637
nego wieku". Ko se je 1. 1864. stalno naselila v Parizu, je prevajala marljivo iz francoskega, španskega in drugih romanskih jezikov njeni prevodi spadajo k najboljšim prevodom v poljski književnosti.
Jožef Stanislaw Wierzbicki, poljski lirik, obhaja letos petindvajsetletnico svoje pesniške delavnosti. — Rojen je bil 12. februarja 1853. v vasi Hen-rvkovki na Podolu. V Kijevu je študiral najprej medicino, pozneje pravo. Svoje študije je končal 1 1880
CIGANI V PRAZNIŠKI OBLEKI.
Istega leta je izdal svoj prvi duševni proizvod, dramo „Z žyciaa. Potem je zaporedoma izdal dve pesniški zbirki (1882 in 1884), „Hanko", „Zosio", „Rajgrad-skega", „Poezye", ,,0 brzasku" (1898) in „Rapsody" (1901). Sedaj se tiska Wierzbickega pesniška zbirka „Ku sloricu"; poleg tega pripravlja za tisk trilogijo „Dr. Humanus" in obširno pesem „Atlantyda&. Pesmi Wierzbickega so  polne globokih misli in iskrenega
čuvstva. Glede na lepoto oblike je Wierzbicki po-snemavec pesnika Asnyka, glede na vsebino je popolnoma individualen ne posnemajoč nobenega izgleda.                                                              Fr. Št.
A. K. Grinevskij, ruski leposlovni pisatelj, je umrl začetkom julija. Po svojih gospodarskih študijah in po svoji leposlovni delavnosti je bil Grinevskij ozko zvezan z ruskimi seljaki in zato je pisal tudi folklori-stične študije. Izdajal je izvrstno „Kmečko knjižnico", zapustil je veliko gradiva za »Zgodovino ruskega tiska", katero bodo njegovi literarni prijatelji uredili, izpopolnili in izdali.
Maloruski prevod Svetega pisma na Ruskem. Do-zdaj je bila raba maloruskega Sv. pisma na Ruskem prepovedana, četudi je bil prevod Sv. pisma v 37 drugih jezikih dovoljen. A kakor sedaj ruski listi poročajo, se bode v kratkem končalo pripravljalno delo za izdajo maloruskega prevoda Sv. pisma. Prevod Moračev-skega vsled odloka Sv. sinoda popravlja poseben odbor pod vodstvom maloruskega škofa, primerjajoč ga k grškemu, hebrejskemu, latinskemu in staro-slovenskemu tekstu. Prevod se bode tiskal v sinodalni tiskarni v Petrogradu na ta način, da bo zraven maloruskega prevoda natisnjen tudi tekst v cerkvenem staroslovenskem jeziku.
Koliko časnikov in časopisov izhaja na Ruskem. V Rusiji izhaja 1350 časnikov in časopisov in sicer: v Petrogradu jih izhaja 419, v Moskvi 155,   in   ostalih   776 v raznih drugih   krajih. V   Petrogradu se tiska v ruskem jeziku 398 časopisov, v francoskem 4, v nemškem 6, v poljskem I, v finskem 1, v letovskem 2, v hebrejskem 2, v staro-hebrejskem jeziku pa tudi 2. V Moskvi se  tiskata od  155  časopisov  v  francoskem jeziku 2 lista, v nemškem 1.
Aleksander Petrovič Lukin. V Moskvi je umrl najstarejši sotrudnik »Ruskih Vedomosti", časnikar in pisatelj A. P. Lukin. Rajni se je že v svojih mladih letih  posvetil  časnikarstvu in je ostal temu  poklicu