Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVL Ljubljana, 7. novembra 1939.	Štev. 10.
Izhaja mesečno. — Leto 1989. — Naročnina: 50 Din letno.
66.
Konference Sodalitatis ss. Cordis Jesu v letu 1938.
Ljubljana: 2 konferenci. — Sv. kneginja Ema, prva slovenska svetnica (ekspozit Ivan Veider). — Ustanovitev odbora za razširjanje češčenja svete Eme (p. Ludovik Lederhas, S. J.) — Kardinal dr. Jakob Missia. Ob stoletnici njegovega rojstva (kanonik Josip Šiška). — V spomin pokojnima: dr. Mihaelu Opeki in msgr. dr. Josipu Debevcu (kanonik Alojzij Stroj). Ljubljanska okolica: 11 konferenc. — Razgovori o tvarini za sinodo.
— Internacionalni kongres žosistov na Dunaju (kaplan Filip Žakelj). — Uprava cerkvenega premoženja (dekan Valentin Zabret). — O Katoliški akciji (kaplan P'ilip Žakelj). — O delavski KA (Franc Mihelčič, Soc. Sak).
— Položaj katoličanov v nemških deželah (dr. Ivan Ahčin). — Delo v prosvetnih društvih (univ. prof. dr. Franc Lukman).
Cerknica: 2 konferenci. — Šolska mladina in služba božja (župnik Viktor Švigelj). — Skrunjene Gospodovih dni in duhovnik (župnik Ivan Lovšin).
Kamnik: 5 konferenc. — Dušnopastirski obiski (župnik Janez Vilfan).
— Zakonski zadržki (župnik Janez, Bester). — Šmarna gora, nje zgodovina in pomen (župnik Peter Janc). — Organizacija KA za delavce (Fran Mihelčič, Soc. Sak). — Cerkvena oznanila (župnik Janez Vilfan). — Nekaj misli k prilogi »Škof. lista« št. 7 (župnik Janez Langerholz). — Prispevki za novo bogoslovno semenišče (župnik Peter Janc).
Kočevje: 1 konferenca. — Duhovniška skrb za cerkev. — Cerkveni
kolki.
Kranj: 8 konferenc. — Kranjska dekanija v statistiki (župnik Janez Mikuž). — Cerkev in duhovnik v novem času (suplent Pavel Slapar). — Zadržanje avstrijskih škofov v novem položaju (kanonik Josip Šimenc.)
— Kršenje praznovanja nedelj in praznikov (žup. upravitelj Karl Spar-hakl). — Cerkvena in državna	zakonodaja o cerkvenih	ključarjih (župnik
Franc Vavpetič). — Katehetovo delo	v šoli (katehet	Josip žužek).	—
Vizitacija petja v dekaniji (katehet Josip žužek). — Tvarina bodoče sinode.
Leskovec: 2 konferenci. — Pomen in namen Fantovskih odsekov (prof. Mirko Bitenc). — Vpliv	kina na	mladino (župnik	Janez Filipič).	—
Priprava na škofovo vizitacijo	(dekan	Josip Anžič).
Litija: 4 konference. — Pariz, svetovna razstava, rdeči pas (župni upravitelj Kristijan Cuderman). — Meditacija o brevirju (žup. upravitelj Kristijan Cuderman). — Svetovna posvetitev Brezmadežni (župnik Andrej Širaj). — Važnost kongregacije za matere (župnik Andrej Širaj). — Rečen-
zija Lovšinovega Kat. verouka za obrtnonadaljevalne šole (žup. upravitelj Kristijan Cuderman).
Loka: 8 konferenc. — De censuris ecclesiasticis (župnik Josip Verče).
— Cerkvene bratovščine (župnik Franc Hiti). — 0 cerkvenem gospodarstvu v Žireh (župnik Ivan Pečnik). — Liturgične zadeve (župnik Matej Tavčar). — Duhovnik, voditelj naroda (župnik Josip Kapus). — Duhovnik in komunisti (župnik Janez Dovč). — Skrb dušnega pastirja za lepoto hiše božje (župnik Matej Tavčar). — 0 vesoljnem cerkvenem zboru v Sremskih Karlovcih 1. 1938 (župnik Andrej Šavli). — Nauki in navodila papeške okrožnice v duhovništvu (župnik Ivan Gogala).
Moravče: a) moravška skupina: 4 konference. — KA med kmečkimi fanti (Tomaž Tavčar, C. M.). — Evharistični kongres v Budimpešti (župnik Jernej Hafner). — Nastopne poslanice zadnjih štirih ljubljanskih škofov (župnik Janez Tiringar). — Okrožnica jugosl. katoliškega episko-pata vernikom (prodekan Jakob Štrekelj).
b) zagorska skupina: 6 konferenc. — Bratovščina Sv. Družine (župnik Franc Markež). — Kateheze in novi katekizem (župnik Ivan Vodopivec). — 0 spovedi (župnik Ignacij Žganjar). — Liturgija svete maše (ekspozit Ciril Zajec). — Zborovanje delavskih duhovnikov na Dunaju (kaplan Martin Gorogranc, Trbovlje). — Med našimi izseljenci v Ameriki (kaplan Vital Vodušek).
Novo mesto: 8 konferenc. — Samomori in samomorilci (župnik Franc Vovko). — Pravilnik o cerkvenih kolkih (prošt Karel Čerin). — Tvarina za prihodnjo sinodo.
Radovljica: 7 konferenc. — Tvarina za prihodnjo- sinodo.
Ribnica: 10 konferenc. — Dopolnitev dušnega pastirstva po KA (dekan Anton Skubic). — KA v Belgiji in drugod (kaplan Franc Nahtigal).
— Molitvena pomoč in KA (kaplan Franc Nahtigal). — Priprava na škofijsko sinodo (dekan Anton Skubic). — Duhovnikova dolžnost v KA (kaplan Franc Nahtigal). — Enotno ravnanje v spovednici (dekan Anton Skubic). — Katoliški zakon in načrt novega obč. drž. zakonika (dekan Anton Skubic). — Pi’vo sv. obhajilo otrok (župnik Ignacij Skobe in kaplan Franc Fister). — Dušno pastirstvo in komunizem (župnik Karel Škulj).
— Protiverska in brezbarvna društva (župnik Karel Škulj). — Vpliv duhovnikovega olikanega vedenja z verniki (župnik Karel Škulj). — Karitas v prvih časih krščanstva (župnik Anton Mrkun). — Duhovnikova dobra in zaslužna dela (župnik Karel Škulj). — Tvarina za sinodo.
Semič: 4 konference. — 0 oklicih (kaplan Franc Pahulje). — Sveta birma po III. sinodi (dekan p. Pavlin Bitnar, O. Teut.). — Kanonična vizitacija (dekan p. Pavlin Bitnar, 0. Teut.). — Čitanje posebne izdaje »Škofijskega lista«.
Šmarje: 6 konferenc. — Aktualni problemi sedanjega časa (Matej Tomazin). — Verske razmere med zamejskimi Slovenci. — 0 kongrui (ekspozit Anton Gole). — Tvarina za prihodnjo sinodo.
Trebnje: 6 konferenc. — 0 knjigi »Pfarrer Singers Seelsorgebriefe« (dekan Ivan Tomažič). — Duhovnik in politika v današnjih časih (župnik Peter Flajnik). — Naši verski in stanovski nasprotniki ter njih dušno pastirstvo v župniji (župnik Karel Plot). — Zastaranje in priposestvovanje po drž. in cerkv. zakoniku (kaplan Metod Mikuž). — Katehet, dušni pastir svojih učencev (kaplan Anton Bergant). — 0 delu KA za delavsko mladino (Franc Mihelčič, Soc. Sal.).
Vrhnika: 5 konferenc. — Poročilo O' položaju (kaplan Matej Tomazin).
— Duhovnikovi dohodki in štolninski red (župnik Ciril Jei-ina). — Delo
med mladino za KA (Franc Mihelčič, Soc. Sal.) — Stanje katol. Cerkve v Jugoslaviji (dekan Janez Burnik). — Tvarina za sinodo.
Žužemberk: 7 konferenc. — Gledališke predstave v katoliških društvih (župnik Franc Jeraša). — Kateheza (kaplan Ignacij Berglez). — Stanje KA v posameznih župnijah (župnik Ivan Žavbi). — Kritika načrta štolninskega reda (župnik Ivan Žavbi). •— Duhovnik in narodno-obrambno delo (kaplan Matej Tomazin). — Tvarina za sinodo.
67.
Za izseljensko nedeljo.
3.	decembra, prva adventna nedelja, je izseljenska nedelja, nedelja slovenske krvi, razlite širom sveta po vseh delih in državah sveta. Štiri sto tisoč je te krvi, poleg one, ki je za mejami in po diaspori. Vse skupaj je nad milijon dve sto tisoč, torej polovico naroda. Katero slovensko srce bi to ne zabolelo, ko na to pomisli! — Iz Amerike prihajajo poročila, kako so tam dosedanja praznovanja te nedelje in naše delo zanjo doma vse ondotne slovenske duše že blagodejno in prijetno začutile. Kakor osvežujoči vetrič je zapihljalo med njimi in ogrelo srca slovenskega izseljenstva za vse naše narodne svetinje: za vero, dom in jezik. Še celo ameriška mladina ga je že začela čutiti, četudi že nekoliko odtujena. : 0, zakaj se to ni vršilo že prej!« pravijo. »Koliko slovenskih duš bi bilo več ostalo božjih, ki so danes za Boga za vedno izgubljene, pa ne samo same, temveč celi rodovi!« — Naravno! Vsako delo rodi uspeh. Tudi izseljensko misijonsko!
Eno korist moramo v tem delu vsi videti: korist božjega Kristusovega kraljestva na zemlji med Slovenci. Misijonsko delo za ohranjenje vere med našimi krvnimi brati izseljenci in vsemi onimi izven domovine je gotovo naše važno pa tudi sveto delo.
Izseljenstvo med katoliškimi narodi sveta je zadalo Kristusovi Cerkvi zadnjih sto let večje izgube, kakor so pa pridobitve duš med pogani. Če torej delamo na eni strani za pridobivanje duš med pogani, bi delali nemodro, če bi z isto marljivostjo in požrtvovalnostjo ne delali obenem, da	ohranimo Kristusu, kar je že njegovega,	zlasti med	lastnimi brati.
Družba sv. Rafaela je naša misijonska	družba za ohranjenje	vere
med našimi izseljenci. Ali sme biti kje kaka slovenska župnija, kjer bi se ta dan to delo zanemarilo, pozabilo?
Za to nedeljo prosi Družba sv. Rafaela, da bi se: 1. v vseh pridigah omenjalo na ta ali oni način to veliko naše misijonsko delo; 2. povabili vsi verniki, da sprejmejo sv. zakramente in molijo za »brate, ki jih ni tukaj«; 3. se pobirali mili darovi v podporo tega dela; 4. nabirali novi člani za Družbo sv. Rafaela (letna članarina 10 din); 5. priporočal »Izseljenski Vestnik« v naročbo; 6. priredile po> dvoranah primerne proslave nedelje; 7. pozvali domači, da za božič pišejo svojim na tuje bodrilna pisma, da vztrajajo zlasti v zvestobi do Boga	in Cerkve.
Vsem župnim in duhovnijskim uradom	bo poslana	o pravem	času
potrebna snov.
Bog bo stoteren plačnik za vsak korak pri tem delu, za katerega nas prosi štiri sto tisoč slovenskih src.
Družba sv. Rafaela.
Drugo zborovanje duhovnikov.
V sretlo, dne 22. novembra t. 1., ob 9 dopoldne, se nadaljuje zborovanje duhovnikov o resolucijah kongresa Kristusa Kralja.
Spored zborovanja:
1.	Božja služba (župnik Franc Vavpetič); 2. javna nenravnost (p. Hugo Bren, O. F. M); 3. alkoholizem (dr. Alfonz Levienik); 4. bogokletstvo (Janez Kalan); 5. sovraštvo-ljubezen (prior Valerijan Učak, 0. Teut.); 6. socialna pravičnost (Andrej Križman).
Zborovanje bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1939.	f Gregorij,
šk-of.
Št. 4546.	69.
Vpisovanje mrtvorojenih v rojstno in krstno matico.
Kr. ban. uprava je z odlokom z dne 26. septembra 1939, št. 10635/2, poslala škof. ordinariatu dopis Higienskega zavoda v Ljubljani z dne 21. septembra 1939. Dopis pravi, da je Higienski zavod z dopisom št. 1147 z dne 30. januarja 1939 preko kraljevske banske uprave izdal navodila za pravilno izpolnjevanje rubrik matičnih izpisov, ker je tukajšnji statistični odsek neprestano dobival netočno izpolnjene obrazce.
V konkretnem primeru se je v rubriki 8 izkaza B (spisek rojencev) vršilo vpisovanje mrtvorojenih zelo različno, kar se da sklepati iz tega, ker so bili nekateri primeri javljeni dvakrat, enkrat kot mrtvorojeni, drugič pa isti kot umrli v spisku umrlih. Ker je nadalje vladala neenotnost v pojmovanju, kdaj je še splav in kdaj imamo zgodnji porod, ozir. mrtvo-rojenca, ter smatramo, da je točna definicija teh pojmov za statistiko zelo važna, smo se oprli na sodno medicino (Hoffman-Haberda), ki navaja, da človeški plod ni zmožen samostojnega življenja pred 28—30 tednom (to je približno 7 mesecev), zaradi česar je smatrati porod pred tem časom kot splav.
Župnim uradom se s tem naroča, naj se pri vpisovanju v rojstno* in krstno matico ravnajo po tem odloku.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1939.	Ign. Nadrah,
gen. vikar.
Št. 5346.	70.
Vprašalne pole za invalide.
Združenje vojnih invalidov, odbor za dravsko- banovino v Ljubljani, je poslal dne 7. novembra 1939, št. 3520, škof. ordinariatu sledeč dopis:
Dravska finančna direkcija je razposlala vsem občinam v naši banovini vprašalne pole za vojne invalide, vdove, sirote in starše v izpopolnitev, dabo na podlagi podatkov vprašalne pole ugotovila, če imajo
prizadeti pravico do posebnih doklad k invalidninam po čl. 47., 48. in 50. uredbe o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne. Na vsaki vprašalni poli je napisana oseba, nakatero se vprašanja nanašajo. Občine morajo te pole izpolniti in nato brez odloga poslati pristojnemu župnemu uradu, da vnese vanjo podatke o rodbini prizadete osebe, na kar mora župni urad vprašalno pelo zopet vrniti občini, da jo pošlje davčni upravi zaradi vpisa podatkov o davkih, ki jih dotična oseba plačuje.
Vse te podatke morajo uradi po določbi § 86 uredbe o vojnih invalidih izpolniti ex offo in brezplačno.
Od leta 1929 so bile neštete vojne žrtve zaradi krivičnih in nesocialnih določb zakona prikrajšane za podpore, ki so jih prej mnoga leta bile deležne. Na odločujočih mestih se kaže resna volja, da se te krivice čimprej popravijo. Eden izmed takih ukrepov pri izvajanju invalidske uredbe je tudi ta, ko hoče dravska finančna direkcija v najkrajšem času odmeriti doklade k pokojninam. Ker je zadeva nujna in da se dobra volja finančne direkcije čim prej uresniči in da bi predmeti po nepotrebnem ne zaostajali pri uradih in oblasteh, ki bodo morali podajati potrebne podatke, vljudno prosimo škofijski ordinariat, da opozori vse župne urade, da smatrajo te zadeve kot nujne in da jih sproti rešujejo, ter vračajo občinam, od katerih so prejeli vprašalne pole. Mislimo, da so tudi gospodje župniki zainteresirani na tem, da se njihovim revnim in ubogim župljanom vojnim žrtvam gre kolikor mogoče na roke in jun pripomore do njihovih zakonitih pravic. Ne glede na to pa smatramo kljub temu za potrebno, da se župni uradi še izrecno opozore na nujnost, ki je dana podobnim zadevam z določbo § 86 uredbe o vojnih invalidih.
Župnijskim uradom se zadeva sporoča zaradi ravnanja.
V	Ljubljani, dne 7. novembra 1939.	Ign.	Nadrah,
gen. vikar.
71.
Razne objave.
Poročila o bogoslovcih. Župni uradi naj brez zamude pošljejo škofijskemu ordinariatu poročila o vedenju bogoslovcev o počitnicah.
Splošna državna statistika. Župni uradi naj na prejetih obrazcih A in D navedejo ne pristojnost ženina, odnosno umrlega, temveč mesto stalnega prebivanja ženina, odnosno umrlega.
Kolkovanje družinskih pol. Po čl. 17 uredbe o podpori rodbin onih, ki so pozvani na vojaško dolžnost, so vse priloge kakor tudi prošnja in zato tudi družinske pole proste vsake takse. Družinske pole se izdajajo na navadnem papirju.
Bratovščina sv. Družine. Od 164 župnij, ki imajo vpeljano bratovščino sv. Družine, jih za tekoče leto še 96 ni poslalo zapovedanega poročila (število družin in skupno število članov). Ti župni uradi naj brez zamude izpolnijo svojo dolžnost.
Okrožnica o brezbožnem komunizmu. Narodni odbor KA je začel veliko akcijo o seznanjanju ljudstva o papeški okrožnici »Divini Redemptoris«. Župnim uradom se ta akcija toplo priporoča v uvaževanje in podpiranje.
Bengalski misijon. Prošnja za naročanje nabiralnih listkov za duhovne darove za misijonsko pokrajino v Bengaliji se župnim uradom toplo priporoča.
Raziskavanja. Matičnim uradom se naroča, da pregledajo matice in pošljejo škofijskemu ordinariatu sledeče listine, spisane v slovenskem jeziku in pravilno kolkovane: Poročni list Matije K er s e in Neže Koš m eri, poroč. okr. 1840. — Roj. in krstni list Matija K e r s e, roj. okr. 1800. — Roj. in krstni list Neže Košmerl, roj. okr. 1815. — Roj. in krstni list Matija S c h u 11 e r , roj. okr. 1778. — Roj. in krstni list Matija P r e 11 -n e r, roj. okr. 1836. — Roj. in krstni list Terezije Baumgarten, roj. 21. sept. 1820 (roj. Mlinarič-Sušnik). — Roj. in krstni list Marjete N e 1 c z (Rolcz), roj. okr. 1825. — Mrliški list Simona Binna Fontaine, umrl. med 1797—1813 (nagrada 100 din).
72.
Slovstvo.
NO V A KATEHETSKA LITERATURA
V	Nemčiji so duhovniki in veroučitelji postavljeni pred nove naloge, ki so v neugodnih razmerah težje kot dosedanje. Iščejo nova pota in nove načine, zlasti skušajo k verouku in verski vzgoji bolj pritegniti družino, predvsem seveda matere. V ta namen je založba Herder-Freiburg i. B. izdala vrsto knjig, ki naj služijo družini in tudi katehetu pri pouku otrok od najmanjših, ki še šole ne obiskujejo dalje:
1. Ein Bilderbuch vom lieben Gott — slikanica v barvah za najmanjše s tekstom v pisani gotici; sledila bosta še dva enaka zvezka: Bilderbuch vom lieben Heiland in Bilderbuch von der Mutter Gottes und den Heiligen.
2. Religionsbüchlein für Mutter und Kind von Marie Schlumpf. Zelo dober katekizem v pristnem otroškem jeziku z mnogimi zgledi, je za vsakega kateheta, ki poučuje malčke, pravo odkritje, kako naj verouk poživi in otroškemu umu primerno priredi. Besedilo spremljajo originalne risbe.
3. Katholisches Gottlehrbiichlein. Ein Lehr- und Betbiichlein von Dekan Dr. Karl Raab, posrečeno združuje katekizem in zgodbe v enoto, je namenjen za 1—4 razred ljudske šole, v kazalu so odstavki zaznamovani s številkami, za kateri razred so namenjeni. Knjiga je torej poizkus ene same veroučne knjige za štiriletno ljudsko šolo.
4. Von Gottes Wohnhaus. Schau und Erlebnis beim Kirchgang. Von Ursula Creutz, Zeichnungen von Alfred Riedel. Vsebina je razdeljena v tri dele: Zunanjost cerkve, njena notranjost in oprema, vedenje v cerkvi. Zlasti zadnji del, daje katehetu marsikateri migljaj za liturgično vzgojo.
5. Werkbuch der Kirchengeschichte I. Die Kirche der Märtyrer und Katakomben von Dr. Georg Halm. Pomožna knjiga v smislu delovne šole za srednje šole je iste vrste kot Peilov Werkbuch der kath. Religion (glej »Škof. list 1938, str. 63).
Tudi za versko-življenjsko vzgojo odraščajoče mladine je ista založba izdala nekaj dragocenih del, med katerimi stoje v prvi vrsti delo Ottilije Moss-hamer v treh knjigah.
Werkbuch der religiösen Mädchenerziehung, I. Leben in der Zeit, 11. Weg in die Weite, III. Ziel aller Wege und alles Lebens. V dveh letih je prvi zvezek izdan v 4. izdaji, naslednja dva v 3. izdaji. 2e naslovi povedo, da služi knjiga celotni vzgojni pripravi za življenje. Prvi zvezek obravnava življenjski krog dekleta (družina, soseščina, prijateljstvo, občestvo, poklic in delo, božji svet) ter življenjski slog dekletov (n. pr. telo, miza, obleka, beseda in pisava). Drugi zvezek obravnava pot k lastnemu jazu, k ženi (ženska duša, ženski ideal, od
dekleta do žene, devištvo, zakon, materinstvo) in pot k ljudstvu. Tretji zvezek vsebuje versko vzgojo, dasi sta tudi obe prejšnji knjigi popolnoma v duhu božjega razodetja spisani. Novost knjige je posebno v metodi. Vsa vprašanja, ki morejo sodobno dekle zanimati in ki v sedanji Nemčiji stopajo pred dekle in zahtevajo od nje pravilne odločitve, so obravnavana najprej z jasno razlago, i	katero	potem	življenjsko	blizu	primaknejo	odlomki	iz domače nemške in pre-
vodne literature, iz sv. pisma in liturgije. Tako je knjiga pestra, zanimiva in učinkovita, posebno če se poglavja obravnavajo na sestankih. Marsikatero vzpodbudo bo našel v tem delu duhovnik, ki ima opravka z vzgojo ženske mladine, vse pa seveda za naše razmere ni uporabno.
Franc Bernik: Zgodovina faro Domžale. Svojim faranom doma in na tujem v spomin na veliko dobo farne in dobrodelne ljubezni spisal F. B. Druga knjiga. Samozaložba. — Prezanimiva knjiga na 300 straneh obsega vsa dogajanja v župniji od leta 1923 dalje. Tako obširne kronike pač nima nobena župnija pri nas. Za zgled vsem jo toplo priporočamo'.
Družbenik Marijin, Molitvenik za Marijine družbe. Izdalo Škofijsko vodstvo M. D. VII. izdaja. V Ljubljani 1939. Založila trgovina Ničman. Cena 18, oz. 22 din. — Priporočamo.
Dr. Franc Jaklič: Uri molitve: Za mir med narodi in za blagoslov narodu in domovini. Založilo Tiskovno društvo v Kranju. — Cena 2.50 din. — Dve uri molitve, sestavljene po načinu, kakor jih je izdala Mohorjeva družba od istega avtorja. Ker je besedilo za današnje čase zelo primerno, se uporaba toplo priporoča. Knjižica (60 strani) naj se naroči v čim več izvodili.
Indijska k n j i ž n i c a zv. 15: Indijska modrost. Spisal bengalski misijonar Anton Vizjak, D. J. — Priporočamo».
Knjižice salez. družbe: št. 141: Angelček, varuh moj...; št. 142: Ob Reki smrti...; št. 143: Sv. Martin. — Priporočamo.
Št. 4812.	73.
Konkurzni razpis.
Z okrožnico z dne 2. novembra 1939, št. 5213, je bil podaljšan razpisni rok župnije Hotedršica do 19. novembra 1939.
S tem pa se razpisuje župnija Kočevje, izpraznjena zaradi smrti dosedanjega župnika. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 31. decembra 1939.
V	Ljubljani, dne 3. novembra 1939.	-j-	Gregorij,
škof.
74.
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Ivan Žerjav, mestni katehet v Ljubljani.
Zavod sv. Stanislava. Duhovnik Jožef Gregorič je bil imenovan za suplenta narodnega jezika na škof. klasični gimnaziji.
Umeščena sta bila: Josip Stupica, župnik v Prežganju, dne
3.	oktobra 1939 na župnijo Kresnice, in Ivan Poljanec, žup. upravitelj v Lučinah, dne 18. oktobra 1939 na župnijo Trstenik.
Podeljene so bile župnije: Bela cerkev Jožefu Strahu, župn. upravitelju istotam (umeščen dne 24. oktobra 1939); Prežganje Leonu Krist a n c u, kaplanu v Ribnici (umeščen dne 24. oktobra 1939), in Dol pri Ljubljani Francu Lovšinu, župniku v Rakitni.
Imenovana sta bila za župna upravitelja: Stanislav Skvarča, kaplan v Kočevju, za to župnijo, in Viljem P i p p, kaplan v Polhovem Gradcu, za župnijo Lučine.
Premeščeni so bili kot kaplani: Janez Oražem iz Šmihela pri Nov. mestu k Sv. Jakobu v Ljubljani, Ivan Sitar iz Tržišča v Ribnico> in Jožef F e r k u 1 j iz Moravč v Polhov Gradec.
Nameščen je bil za kaplana v Št. Gotardu Anton Zidar, duhovnik reške škofije.
Odpust iz škofije. V senjsko škofijo je šel službovat Ignacij Berglez, kaplan v Stopičah.
Konkurzni izpit sta dovršila: Alojzij Jenko, kaplan v Preserju, in Franc Urbanc, kaplan v Cerknici.
Ordinacije. Prezbiterat je dne 29. oktobra 1939 prejel v Rimu Karel Truhlar.
V	I. letnik škof. duh. semenišča v Ljubljani so bili sprejeti sledeči abiturienti: Ivan Česen, Jožef Erman, Jožef Ferkulj, Radogost Grafenauer, Jožef Guštin, Janez Hočevar, Matija Kepic, Leopold Končan, Bogumil Kovač, Vladimir Kozina, Jožef Kvas, Franc Levstek, Janez Malenšek, Karel Mausser, Aleksander Metlikovič, Ivo Osana, Milan Palčič, Ivan Pekolj, Avguštin Pibernik, Andrej Pogačar, Anton Povše, Ivan Rupnik, Franc Svoljšak, Mihael Štrukelj, Stanislav Šuklje, Franc Torkar, Martin Turk, Jožef Vidmar, Ivan Zorko in Vinko Žakelj (30).
Umrl je: Ferdinand Erker, č. kanonik, župnik in dekan v Kočevju, dne 13. oktobra 1939, v starosti 74 let. — Naj v miru počiva!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 7. novembra 1939.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
škof. kancler.
Vsebina: <36. Konference Sodal. ss. C. J. 1. 1938. — 07. Za izseljensko nedeljo. — 68. Drugo zborovanje duhovnikov. — 69. Vpisovanje mrtvorojenih v rojstno in krstno matico. — 70. Vprašalne pole za invalide. — 71. Razne objave. — 72. Slovstvo. — 78. Konkurzni razpis. — 74. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).