
•• i l
Ivanu, v spored, ki smo ga tudi že prijavil , | e ol s žen in mnogovrsten. Pevci *e z vese- : jem priprav Ij-j.» na t> veselico in jih vspod rjuja uverenje, da nlovensko ljudstvo, oso bito eno v okrežju sv. Jakoba, ve dobro ca-niti \ažao nalogo, ki j » vrši ta zbor na polju •erkvenega iu narod o« gi petja. Zato so ptvci ; erjeui, da jim to nase ljudstvo v ne.ieijo zitž» svoje priznane z oblo udeležbo.
Bralno društvo »Mladina« t Križu pri Sežani priredi v nedeljo dne 19. jumja ]uvtn p es na vrtu gos iine A. Starca. K plesu bo svirala sv. I amka godba iz Trsta, k bo skrbela za zabavo pr jatel em plesa. Za ■hlajenje pa bo skrbel gosp. Stare s svojim itvr-tnim dormcim ter£n m. O sti dohodek je lan« njen društvenim potrebsč nam. Na obilno Q le.tžot> uljudno vabi
Ljudska veselica povodom vsesokol-shoda v Ljubljani. Na velikem trav-d - pod tivolskim gradom bo povodom ime n vjue veselice postavljenih 9 paviljonov (ea vin j, pivo, čaj, kavo itd.) Gor čani prirede P v.tlom te bJavnesti po^ebeu vlak v L u-bljano.
Splošno društvo za prodajo mesa. Iz
L ljaae porečejo, da je prjpiavljavni odsek
s:aaov.tsv tega društva imel v torek tejo, Da kateri so bda odobrena pravila. Bndooi teden ludo imeli konsumentje veči sestanek.
Slovensko sirotišče te ustanovi v Go-
Mtnoli toreK se ja vrši v to svrho Ustaccvni zoor.
Prizivna komisija za osebno tlolio-^»riiio. Dns 14. t. m. je oilo zaključeno ^'■-'t glavno zasedanje prlaivne komisije za ^ebnti dcholarino za Istro.
Požar. Včeraj predpoludne je navstal požar v delavnici bar^arja Anton Carniel, ki se nahaja v ulici della Madonnina št. 38. Prišli eo gasilci, ki so po mnogem trudu vendar pogasili ogenj. Požar je napravil za kakih 4000 kron škode, katera je pa pc krita zavarovanjem.
Tatovi na delu. Prad včerajšnji m predpoludne se neznani tatovi odprli z vetrihi stanovanje zakonskih Ivana in Marije Me-
senič na št. 482 pri Sv. M. M. spodnji, ter odnesli 3 zlate prstane, en bankovec za 10 kron in raznih drugih predmetov v tkupni vrednosti 84 kron. Tatvina je prijavljena
policiji.
Policaj vodja tatinske družbe. Te dni
je pričela v Gradcu kazenska rasprava proti nevarni tatinski družbi, obatoječi iz treh vla čug, a duša tej družbi je bil graski — policaj Fr. Solmhofer, ki je imel vso to družbo pri sebi skrito, jo Bpremljal na ulomih v službeni obleki, shranjeval ukradene reči j ter dobival četrtinko od vseh ukradenih vred | nosti.
Zločin t Kocinju Iz Ročinja smo prejeli : V nedeljo popoludne ob 5. uri je železniški delavec Andrej Piculin iz Žige pri Bovcu, a po rodu Italijan, prebodel z nožem v trebuh I Tomažina, tukajšnjega cestarja, ter ga smrtno ran i. Rioa je globoka 8 ctm. Tomaž n je bil šel s svojim sinom na sprehod na svoje polje proti hodnemu mostu ^ez Sočo med Avcemi in Ročlnjem. Ob tej priliki je dobil blizu državne ceste brata Andreja in Josipa Piculina, ležeča ob stezi, ki vodi do mesta. Dospevšega do njiju, ga je nagovoril Josip P.culin, da li govori Italijan* ski ? Tcmažin je odgovoril mirno: J* z ne znam italijanski, na kar je Picul n pr pomnil nesramno : Torej pojdite le hitro od tu ! Tomtiž n Š3 vedno mirno : »Čemu naj bi jaz hodil od tu, ko sem na svojem polju ! Prej bi jaz mi gel zahtevati od vaju kai ta-| kega, ko mi ležita tu v travi !« — Na te j be?ede je skočil Italijan po konci ttr začel Tomažina 1 iti po glavi z nekim kosem, v kateri ja nonl črešnje, in ga je pobil na tla. Tcmažin je hotel bežati, a Andrej Piculin \]e sk čl z * njim in mu porinil nož v trebuh. Na klicanje ranjenega je prihitel eden vaščanov gledat, kaj da je, in šd le sedaj je It,al'jan izpustil Tomažina ter zbežal. Ko 60 2 uii potem priveli Piculina k ranjenemu, je priznal storjeni zločin. Tomaž na eo na-ulednjeen dne prepeljali v bolnišnico v G> r co. Zlravniki nimajo upanj?, da bi ga resili. Nesrečni mož ima 4 otroke, med katerimi je najstarejšemu 8 let. Tomažin je posten in jako miren mož.
Porotno sodišče.
Vierpj seje vršila ksz. razprava radi zločina titvme proti 31 letnemu Alojziju Hen 6 doma iz Crkvenic ; 25 letnemu F.anu Spec, doma iz Novega Mesta in njegovemu bratu 1)2 letnemu I .ranu Spec.
Predsedoval je vit. Urbancich, votanta sta b la sjdni svet. dr. Krammer in tajnik Rnmondo. Obtožbo je vzdrževal sam državni pravdni k dr. Cher-ich, a obramba je bila poverjena: za Frana Spec cd 7. dru. Bret-' nerju a za Ivana Špec i a |za Alojzija Benič dru. GaBpariniju.
Obtožnica je trdila, da so toženci v družbi še nekega Četrtega tatu na večer dne 6. marca t. 1. pokradli j ri s.anirarju Ivanu, Boiteri raznih s anin v skupnej vrednosti preko 6<HJ kron.
Na včerajšnji razpravi 80 vsi trje lo ; ženci trdovratno tajili zločin, katerega so bili toženi. Ben <5 in Fran Špec sta polfg tega {trdila, da se niti nsta nikdar p znala, kaj še, da bi bila skupaj izvršila to tatvino.
B lo je za-l:šanih več prič; mej temi tudi obi redarja, ki sta aretovala Ben da, ko se je nahajal v družbi obeh bratov Špac in tudi Č3trtega tatu, ki je pa estal nepo znan. Ko sta jih redarja zalotila, sta nosila dva vsak eno vrečo. Ko so tntovi zagledali redarje, Rta vrtconusca vrgla od sebe \ reči in pobegn:l\ eo vsi štirje. Vendar pa se j3 redarjema posrečilo vjeti Bjničđ. Pr či Antonija Cdvazzina in Hermenepildd Rorinović sti pa povedali kolikor je zado-tovalo, da se dokaže bratoma Špec, da Bta ona dva bda dva od onih treh, ki »o ubežali redarjem«.
Porctnifei so soglasno pi trdili stavljenim jim vprašanjem in pa podlagi tega pravoreka je sod.čče obsodilo vse tri tožence vsakega na 2 leti težke jače.
Razne vesti.
Milijonarji v Italiji. Italija je sicer na glasu, da je domovina proletarcev, vendar je imela zadnja leta 1500 — 1600 milijonarjev, kakor je izračunil statistik Nitti iz prihod-ninskih davkov.
15 parov dvojčekov. V mestu Cbester na Angležkem je nedavno umrl neki John Jona?, ki je bil oče petnajsterih parov dvojčekov. V vsem mu je porodila žena 33 otrok in med temi je bilo 15 parov dvojčekov.
Daljava železniške proge iz Petrograda do Port Arturja znaša 9800 kilometrov.
Trgovina.
Borzna poročila dne 16. junija.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.— 19.04, angležke lire K —.— do —.—, Londnn kratek termia K 239.35 239.75
Francija K 94.95—95. iO, Italija K 96 ---- 95.20
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.40, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, Italijanska renca K 101 25 101.76 kreditne akcije K 639.— — 641.—
državne železnice K 633.--- 635.—, Lombardi K
77.— 79.—, Lloydove akcije K 6S9 —699.—. —
Srečke: Tisa K 320.---327—, Kredit K 465.—
do 475. Bodenkredit 1880 K 297 — 306.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 298.—, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. uri popol.:
včeraj danes
Državni dolg v papirju	99.75 99.70
„ v srebru	99.75 99.70
Avstrijska renta v zlatu	118 45 118 35
„ „ v kronah 4%	99.^0 9i».30
Avst. investicijska renta 31/,9/. 90.70 90 75 Ogrska renta v zlatu 4%	117.^5 lii.95
„ v kronah 4•/,	97.15 97.15
renta 31/,	^ 88 85 88.85
Akcije nacijonalne banke	1619— 1617.—
Kreditne akcije	639.50 639.40
London, 10 Lstr.	239 37'/, 239.40
100 državnih mark	117.30 117.32'/=
20 mark	23.45 23.44
20 frankov	19 01 19.02
10 i tal. lir	94.97'/, 95.10
Cesarski cekini	11.32 11.30
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98 50 5°/0 italijanska renta 104.05, Španski esterienr 86.92 akcije otomanske banke 585.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic« 689. — Lumbardi —-— unificirana turška renta t*5.42 menjice na London 252.20, avstrijaha zlata rema iCK'.55 ogrska 4°/0 zlata r^nta 101.55, LSnderbank ! —.— turške srečke 123 75, parižka banki 11.44
italijanske mTidijonalne akcije--, akcije Ktu
Tinto 12.06. Trdna.
London. (Sklep) Konsolidiran dolu- 90',4 Lombardi 31/4 srebro 259/i6, špaiska renta 86'^ italijanska renta 103\'4, tržn« diskont 2'/», meaj'.ce u>. Dunaju 24 20 dohodki banke 61.003 izplačila banie —.—. Neživa.
Tržna poročila 16. junija.
Budimpešta. P4enica za okeober 9 — do 9.01. Rž za oktober 6 78 do 6 79. Ove* za oktober ts 5.S6 do 5.87 Koruzi, za julij 5.18 do 5.19, za avgust 5.31 do 5.32.
Pšenica : ponudbe srednjo; povpraševanje omejeno, mirneje. Prodaja 26.000 meteiskih stot., nespremenjeno, deloma za nekoliko stot. znižanja — Druga žita nespremenjeno. Vremt-: lepo.
Ha vre. (Cjklep.J Kava rfautos good rage za tek. mesec po 50 kg 41.50 frk, za sept.
4"2 25.
Hamburg. fSklep pop.) Kava Santo« goo-i average za julij 33',,, za september 34—, za dec. 34:i za marec 353 „ vzdržano. Kava Rio navadna loco4'S3—36, navadna reelna 37—39, navadna dobr* j 40—42.
Hamburg. (Sklep) SUdkor za juni) 18.05, za i jul j 18.25, za sept 18.5^. otrtotinr 18.70, *n dec. 1».7-J, za marec. 19.05. Stalno. Vreme: oblačno, j
London. Sladkor »z repe surov 9'/10 8ti Java 10.6— Sh. Mlačno.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K — -- do — — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melupili promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— ct-_..—, marec-avg. 68^i0 do 69.30.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za boit če dobave, vzdržano 5 in IU stotink zvišanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 14 75, rž | julij 14.25, za julij-avgust i4.25, za september-december 14 15 -mirno). — Pšenica za teicoči m<-sec 20.10, za julij 2©.2u, za julij-avgust 20.10, za september-december 20.25 (stalno). — Moka za tekoči mesec 27.40 za julij 27.90, za julij-avg. 27.90 za 3eptember-december 27.50 vstalno). Repično olje za tekoči mesec 47.25, za juiij 47.2 >. za iulij-avg. 47 25, za sept-december 4".— (stalno.) I Špirit za tekoči mesec 42—, za julij 4i.2o, za julij-avg. 41.—, za sept.-december 35.75 (stalnot. ; Sladkor surov 88° uso nov 24—24l/4 (m'rno).^ bel za tekoči mesec 27 — , za juiij 27l/4, za ju ij-avgust 273/, za okt.-jan. 28—, (mlačno), ratiniran 60's--61 Vreme: dež.
Poslano.
Homatije v občini dekanski. — Re- j snici iisi ljubo. (Dđlje.)
Sedaj naj omenim zopet znamenitih s^j ob5. zastopa dne 17., 18. 19. maja. Odzvalo ee je 29.	odtornikov, 15 namest
nisov iu 5 sjoštovaniii gospodov — ortžni-kov. Galerija jo bila silno natlačena in je pritiskala na odbornika, naj se ne dajo za-, ve »ti cd župana in njegovih eomisljeniko , da bi se ob5. urad | r;mestil ol latr, kjer je že 14 let : ob cesti, ki vodi v Trst iu kjer se steka ni5 manje ne*o 27 občinskih pjti. ,
Opravičevanje župana na cikrajno gla varstvo, in v »Ed nosti«, češ, da se je iz seje dne 27. aprila oddaljilo 14 odborn k >v radi vprašanja premešSenja ob<5. urada in da
je on dal trikrat zvati te odbornike po ob5. slugi — to opravičevanje ne velja. Kajti resnica je ta, da je odbornik Bueaj v Bvojem in omenjenih odbornikov imenu prtdlagal. naj se tačka o premestitvi urada stavi kakor zadnja dnevnega reda. Ker pa župan in so-m'šljeniki niso hoteli ustreči tej želj:, je bil to vzrok, da so se večkrat imenovani odborniki oddaljili iz dvoraue z namenom, da preprečijo sklepanje o tej točki. Ni pa resnica Ida bi bil župan dal trikrat zvati te cdbornike dočim je ras, da so bili župan in njegovi vsi zmešani ter niso vedeli, kako^bi postopali. Zadovoljili so se s tem, da so šli gor: v vas — obedovat.
Neresnično je opravičevanje župana na glavarstvu, češ, da so podpisani in njegovi somišljeniki žvižgali in razsajali med sejo, dočim se je zgodilo se le ob 5. uri popoludne, koje došlo do spopada med obeinskm tij-nikom in podpisanim, ki je protestiral proti tsmu, da v obč.nski S9ji sodeluje oborožena sila. Razburjenje radi namerjanega preme-ščenja obč. urtda je popolnoma opravičeno, kajti ravno sedaj je ta urad na najprimer-nejem kraju. Vas dekanski ^je naareč pre-oddaljena od ceste in zato od rok vsem davčnim občinam, ki sestavljajo krajno ob čino dekansko. V tem slučaju psč ne sme odločati obz r na k moditeto za gespoda župana.
Menim torej, da je iz vsega povedanega iasno, Ja pcdp.sani nisem prišel povo lom 'omenjene seje na galerijo s kakimi zlohjtaimi i oameni da bi ekcdovsl naredni &tvari, ampak f njegov niuicn je bil edino t3, da bi prepričal odbornike, da ne pritrde prt<1 logu za pre-meščenje obč. urada. Gospod župan je pri-asl tudi v nasprotje s § 41. obč. r. s tem, Ida je hitro pozval namestnike. Rečeni ij do-ljča da sme župan pozvati namestnika še le tedaj, če se obč*. odborniki niso v drug) udj-ležili sfje.
,	{Pride še.)
Tovare a pohištva
Aleksander Ls¥i Mina
/Utira Tesa št 52. A.--
y	(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cen**, da ne ni bati nfsK&ke konburea<?».
Sprejemajo se vsakovrstna deia tadl po posebnih načrtih.
Enstrcvan C4tai2z broz.-pl3.hna in i<o..
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael bulici
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari]
-== TRST ==-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
=: Pivo =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jtfattonijeve gicsshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degii Artisti št. 9 in 10.
sprejema zavarovanje ĆW>ve£kpe» 4iv-jenjm po najraznovTStnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je anodno zavarovanje na doživetje in smrt x zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
-	vzajemna zavarovalna banka v Pragi. =================
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.62317 K
Po velikosti drutra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansto-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Svoji k svojim !
M. Stoppar v Trstu
ulica S. Giacomo 7 (Corso)
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Za birmo: kolače, slaečiee vsake vrste in sveže.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu.
V oblastveno dovoljeni šoli za
izpite vojaških prostovoljcev
se je ustanovil
brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, L Pojasnila daje
VODSTVO, ul. Ponterosso

na 4° o
a 111 o rt izae i j s k a pose >j i 1 a
ponujamo prvih Bud:mpeštansk 1 h in zunaj ni h denarnih zavodov do s/4 cenilne vrednosti na I. II. stavek od 15—65 let.
Osebni krediti!
častnik m, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in obrtnikom s poroki ali brez porokov na 1 —15 letno odplačevanje hitro, ku lantuo in diskret.
Konvercija bančnih in zasebnih dolgov
Meller Lajos es Tarsai
bančni komisijon Budapest. VI., David-utcza 15.
(Tlgovsko sodno vpisana tvrdka.) — (Znamka za <dgWMt.) ^B
j Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo j trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
Ulica Mol in piccolo štv. 2.
t	Dne 2. julija 1904. odpluje ok-isno urejen in novi brzi parobrod
■■■ G I ULI A wmmmmmm\
I bOCO ton. pod vodstvom kapetana STUPAR1CH. Ta paru k je bil pred kiatkem sousćen v vodo, je urefen z »ujnovej&imi udobnostmi tehnićueg:i znanja in modernih zahtev*.
iz TRSTA naravnost v NOVI YORK
Potnii-a i t TK--TA \ N< >YI YORK I. razred K 300, III. razied K 1»0.— s potrežbo in I hrano t vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdrav aiske službe, l'arniki so električno razsvetljeni I I in ventilirani. Potnici IIL razreda imajo popolno svobodo na krova.
I za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo Št. 2. j
-■ Novi iluBtrovani katalogi se poftlljajo na deželo franco. |
Jovarna pohištva Jgnacij Kron, Jrst,
nI. Cassa di Risirmio 5
— Telefon stv. 21«. — I
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in
zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. WV Cene zmerne.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speDicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
--( Pošiljanje predmeto?. ti se jemljejo na potovanje in prevažanje Masa na vse prm )
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-* skladišča.
Edini tržaški zavod za _ „VACUMCLtAftER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG m,i............■■■ i. ■■■..■nm-nir-T
Točna postrežba in nizke cene.
M, GAL Trst Corso 4
lastna specijalna delavnica
za zdravilne pasove, trebušne preveze, ! elastične no^oviee in modrci, ortopedieni aparati, aparati za vzravnavanje života, j
pasovi za popek, »ospenzorjl. — Naročbe se izvrše po meri. ==
PREDMETI ZA BOLNIKE.
i
Naj veča solidnost.
Prodajalnica izgotovljenih oblek
„Alta CM fli Trieste"
tvrdke
EDVARD KALASCH ^
Via. Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
8 krojačnico, kjer 8« izvršujejo ohleU«-po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnioi ima tudi zalogo perila zh delavfki stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih snovij.
veliki izbor -ma izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojačniea.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia)
Gramofoni, fouografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda *iajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.
se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah:
RAUNACHER (zraven tiskarne »Elia^U. STANIČ, ul. Molin piccolo 8. L.AVKENĆIČ, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Mira mare 1. (l^izu kolodvora) MARTINI, trg Belvedere. KERSTfiN, ul. Stadion 1.
I	'
PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu leam-g:1. trga).
BUBNIC, ul. Sette fontane 12. BEVK. trg Barriera vecchia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru.
Išče se ^m
samostojen lajipMja
in korespondent. Biti mora spretna in zanesljiva oseba, dobra trgovska moć z znanjem jezikov (slov. ozir. hrv. ital nemščina). Prednost imajo oni ki so verzirani v trgovini z lesom. Plača po dogovoru ; stalna in prijetna služba. — Ponudbe je prslati :
JQS. ULČA5AR - TRST
ul. S Fran.cesco štv. 2.
Proda se
zaloga vina, ena hiša s krčmo v Vipavi, ena hiša s krčmo pri Buzetu v Istri ii en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. A n t o n a S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trstu.
mr urar
F. PERTOT
v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. priporoča veliki izbo-- ur: Ornega, Scliutf' huuse Lonarlnes, Tavannes itd., kak .r tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
ffospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
rM vrate rent, ustavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. IfromeM izdaja k Tiakemu žrebanja.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje z&paie	Zavaruje srečke proti kurznl
--	kupone.	-----	Izgubi	—
Vlnkuluje in dlvlnkulujo vojaške ženitnlnske kavcije. He&ompt m iniuusmo zammc. tHS	Borzna naročila.
■ ■m murni ii......«»« ------—	ii 11 it m
Podružnica v Spije t u
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugoduim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do n dne vzdiga. • -	—
Promet i čeki in nakaznicami.
_____________. .	II. —.. .i ■	i . —«,.«^.1,1(1,,