slovenski jamarji pod triglavskim ledenikom TRIGLAVSKO BREZNO Vedno govorimo le o višini Triglava in smo ponosni, da je ta najvišja jugoslovanska gora (2864 m) v Sloveniji. Pa poglejmo še drugo dimenzijo — globino, podzemski svet. O tem je bolj malo znanega — čeprav so se v zadnjem času kar precej razširile plašljive govorice, da je Triglav votel, da se torej menda ni več varno vzpenjati nanj. Pa ni tako hudo! Slovenski jamarji, ki so v preteklem mesecu raziskovali temne skrivnosti pod mogočnim triglavskim ledenikom, so sicer predvidevali večje globine, nekateri ljubitelji senzacij so celo napovedovali odkritje najglobljega brezna na svetu, toda veliki Triglav jim Je z ledom pri skoraj 300 metrih ponovno onemogočil, da bi prišli skrivnosti do dna. KRATKA ZGODOVINA (pripoveduje vodja ekspedicije v Triglavsko brezno dr. IVAN GAMS): Vhod vanj so menda nekateri starejši alpinista odkrili že pred vojno. Po vojni je slov. Geografski inštitut od leta 1948 dalje vsako leto meril ©beseg ledenika in brezno je iz leta v leto vzbujalo večjo pozornost. Prvič smo ga naskočili leta 1955 in prišli nekako do globine 35 m, nato pa še dvakrat in leta 1957 so jamarji posvetili že preko 100 metrov globoko. Leto dni pozneje v brezno sploh nismo mogli, ker so bili vsi vhodi povsem zatrpani z ledom. IN GLOBINA? - 1400 metrov Jo neutemeljeno predvidevati, meni dr. Gams. Res Je sicer dokazano, da voda, ki izvira v Vratih, poteka od triglavskega ledenika. Višinska razlika med ledenikom lin Vrati je okrog 1400 m. Toda voda lahko teče tuđi skozi sklade in razpoke, kamor človek ne more. Seveda pa globina, ki smo jo dosegli letos — okoli 270 metrov (popolnoma točna globina še mi znana, kajti načrti še niso gotovi) — verjetno še ni dno dejanskega brezna. Led nam je v tej globini spet onemogočil nadaljnje prodiranje. Mimogrede: to je doslej najgloblje ledeno brezno na svetu. Nekoč, ko se bo stopilo več ledu, se bo morda odprlo brezno do doslej Vtisi s poti po Iz j Iz Oldhama smo so večkrat odpeljali v Manchester. In slučajno je bil vsakokrat v našem avtomobilu drug spremljevalec. Vsak nam je po svoje tolmačil zanimivosti tega razsežnega industrijskega središča, nihče pa nam ni pozabil pokazati nebotičnika, edine res visoke stavbe v tem več kot tričetrtmi- še neznanih globin... Tako pa je najgloblje znano brezno še veđna Gouffrc Berger v Franciji (1128 m). Najgloblje naše brezno je Jazben na planoti Banjščici; po starih in netočnih italijanskih meritvah je globoko 518 m, po meritvah naših jamarjev pa le 367 m. KAKO JE NASTALA ta razpoka v oiaku Julijskih Alp? — Nastanek je za zdaj še nepojasnjen. Na vsak način je brezno nastalo zaradi živahne korozije vode in ledu. Toda kdaj? Kakšno vlogo je pri tem imel led? In kakšno voda? Gospodaric z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni meni, da je nastalo v eni od modi edeni h dob, ko je voda zaradi taljenja ledu širila' morda nekoč samo povsem ozko razpoko tetk-t(—-keTa izvora. Vendar dr. Gams trdi, da Gospodaric evo mišljenje, da v času, ko je bilo brezno čez in Čez lijonskem mestu. Pa še tega so zgradili šele letos. Angleži, kaže, ne gradijo radi visokih stavb, vsaj stanovanjskih ne. Najraje si omislijo, seveda če imajo denar, enodružinsko vilo, obdano z res lepo urejenim vrtom z mnogimi cvetličnimi gredami in predvsem a tipično angleško travo, ki C Kranj, 13. novembra 1961 - Št. 3 ] Berite v tej številki pokrito z ledom, vanj ni mogla teči voda, ni točno. Razen tega pa sa led v njem zaradi podzemnih zračnih tokov topi — korozija je bila torej živahna tudt" v easu polede-nitve in ne samo takrat, ko je bil ledenik zaradi višje temperature v medledenih dobah morda celo manjši, kot je danes. VELIKI TRIGLAV še vedno ljubosumno čuva svoje skrivnosti. Andrej Triler jo potem vsaj enkrat na dan kosijo. Mnogo je tudi vrstnih hiš. Bloke gradijo le v sili, pa še ti so največ dvonadstropni. Mesta so zato zelo razsežna, a ni videti, da bi si zavoljo takega razsipavanja z zemljo preveč belili glave. Mestni urbanist v Oldhamu nam je celo dejal, da bi bilo najidealneje, če bi imeli toliko prostora, da bi lahko gradili le vile in vrstne hiše. Ker pa te sreče pač nimajo, so prisiljeni graditi bloke. Nekatere izmed njih, ki so jih prav v zadnjem času vselili, so nam tudi pokazali. Tako smo imeli izjemno priložnost, da smo pogledali nekoliko tudi v družinsko življenje Angležev, kar se sicer tujcu redko primeri. Stanovanje je za otočana svet zase in vanj spusti le najboljšega prijatelja. Ker nam je občinski tajnik hotel izraziti še posebno pozornost in spoštovanje, nas je povabil na svoj dom - v prijetno vilo ob robu mestnega parka. Prav zaradi te mentalitete Angleži neradi stanujejo v večnadstropnih stavbah. Zato tudi ne grade blokov kot pri nas. V večini so to le štiri do šest stanovanjske hiše. Se tu pa se trudijo, da bi bila stanovanja čimbolj zase. Zgradili so celo nekaj vrstnih hiš v nadstropju. Stopnišče za zgornji del ni v stavbi, marveč je pomaknjeno izven nje, da ne bi prišlo do nepotrebnih »kontaktov«. Ko smo si ogledali nekaj stanovanj v novih oldhamskih blokih, sem bil presenečen in razočaran hkrati. Presenečen spričo prijazne-(Nadaljevanje na 6. srand) tfioMiiijn ,v //(/(///// DRUŽINSKI DNEVNIK Film ima junake. Nekatere filmske junake srečujemo na ulici in takrat niso več fidmski junaki, ampak preprosti ljudje. Govorijo drugače, razmišljajo im obnašajo se drugače kot v filmu. Obiskali smo gledali&ko igralko ANKO CIGOJEVO, da bi nam o svojih zadnjih nastopih v filmih povedala kaj več. V Ljubljani je bila pretekli teden premiera filma »Družinski dnevnik«, v Kranju pa bo istočasno vrteli film »Nočni izlet« — v obeh filmih je Anka uspe no nastopila. v - V kakšini obliki se film »Družinski dnevnik« loteva problema družine? - Film je zgodba o sodobni družini, v kateri so vsi zaposleni. Otroci so prepuščeni sami sebi.,In ta okoliščina pripelje do različnih zapletov. Katere resnice o družini odkriva film? - Film ima poudarek na zanemarjanju vzgojnih vprašanj v družina. V tej obliki bo prizadel marsikoga. Dnevnik v zelo vedri obliki izpoveduje te resnice. Kateremu od dbeh filmov bi kot gledalka dali prednost? - Kot gledalka bi se opredelila za »Družinski dnevnik«. Zato ker je bolj slovenski in izhaja iz slovenskih razmer. Pri Nočnem izletu pa večina ne ve, za kaj gre. Kaj pomenita za vas gledališče in film? - Gledališče pomeni zame precej več kot film. V gledališču v enem večeru pod oživljaš celo Človekovo usodo, človekov lik — skratka vlogo. V filmu je vse to bolj raztrgano. Prikrajšan si za vživetje v junakovo usodo. Vodstvo Je v filmu prepuščeno režiserju. Zato bo igralec s ceste pri filmu prej uspel kot v gledališču. V filmu včasih sploh nI treba igrati. Zdravko TomažeJ Veliki Bri ćniji emni pr $ PIJ, A PAMETI NE ZA PIJ ! — REPORTAŽA, KI SODI V MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU © MESTO BOGINJE KALI REPORTAŽA O INDIJSKIH VERNIKIH IN VPLIVU INDIJSKE MITOLOGIJE • TRGOVSKO LADJEVJE POD POVEČEVALNIM STEKLOM — PRIKAZ RAZVOJA V POMORSTVU V ZADNJIH LETIH m FILMSKA PANORAMA • ODLOMEK IZ KRONI KE MOST NA DRINI NOBELOVEGA NAGRAJENCA IVE ANDRIĆA © ŠAHOVSKA KRALJICA — RAZGOVOR Z LIZO LANE, KI GA NI BILO © ZANIMIVOSTI IN HUMORESKA Milva osvaja Italijo vka z nizkimi petami VOJNA NA PLOfeOAU Sir VVinston Churchill, legendarni britanski ministrski predsednik v času' vojne, ni hotel komentirati poročila, da na nedavnem kongresu Konservativne stranke v angleškem zdravilišču Brighton niso prodali niti ene njegove plošče z vojnimi govori. Zbrani konservativci pa so Čakali v vrstah, kjer so prodajali plošče z govori s tega torjevskega kongresa. V PAPEŽEVI KNJIŽNICI Sedemdeset let etara mati amerl^ Ekega predsednika Ros« Kenncdv, ki Jo imajo za vneto katoličanko, se je v knjižnici srečala z rimskim papežem. Po petnajstmdnutnem raz-rovom, ki sta ga imela (v francoščini) med Štirimi očmi, je Američanka izjavila novinarjem: »Sveti oče ima toliko poleta in •noči, kot nekateri mladi možje, ki jih poznam.« HOTELSKI GOVOR Britanski ministrski predsednik Harold Macmillan je dobil od prireditelja neke »party« v london- ■ gkem hotelu May-Fair-Hotel, kjer . bi moral spregovoriti, sporočilo, da ' gostje ne bodo čakali na njegov ; prihod, če bo zaradi državnih dolž-I nosti zadržan. Toda gostje so, pri- ■ pravljeni zapustiti plesišče ln nekaj časa poslušati predsednikov govor. STIRIOGLATA JABOLKA Novopostavljenl francoski minister ta kmetijstvo Pisani se je uveljavil na ministrskem stolčku s svojimi nevsakdanjimi izjavami: »Francosko kmetijstvo lahko napreduje, če bo našlo nova tržišča. Razen tega se moramo naučiti prodajati. Ce bodo kupci v tujini zahtevali od nas rdeče mleko ln Stiriog-l't , jabolka — »eh bien«, potem jih bomo pač pridelovali.« Staro francosko pravilo pravi, da ima kupec vedno prav. Toda tega francoski pridelovalci belega mleka ln okroglih jabolk nočejo več razumeti, palo ima vlada velike skrbi, da bi pomirila nezadovoljne kmete. KNJIGA O RUDARJU Nikita Hruščev je postal junak nove knjige, ki je izšla v Moskvi ln opisuje njegovo življenje v ukrajinskih premogovnikih. Naslov knjige je »Povest o poštenem rudarju«. Človek raziskovalec je odkril svojo blaznost v orožju. Nevarnost je, da bi raziskovalo! orožij postali grobarji svojih iznajdb in človeštva. Vsak preprost človek si je gotovo že postavil vprašanje: če pride do uporabe atomskega orožja, ki bi uničilo vse, kar človeka obdaja in kar je dobrega v človeku, kakšen smisel bi imelo sploh upanje, da Človek atomsko vojno preživi. In če vojno preživi, ali bo še kaj, kar bi dajalo življenju smisel? Znana je stara Aristotelova misel, da vrednosti življenju ne daje življene sitno, temveč dobro življenje. Državniki, ki napovedujejo zmagovalca v atomski vojni, so moralni mrliči, ki ne vidijo, kako klavrno se je postavljati s takšnim napovedovanjem. Neki afriški državnik Je pred kratkim slikovito ocenil početje velikih sil. Rekel je: »Velesile danes stopajo z odra velikosti na oder norosti.« Dokazov za takšno trditev je mnogo. Vzemimo kot primer pojav, o katerem na svetu trenutno pišejo. Gre za pojav ocenjevanja »Morje v škatlici« je pesem, ki Je na zadnjem festivalu popevk v San Remu — v tem razvpitem letovišču — vsako leto pomerijo svoje glasove »apeninski kričači« — požela največ aplavza; na račun interpretke — nepoznane črnolase deklice, ki so jo pred začetkom imeli za »outsiderja«. Tako je Mina — »tigrica iz Cremone«, dobila kon" kurentko v Milvi — »panterki iz Ferrare«. MARIJA 1LVA BIQLCATTI, kot je Milvino pravo ime, je prišla v San Remo z izposojeno garderobo in s štirimi frazami za vedno radovedne novinarje. Pred mikrofonom se ni dobro znašla; ko je slišala ovacije gledalcev, je le zmedeno gledala, saj ni mogla verjeti, da velja vse to navdušenje njej. Pravijo, da Italijani ne morejo ustvariti idola, če mu takoj ne najdejo nasprotnika. Nogometno moštvo »Roma« ne bi bilo slavno brez mestnega tekmeca »Lazzia«, prav tako ne Sophia Loren brez Lollo-brigide. Ker je Milva živo nasprot- razmerja oboroženih sil in medsebojnega primerjanja premoči v zraku, na kopnem in na morju. V tej pospešeni oboroževalni tekmi večkrat ugotavljajo kdo trenutno vodi v oboroževalni igri. Ameriški časopisi so polni taksnih primerjav. Izračuni pa vedno niso najzanesljivejši, zato ostane marsikaj dvomljivega. Dejstvo je, da po prikazih dobimo porazno sliko uničevanja, ki Tehtanj bi nastalo v atomski vojni. Združene države imajo pripravljenih 21 interkontinentalnih bali stični h raket, ki imajo domet 9 do 12 tisoč kilometrov. Sovjetska zveza ima v pripravljenosti 50 do 100 sovjetskih raket T-3, ki so jih preizkusili na razdalji do 12.000 km. Amerikanci imajo rakete srednjega dometa razvrščene v Veliki Britaniji in v Italiji. S temi raketami lahko dosežejo sovjetsko ozemlje, Rusi pa s svojimi raketami srednjega do- je Mini, so proizvajalci plošč zaigrali' na te karte. Torej Milva mora postali anti-Mina, ker ima za to prelepe pogoje. Mina je slavna — Milva nepoznana; Mina poje v »ameriškem« stilu, igra kot izkušena igralka — Milva poje »italijansko« in, ko izgovori »ljubezen«, zanosno ponese roko k srcu. Mina je hči industrialca in se oblači po »prečiščenem« okusu — Milva se nespretno premika v izposojenih oblekah in vedno nosi »balerinke«, ker pravi, da se v čevljih z visokimi petami počuti kot v Ječi. Nova zvezda zabavne glasbe, katere petje spominja na Nillo Pizzi* se je rodila 1940. leta v malem mestu Goro, blizu reke Po. Je najstarejša med tremi otroki. Njen oče j« vse življenje želel postati ribič, vendar ni imel denarja, da bi si kupil barko. Ko je Marija dopolnila sedmo leto, jo je staršem uspelo dati v internat, ker je bila slabega zdravja. Tako je bila preskrbljena vsaj s hrano in toplo posteljo. Po vrnitvi — medtem k? je dru- meta ne morejo doseči ameriških tal. V zraku imajo Amerikanci okoli 6000 bombnikov, ki s svojih oporišč lahko dosežejo cilje v Sovjetski zvezi. Bombniki so zamišljeni kot nosilci atomskih bomb. Sovjetska zveza ima 150 do 200 bombnikov, ki s sovjetskega ozemlja lahko dosežejo najoddaljenejše kraje v ZDA. Na morju so na obeh straneh podmornice na atomski pogon, ki e orožja so oborodenc z raketnimi naboji. V morje so v ZDA spustili že 10 podmornic na atoirski pogon. Vodilne vojsSke in politične osebnosti v Sovjetski zvezi so prav tako napovedale atomske podmornice, vendar je njihovo število še neznatno. Razen tega imajo Rusi 450 podmornic. 225 sovjetskih pociin^mCc lahko doseže ameriško kopno in prepreči normalno preskrbo ameriških tet z zaledjem. ZDA imajo tudi 1500 bombnikov žina preselila v Bologno — se je zaposlila v tovarni, kjer pa nI ostala dolgo. Nekoč, ko je na plesu pela star šanson NiUe Pizzi, jo videl neki impresarij, ki je po pokrajini iskal talente. Ponudil ji j« mesto pevke in Marija je pristala*1 ker je bilo to vsekakor boljše kot pa delo v tovarni. Res je Marija/ Ilva (tedaj ji je bilo 17 let) postala* pevka, ki je pod nenavadnim psevdonimom »Sabrina« zabavala okoliške plesalce. Ob neki priložnosti« bilo je 1958. leta, hi morala zamenjati poznanega pevca Dorellija, Id mu je tedaj umri oče. Običajno Je to nehvaležna vloga, ker občinstvo navadno ni zadovoljno z zamenjanim pevcem, zato ga žalijo ali iz-žvižgajo. Toda ... Sabrina je bil« deležna aplavza. Potem je poskusila srečo še na radiju, na nekem natečaju za »nove glasove«. Tudi1 tu je uspela, predlagali pa so jL. naj ovrže »ime« Sabrina in da naf bo raje Milva, ker Je celotno ime predolgo za napovedi. Jože Zontar Svel immI vznorpdniki na IcLaioncsilkah. Za L . xo zvezo ni znano, če ima letal; nosilke. Na kopnem imajo sovjetske oborožene sile precejšnje prednosti. Rusi so v zadnjih letih dvakrat modernizirali suhozemske enote« Amerikanci so svoje sile na kopnem začeli na novo opremljati šele v zadnjem času. Pretežno pa so oho-rojene še z orožjem iz minule vojne. Tudi tankovske enote so opremljene s tanki iz druge svetovne vojne, ki pa so jih na obeh Htra-neh izpopolnili. Ne gre naštevati ln r.r..w«rja|l vojaftke sile obeh taborov. Izhod za človeštvo ni v uporabi teh orožij. Treba je poiskati izhotf I cz orožja. Atomska vojna pomeni skrije nost, ki nek5e meji že na s; r r in bi bila n;v*večja »norost* v o-dovinl, ker bi pov/ročili p - 'no razdejanje sveta v Baatftialaeai ln moralnem pogledu. »Ni ravno lahko iti naprej po tvoji poti v svetu, v katerem to porušeni vsi prometni znaki miru in stabilnosti*. Lord Home, britanski zunanji minister *V dvajsetem stoletju ti noben narod ne izbira svoje usode po pooblaščencih*. Pier Mendes France, francoski politik »Tretjič so v zgodovini nemške mornarice spustili v morje podmornico »U-ž*. Podmornico so spustili v morje na istem mestu, kjer so pred 26 leti spustili v morje podmornico »U-l* vojne mornarice in pred >5 leti podmornico »U-l* carske mornarice. Odlomek iz nemškega lista »Die Welt« »Opazil sem, da me ljudje poslušajo samo takrat, ko govorim 0 zločinih*. Bertrand Russell, angleški filozof »V tvojih letih lahko dobro igram samo zato, ker se hranim 1 sveHmi živili. Ce bi vas nekdo stlačil v konservo in vas po enem letu odprl, kakšen okus bi imeli!?* Yehudi Menijhin, virtuoz na violini na vprašan:e novinarjev Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža PIJ9 A Beseda alkoholizem pomeni po nekaterih razlagah »pojem, ki označuje vse škodljive posledice, ki nastanejo bodisi pri posamezniku ali v človeški družbi zaradi prevelikega in stalnega uživanja alkohola (razne bolezni, norost, kriminal, siromaštvo)«, torej »ne pomeni uživanja alkoholnih pijač sploh, temveč le tako enkratno ali stalno uživanje, ki povzroči, da človek deloma ali popolnoma izgubi normalno oblast nad seboj«. Temu izrazu je adekvatna naša beseda pijančevanje. Da je ta škodljiva navada pri nas precej razširjena in da so pijanci »hudo družbeno zlo«, o tem ni treba posebej pisati, čeprav bi bilo prav zdaj, v »Mesecu boja proti alkoholizmu«, treba najti neke učinkovitejše oblike za boj proti tej Škodljivi navadi (ali bolje: razvadi). Pavliha razen mleka in sadnih sokov priporoča še valjar za valjanje testa! Toda dokler bodo sadni sokovi dražji od »dveh dečkov« eli od merice konjaka ali dokler jih v nekaterih lokalih sploh ne bodo prodajali, toliko časa bo boj z vsemi temi rekviziti z valjarjem vred kaj klavrn . . . GOSTILNE V PREŠERNOVEM f| ČASU Res čudno, da še nihče ni skušal klasificirati pijancev, kot recimo Linne te v 18. stoletju rastline. Morda bi eden bodočih sociologov lahko porabil to snov. Moral pa bi biti Gorenjec, saj je za Kranjčane Že Valvasor rekel, da popijejo več vina kot vode, v Prešernovem času pa je bilo v Kranju menda kar 48 gostiln. Mora že biti res, da je hudič žganje, s katerim naj bi čimveč človeškega rodu 6pravil v pekel, začel najprej kuhati nekje na Gorenjskem, 6aj nekateri pijančevanje prištevajo celo med tipične prastare gorenjske narodne običaje; pravijo, da je to sestavni del in eden poglavitnih elementov naše folklore, ki se je najbolje od vseh ohranil še prav do današnjih dni. Po kmečkih gasilskih veselicah sodeč bo to kar držalo. V VINU JE RESNICA Stat latinski pregovor pravi: In vino'veritas. Po slovensko bi to povedali takole: V vinu je resnica. •Točajka nam z vsakim kozarčkom prinese na mizo menda tudi delček resnice (ali bolje: iskrenosti). Marsikaj, kar bi sicer ohranili zase, povemo ob takih priložnostih. Ker pa se ljudje resnice včasih boje in jjo ne iščejo tako vztrajno, kot jo de Cankarjev hlapec Jernej, so nekateri ta latinski izrek prevedli kar takole: V slogi je moč! Torej: »In vino veritas! ali V 6logi je moč!« To je pa tudi res, saj tako piše celo na 6tarih vaških domovih, kjer so sušili sadje in kuhali žganje. Pa tudi gasilci so včasih na svoje domove, kamor so »namalali« svetnika, ki z lesenim korcem gasi vas v plamenih, prilepili ta lepi ljudski rek, ki so ga bržkone poznali žo neandertalci, saj so nam znanstveniki dokazali, da v predzgodovinski dobi ta naš kosmati prednik nikoli ni šel sam na mamuta. Kakšna čudovita kontinuiteta, kajne, od nekdanjega jam. človeka, še zelo podobnega opici, do današnjih pijancev, tistih pravih, ki ob kozarčku kar pozabijo, da so ljudje in presenetljivo zgovorno dokazujejo, da biološka vrsta homo capiens le še ni tako daleč od orangutana, in tistih, ki v senci atomske supensmrti in radioaktivnih oblakov v pijanem zmagoslavju s 6tomegatonskimi bombami, s polnim trebuhom in z najnovejšim modelom avtomobila pretijo onim drugim, ki se Za pWt riža ves dan potijo po riževih poljih in umirajo od gladu na vročem tlaku razgretih in umazanih ulic ... PIJACA - ZDRAVILO ALI STRUP? ' Alkohol pravijo, da je univerzalno zdravilo. (Tistim, ki mi bodo očitali, da je alkohol sirup, moram povedati, da danes že vsak osnov-nošolski otrok ve, da je vsako zdravilo pravzaprav strup — ali strup ali zdravilo, to je menda odvisno od količine!) Ce te zebe — popij Silce »šnopsa«, ker te bo nogcel; če ti je vroče — prav tako, zeka j potem se ne bos prehitro shladil in pri tem prehladil (kar utegne biti zelo nevarno, zakaj prehlajen človekov organizem je sila neodporen proti vsem vrstam bolezni!); če si zlomiš nogo ali kako drugače poškoduješ in ti odteče veliko krvi, pomaga žganje, da ti moči in nisi več v nevarnosti, razen seveda, če ti že ni odteklo več kot pet litrov krvi; če te boli želodec — spet pij alkohol, pa bo bolje (strokovnjaki menijo, da je najboljši pelinkovec); če te piči strupena kača, priporočajo zdravniki merico močnega žganja, ki poživi funkcioniranje srca, če se samo malo raniš kje na polju ali na časti in se ti vseh vrst umazanija nabere po krvavečem mosu, je žganje spet priporočljivo kot desinfekcijsko sredstvo (lahko pa pride tudi do šoka in takoj umreš, ker alkohol razjeda žive človekove celice in to precej boli — t«ko piše v neki strokovni knjigi, vendar jaz tega ne verjamem, zakaj Gorenjci smo po živih celicah ust, požiralnika in želodca pretočili že vse večje količine alkohola, pa še nihče ni od šoka umrl); no in nazadnje — da ne bo naštevanja preveč — a'kihol menda nomnga tudi, če te žuli čevelj ali č« re ti strga kraveta! Res univerzalno! SLUŽBA JE SLUŽBA Pijance razdelimo na take, ki se isrrno omejijo, na taka, ki zelo veliko govorijo, na take, ki so žalostni. VtSO zaprti in skoraj jokajo, na lake, ki poje i o in so tepejo z drugim] in razbijejo sem pa tja !::'kšen košare-* ali celo mizo v gostilni, in na t?ke (to so v glavnem šoferji), ki namesto ene vidijo tri crste, ampf>k vse tri brez ovinkov. Tisti, ki se Samo smejijo (navadno teo to ženske, ker moški hočejo Se na drug način pokazati, da res nosijo hla-'o), ima'o navadno vse solzne oči in ko jih gledaS, res ne veš, ali se smejijo zato, ker pijejo ■ sladko kapljico«, ali objokujejo svoje »povsem nepredvideno srečanje s prijateljem«, ki jih je zaneslo tako daleč, da so »v senci alkohola« pomešali žalost in veselje v neko čudno zlitino, ki poraja solze v motnih o5eh in brezizrazen nasmeh na suhih ustnicah. Tisti, ki zelo veliko govorijo, so včasih prijetni, saj s svojo duhovitostjo pripravijo do dobre volje celo omizje in se nazadnje režijo svojim po(ne)srečcnim »logičnim štosom« ali pa z donjuansko velikodušnostjo in z neverjetnim smislom za pronicanje v skrite kotičke človekovega (ali bolje: ženskega) srca osvajajo — bolj ali manj uspešno! - vse po vrsti - celo postarane kranjske gospe. V čas. h pa BO taki vsevedneži tudi lahko malce dolgočasni, saj besede kar letijo iz njihovih čeljusti kot krogle iz mitraljeza, vse vedo, strokovnjaki so na vseh področ-jih in če slučajno prideš do besede in jim uspsš dokazati, da so v tem ali onem pač v zmoti, zaključujejo s frazo »Ne vdam se, pa čeprav ...« in spel jejo pogovor drugam (če niso v kakršnemkoli sorodstvu s tistimi, ki se takoj rklicujejo na fizično moč svoje krepke roke, s katero menda lahko vržejo vsakega moža do lOtf kil s stolom vred na mizo ali celo, da z lasmi dvignejo vse do 1.10 kil!) Zslostni so navadno tisti, ki so 6e že malo streznili in v zgodnjih jutranjih urah hitijo proti domu in mislijo na »tihi teden«, pa na »mačke« in na drlo, ki jih čaka zjutraj. Lenko pa js žalostnega značaja tudi v/.i-ok, zaredi katerega začno piti in za katerega nihč:? ne ve, ;'oklcr ti ob treh izpraznjenih litrih in ob politem prtu in suknjiču ganljivo ne odpro svojega srca ... V dvomili pa sem za nekatere specialne vrste in res no vem, kam naj bi jih uvrstil, da bi bilo zadojeno pravici. Na primer tistega vratarja, ki je vedno ponavljal -Klobasa je klobasa, služba pa služba!« - pa ga kmalu ni bilo več v podjetju; ali moža v usnjenem suknjiču, ki »ne pije alkohola« in ima rad ženo in otroke, toda kaj vraga, ko mu je pa zdravnik predpisal, da mora vsak dan popiti kozarček konjaka. (Receptov se je pa že treba držati — in še nekaj: bolje Je zaužiti merico več zdravila kot pa nič!) Težko je tudi s takimi, ki razen narodnih in opernih arij pojejo tudi indijske pesmi. Ali s tistimi nesramneži, ki celo nespodobno govorijo! S šoferji je pa 6ploh križ, ker 6e zaradi »leteče« tako pokonci drže in tako naravnost gledajo, da ovinkov sploh ne vidijo. Take lehko klasificiramo šele na podlagi natančne analize krvi ali na podlagi ocenjene škode (če slučajno pride do nepredvidenega trčenja, ker oni drugi — ki se šele uči vprav-ljati vozilo — namesto na zavoro pomotoma pritisne na plin!). Andrej Triler Zapiski o indijskih vernikih in vplivu mitologije * Mesto boginje Kali Po številu prebivalstva je Kalku-ta največjo indijsko mesto. Je središče indijske književnosti za bengalsko jezikovno področje in eno izmed naj temperamentnoj ših mest na Vzhodu. V Kalkuti je veliko in znano svetišče, ki ga tujci zlepa ne pustijo ob strani. Potnik, ki mu je bivanje v tem mestu omejeno na nekaj dni, se bo odločil za dve možnosti: ogledal si bo pristanišče, ki leži v središču mesta, preko katerega Indija prihaja v stik z ostalim svetom ,ali pa so bo napotil v svetišče boginje Kali. Poslovni ljudje bodo najbrž uživali v sprehodih med ladijskimi doki, drugi pa bodo poskušali razvozljati moč indijske mitologije, po kateri je bog ustvarjanja, umetnosti, veselja, dobrote in ljubezni bog Sivu, boginja krvi in žrtev pa njegova žena Kali. Nasprotja so v tem mestu običajen pojav in povprečni Bengalec svojo filozofije ne bo črpal iz njih. Pojav berača vam bodo prikazali kot izjemo, medtem ko na tisoče beračev išče svoj kruh na ulici, zaradi prenaseljenosti in drugega zla. Drugo nasprotje prav tako napravi močan vtis: Kalkuta je središče najtežje prostitucije in tihotapijo* nja opija in drugih mamil, hkrati pa imajo meščane" za najvernejSo podanike religije ln verskih obredov. Najbrž zaradi tega opisa pogansko verovanje v bogove ne bo zmanjšano. Kričave ulice in na tisoče prenočevalcev, ki iščejo svojo »trde postelje« na pločnikih velemesta, ko se spusti prvi mrak, niso posledica »mentalne dediščine* mosta. Tisoče romarjev je pripeljala v mesto povsem nekaj drugega, dediščina boginje kali. (Nadaljevanje na 4. strani) ZANIMIVOST MOST MED ANGLIJO IN FRANCIJO — Francoski vladi so predložili načrt izgradnje mostu čez morsko ožino Pas de Calais, ki bi povezoval dve obmorski mesti, na francoski strani Calais, na angleški pa Dover. Na 33 km dolg most bodo položili dvotirno železniško progo, zgradili 5 cestišč za avtomobile ln stezo za motorna kolesa in pešce. Most bo visok 70 metrov in bo imol 161 betonskih stebrov. Računajo, da bodo za izgradnjo mostu pora!)ili nekaj čez pol milijarde dolarjev. NC V REKORD POTNIŠKEGA LETALA — Novo reaktivno potniško letalo Convair 880-M, ki ga imajo za vrhunsko letalo švicarske Cružbe Swiss?ir, je porabilo za progo Švica — Tokio in nazaj 37 ur letenja. Polet je trajal približno polovico časa manj, kot so na tej isti progi letela klasična potniška letala. PRIDOBIVANJE VODE - Znanstveniki na univerzi v Kaliforniji so razvili uporabno in poceni metodo pridobivanja sladke vode iz morske vode. Morsko vodo bodo s pomočjo neke posebne membrane ln s čistilci prečistili od soli In na ta način napravili morsko vodo pitno. TEMPERATURA BLISKA - Dva sovjetska znanstvenika sta izračunala temperaturo bliska. Izračunala sta, da pri blisku nastane toplota, ki doseže 20.000 stopinj C. To pomeni, da je toplota pri blisku trikrat večja kot znaša temperatura na površini sonca. MESTO, KI IZUMIRA - Ameriško mesto avtomobilske industrije Detroit je bilo med najživahnejšimi ameriškimi mesti, ki jih je zajel hiter industrijski razvoj. 1955 leta je proizvodnja dosegla v tem mestu rekordno raven. Znaki gospodarskega nazadovanja so se zaceli kazati v naslednjih letih. Avtomatizacija je zamenjala delavce v vrsti tovarn. V letu 1958 je bilo 20 odstotkov mestnega prebivalstva nezaposlenega. Tudi danes je vsaki deseti meščan nezaposlen. Nazadovanje 6e izraža tudi v številkah. Od 1950. leta se je število mestnega prebivalstva zmanjšalo od 1,849.000 na 1,452.000. Razvoj na morju in v pristaniščih Ladjevje pod povečevalnim steklo Novi čas z vsemi »atomskimi presenečenji« in »bogatimi odkritji« v znanosti in tehniki ni pustil na strani pomorstva. Razvoj v tej gospodarski panogi je zavzel nesluten obseg. V pomorstvu nI značilen samo hiter prirastek števila plovnih enot, ampak vedno večja raznolikost v tehničnih Iznajdbah In dosežkih. Dvostranski razvoj se kaže v zadnjih letih v neprestanem večanju in naraščanju tonaže ladij in v pomlajevanju plovnega parka. V sosednji Italiji je recimo 42 odstotkov brodovja mlajšega od 10 let. Nikoli v prejšnjih časih ni bila italijanska trgovska mornarica tako mlada. Ladje na splošno zelo hitro zastarajo. Po primerjavah pa starost Italijanskih ladij komaj uvrščajo v svetovno povprečje. Nesluten razvoj je v zadnjih letih napravila v pomorstvu mlada afriška država Liberija. Porast njenega ladjevja je tako hiter, da preseneča celo dobre poznavalce razmer v svetovnem trgovskem ladjevju. Liberija je napravila pravi pomorski čudež. Ta država, ki leta 1946—47 praktično še ni imela svojega ladjevja, beleži blizu 12 milijonov BRT in se je uvrstila na tretje mesto v svetovni lestvici. Zadnja tri leta je hiter porast tonaže opaziti tudi v grškem pomorstvu. Grško trgovsko ladjevje se že približuje številki 5 milijonov BRT. V zadnjih treh letih se je tonaža grških ladij povečala trikratno. Tudi italijanski primer je zelo poučen za proučevanje. Italija je ob koncu druge svetovne vojne Imela malenkostno ladjevje, ki so ga cenili na 470.000 BRT. Njen sedanji strojni park se je povečal skoraj za enajstkrat. Japonska je v vojni pretrpela velikanske izgube v trgovskem ladjevju. Ko je bila premagana njena trgovska mornarica, ni imela plovnih ladij, s katerimi bi vzdrževala stare pomorske poti. Japonska pa se je v povojnih letih uvrstila na šesto mesto na svetu. Podoben je primer z ladjevjem Zahodne Nemčije. Kar ni bilo porušenega v vojni, je bilo zastarelo in poškodovano. Nemci pa so z največjo vnemo obnavljali in izpopolnjevali svoje brodovje, tako da imajo sedaj pretežno nove ladje, ki so moderno opremljene. Cenijo, da ima Zahodna Nemčija okoli 4,5 milijona BRT ladjevja in deseto mesto na svetu. Norvežani so s svo- Mesto boginje Kali (Nadaljevanje s 3. strani) Na tisoče vernikov, ki so zamaknjeni v svoje razmišljanje, prihaja v svetišče boginje Kali. Na dvignjenem mestu je prostrana plo-plošiad. V mračnem ozadju v pol-temi pa stoji boginja Kali. Pred njo na prostrani ploščadi ležijo po tleh. pobožni verniki. Duhovnik ob podnožju kipa boginje bere mitološke zgodbe. Kip boginje ima štiri roke. V eni roki drži človeško glavo s krvavim vratom, v drugi nož, v tretji napolnjeno skledo s krvjo, četrta reka pa je presta in dvignjena v znak prelnje. Nnooo na lujem Mladi britanski producent Richard Zanuck se je z velikim zamahom lotil široko zasnovanega filma »Najdaljši dan*« o enem najbolj drama77>nih trenutkov druge svetovne vojne - evakuaciji zavezniških sil iz Francije pri Dunkeraueu. V filmu, ki ga bodo posneli skoro v celoti na mestih, kjer so se dogodki v resnici odvijali, bo nastopila vrsta znanih angleških in francoskih igralcev: vviiiiam liolden, Richard Todd, Peter Lawford, Christian Mar-quand, Jean Louls Barrault, Bonrvil, Daniel Gelin, Bernard Blier, Arletty, Fernand Ledoux. Filmski veterani Frank Capra, Bette Daviš in Edward G. Ro-binson so se srečali pri snemanju »Prgišča čudežev«. Znanemu ameriškemu komičnemu paru Bob Hope - Bing Crosb.v sta se pridružila v filmu »Pot v Hongkong« Joan Coilins in Robert MorIey, vso to prijetno zgodbico o potovanju po vesolju pa bo zapletla Dorothy Lamour. Šestnajsti film Claudie Cardinale, ki ga zdaj snema v Trstu in njegov] okolici, je »Senilnost« po romanu Itala Steva. Režira Mauro Bolognifil, poleg CC pa nastopa Anthony Franciosa. V Sovjetski zvezi so zadnje čase prenesli na filmsko platno več literarnih mojstrovin ruskih klasikov. Tako je Vasilij Pronin zrežiral filmsko verzijo Tolstojevih »Kozakov«, zaigrali pa so Boris Andrejev, Edvard Bredin, Zinaida Kirijeuko. V »Dvoboju« po noveli A. P. Cehova, ki sta ga zrežirala Tatjana Berezanceva in Lev Rudnik, sta glavni vlogi odigrala Oleg Striženov in Vladimir Družnikov. V študijih Maksi m Gorki pa je režiser Aleksander Rou posnel film po Gogoljevi ukrajinski povesti Božična noč iz zbirke »Večeri na pristavi blizu Dikanjkc«. Čeprav je bila mrzla in mokrot-na jesenska noč, je Abid aga odprl okno in gledal v temo, ker je imel občutek, da ga bo zadušilo v zaprtem prostoru. Takrat je opazil, da se na odrih prižigajo in premikajo luči. Ko je videl, da jih je vedno več, mu je prišlo na misel, da se je pripetilo kaj nenavadnega, pa se je oblekel in zbudil strežaja. Tako je prišel pred razsvetljeno kloni co natanko tisti trenutek, ko Plev-ljan niti sam ni več vedel, kaj bi začel, da ubije čas. Nepričakovani xAbidagin prihod ga je popolnoma žmedel. Tako si je želel te ure, zdaj, ko je nastopili a, pa je ni znal izrabiti tako, kakor si je bil zamislil. Jecljal je od vznemirjenja in pozabil na zvezanega kmeta. Abid aga je samo prezirljivo gledal čez njegovo ramo in pri priči stopil k ujetniku. V klonici so zanetili močnejši ogenj, tako da so bili tudi najod-đaljenejši koti razsvetljeni biriči pa •o pokladali na ogenj vedno nove butare. Abid Aga, ki je bil mnogo višji, je stal pred zvezanim kmetom. Bil jo miren in zami&ljen. Vsi eo čakali, da bo spregovoril, on je pa premišljeval; glej, s kom se moram boriti in meriti moči, glej, od koga sta odvisna moj položaj in moja usoda; od tega prezrtega in slaboumnega poturčenca Plevljana in od nespametne, okorele hudobnosti in upornosti te podložniške gnide. Potem se je zdramil in začel ukazovati in izpraševati kmeta. Klonico so napolnili biriči, od zunaj so se slišali glasovi prebujenih nadzornikov in delavcev. Abid aga je zastavljal vprašanja, poslužujoč se Plevljana. Radisav je najprej trdil, da sta ©n in še neki mladenič odločila, da bosta zbežala in da sta si zaradi tega omislila majhen splav in se spustila po reki. Ko so mu predočili vso nesmiselnost njegove trditve, Če3 da v temni noči ni mogoče pluti po nemirni reki, ki je polna vrtincev, čeri in prodišč, .in da tisti, ki beže, no plezajo na odre in ne podirajo, kar je sezidanega, je obmolknil in samo jezno dejal: »Saj, vse je v vaših rokah, polnite, kar umete.« »Da, videl boš, kaj urnem o,« — Je živahno odvrnil Abid aga. Biriči so odpeli verigo in kmetu razgalili prsni koš. Verigo so vrgli v plamteča ogenj in Čakali. Ker je bila veriga sajasta, so si za mazali roke, in povsod, po napol nagem kmetu in po sebi, puščali črne sledove. Ko je bila veriga skoraj že povsem rdeča, je pristopil cigan Merdžan in jo z dolgimi kleščami potegnil za en kraj, eden izmed bi-ričev pa jo je hrati držal za drugi. Plevljan je prevajal Abidagine besede. »No, zdaj nam pripoveduj, pa čisto po resnici.« »Kaj naj bi vam pravil; vi lahko vse počnete, torej tudi vse veste.« Tista dva sta prinesla verigo in prepasala z.njo kmeta čez široke, kosmate prsi. Dlaka, ki se je smodila, je začela cvrčati. Kmet je stisnil ustnice, žile na vratu so mu nabreknile, rebra nad lakotnicami so mu izstopila in trebušne mišice so se mu začele krčiti in premikati kakor pri človeku, ki bljuje. Stokal je od bolečin in nategoval vrvice, s katerimi je bil zvezan; zaman se je trgal in si prizadeval, da bi zmanjšal dotik telesa z razbeljenim želez-jem. Mežikal je z t mi in solze su mu silile vanje. OJLnaknila sta verigo. »To naj ti bo za začetek. Kaj nI bolje, da priznaš brez tega?« Kmet je močno pihnil skozi nos, rekel pa ni nič. »Povej, kdo je bil tisti, ki Je bil s teboj?« »Jovan mu je ime, kje sta njegova hiša in vas, tega pa ne vem.« Tista dva sta se zopet približala z verigo, zaevrčali sta smodeča se dlaka in koža. Kmet je pokašljuje od dima in zdrzajoč se od bolečin začel pripovedovati v pretrganih besedah. Sama sta se bila sporazumela, da bosta podirala, kar bo zgrajenega na mostu. Mislila sta, da je tako prav, pa sta tako tudi delala. Nihče ni vedel za to in tudi nihče nI sodeloval. Od začetka sta prihajala z brega na razna mesta in stvar je šla dobro od rok, ko sta pa opazila, da je straža na odrih in na bregu, sta se domislila, da si iz treh tramov napravita splav in se tako po vodi neopazno približata gradnji. To je bilo pred tremi dnevi. 2e prvo noč je malo manjkalo, da ju niso ujeli. Toliko da sta ušla. Zato pa prihod- njo noč sploh nista šla po svojem poslu. Ko sta nocoj znova pc>kušala srečo s splavom ,se je zgodilo, kar se je zgodilo. »To je vse. Tako je bilo in tako sva delala, zdaj pa storite vi tvoje.« »Ne, nočem tako, ampak pripoveduj, kdo vaju je nagovarjal! To'e mučenje do sedaj ni nič v primeri s tistim, ki pride.« »Veš, kar počnite z menoj, kar se vam zljubi.« Takrat je pristopil tisti kovač Meržan s kleščami. Pokleknil je tik zvezanega moškega in mu začel trgati nohte z bosih nog. Kmet je stiskal zobe in molčal, toda čudno drhtenje, ki mu je stresalo telo vse do pasu, čeprav je bil zvezan, je pričalo, da mora bolečina biti velika ln nenavadna. Na lepem jo kmet nekaj nerazločno siknil skozi zobe. Plevljan, ki je prežal na njegove besede in kretnje in strastno čakal kakršnega koli priznanja, je ciganu z roko pomignil, naj preneha in brž priskočil: »Kako? Kaj praviš?« »Nič. Cemu me brez potrebe mučite in izgubljate čas, to pravim.« »Kdo te je torej nagovarjal?« »Beži no, kdo bi me "nagovarjal? Sejtan!« »Sejtan?« »Sejtan, da tisti, ki je tudi vas nagovoril, da ste prišli semkaj zidat most.« Kmet je govoril tiho, toda trdo in odločno. Sejtan! Čudna beseda, izrečena s takim ogorčenjem v tako nenavadnem stanju. Sejtan! Tudi to je mogoče, si je mislil Plevljan, M je stal sedaj s sklonjeno glavo, kot da ga zaslišuje zvezani, ne pa on njega. Sama ta beseda ga Je zadela v občutljivo mesto in v hipu prebudila v nJem vse skrbi in ves strah v vsej njihovi moči in velikosti, kakor da ne bi bili zbrisani že s tem, da je krivec ujet. Nemara je res vse tole skupaj z Abid ago in zidanjem mostu in s tem norim kmetom samo hudičevo delo. Sejtan! Morda je to tisto edino, česar se jo treba bati? Plevljan je vzdrgetal in se zdrznil. Prav za prav ga je predramil gromki in jezni Abidagln glas. »Kaj je? SI zaspan, hudobnež?« je kričal Abid aga in nabijal s. kratkim usnjenim bičem po golenici svojega desnega škornja. 7va AtodciĆ Cigan je klečal s kleščami v rokah in se s črnimi, svetlimi očmi plašno oziral po Abidagini postavi. Biriči so netili ogenj, ki je že tako dobro plamtel. Ves prostor je bil razsvetljen, topel in slovesen. Kratko in malo: tisto, kar je bilo zvečel ubožno in neugledno poslopje, se j« na lepem razrastlo, razmikalo in spremenilo. V klonici in okrog nje sta vladala svečano vznemirjenje in posebne vrste mir, kakor se po navadi dogaja na krajih, kjer dele pravico, mučijo žive ljudi ali se odigravajo temu podobne reči. Abid aga, Plevljan in zvezani človek so se premikali in govorili kakor igralci, vsi drugi pa so hodili po prstih, povešajoč oči, nič niso govorili, razen kadar je bilo potrebno, Ln še takrat samo šepetaje. Vsak si je želel ,da ne bi bil na tem mostu in pri tem opravilu, toda ker drugače ni bilo mogoče, je vsak izmed njih dušil 6voje besede in utesnjeval svoje kretnje, da bi bil vsaj za toliko proč od vsega tega. Ko je Abid aga spoznal, da zasliševanje slabo napreduje in ne obeta sadu, je z nestrpnimi kretnjami in glasnimi psovkami odšel iz klonice. Za njim je odskakljal Plevljan, za tem pa biriči. Zunaj se jo danilo. Sonce se še ni pokazalo, toda vse obzorje je bilo v luči. Globoko med hribi so se videLi oblaki, razvlečeni v dolge, temnovijoličaste pasove, med njimi pa je bilo svetlo in jasno nebo skoraj zelene barve. Nad vlažno zemljo so ležale razmetane kopice nizke megle, iz katere so kukale krošnje sadnega drevja z naredko posejanimi žoltimi listi. Abid aga ja enakomerno tolkel s korobačem po škornju in ukazoval: krivca je treba še dalje spraševati, zlasti o po-magačih, toda ni ga treba čez mero trpinčiti, da ne oslabi; pripravijo naj vse potrebno, da ga opoldne živega nataknejo na kol, in sicer na stranskem odru na najvišjem mestu, da ga bo videl ves trg in vsi delavci z obeh rečnih bregov. Merdžan naj vse pripravi, glasnik pa oznani po mestnih četrtih, da bodo opoldne ljudje imeli priliko videti* kako končajo tisti, ki motijo gradnjo mostu, da naj se tu, na tem in drugem bregu zbero vsi prebivalci moškega spola, Turki in raja, otroci in starčki. Izjemni primer (Nadaljevanje s 1. strani) ga sprejema, razočaran zaradi tega, kar sem videl. Moram reči, da so stanovanja grajena več kot skromno. Človek dobi vtis, da je vse šele na pol izdelano. Stopnišče jo ozko, neometano in električna napeljava je na steni. Vrata in okna so prepleskana le z osnovno barvo. Vsa svetlobna telesa (tudi v predsobi in kuhinji) mora instalirati 6tanovalec sam. Stanovanja, ki smo jih videli, imajo po dve spalnici, dnevno sobo (s kaminom) in kuhinjo ter sanitarije. V kuhinji razen plinskega štedilnika in dveh majhnih vzidanih omar ni seveda ničesar. Edina prednost takih stanovanj je, da niso draga. Niti za tiste, ki jih gradijo niti za tiste, ki v njih stanujejo. Zato v njih stanujejo v večini delavci. Mesečna najemnina za tako stanovanje je 6 funtov (12.000 dinarjev), kar pomeni šestino do osmino povprečnih mesečnih prejemkov. To za tamkajšnje pojme ni veliko, še posebej, če upoštevamo, da lastniki individualnih hiš plačajo celo nekoliko več dav- ka za lastna stanovanja. Gradnj*. takega stanovanja pa velja 1200 funtov ali 2,400.000 dinarjev. Ne vem, ali smo mi preveč razvajeni spričo vseh mogočih švedskih kuhinj, vzidanih omar in ostalega komforta, ki je postal že sestavni del naše stanovanjske gradnje. Dejistvo je, da bi za enega našega lahko sezidali domala dva stanovanji po angleškem vzorcu. Pa vendar ne vem, če bi bil celo tisti, ki že dolgo in nestrpno čaka na stanovanja s tem zadovoljen. — Slavko Beznik Ko 6srh če kot otrok nabirjd tro-©entice po komaj ozelenelih bregovih ob Savi, sem v cvetu večkrat našel belega ali zelenega pajka. Spominjam se, da mi je bil nekoč eden posebno všeč, pa sem ga zaprl v škatlico in prinesel domov. To je bilo razburjenje v hiši! Mama mi je rekla, da je hudo strupen, stara mama pa je celo vedela povedati, da se človeku vname koža, če preko spečega leze taka grda »zverinica« . . . ?zel zimski plašč. Ko je potrleal na vrata svojega stanovanja, je priŠumela njegova lena in "šepnila skozi odprtino na ključavnici: »Takoj, takoj, ljubi moj...* Ljubi moj! je pomislil Jerabek. Le kam bi bilo treba to zapisati? Koliko časa je že minilo, kar mi je zadnjikrat tako rekla. Mogoče pa se je vame po-\ionno zaljubila... No, njegova žena t bila potem, ko se je prepričala, da to on, temeljito in neprijetno esenečena. »A ti si*, je razočarano vzkliknila, 'trati pa je hitela popravljati doto haljo, ki se ji je odpirala m skrivala njeno skladno telo. »Da, res sem jaz. Oprosti, ker tt motim, toda vse bolj hladno postaja, pa sem tt vrnil po zimski plaši.* lina je hitro stekla po plaič in mu ga nato z neverjetno naglico pomagala obleči in sploh se je trudila, da bi čimprej odšel. Moja žena je* U vedno zelo lepa. si je mislil Jarebek na stopnicah. Na žaimst je le dolgo nisem videl v tako prijetni domači halji. Niti nisem vedel, da jo ima. K sreči je dobra in zvesta, ker bi me sicer zelo lahko varala, saj skoraj niholi nisem doma. Pred htto je srečal gospoda, ki se je nato hitro začel vzpenjati po stopnicah v tej hiši. Glej, glej, le kam gre ta našemljeni tepec, je pomislil Jerabek. No, toda hitro je pozabil nanj, to pa prav zato, ker je na ulici neki koiijaž začel pretepati kopito, ki se ni hotela premakniti. Takoj se je, jasno, zbrala gruča ljudi, ki jo je seveda skušal stražnik razgnati. Tedaj je na Jerabekovo ramo položil nekdo roko. Bil je policijski komisar Plašit. »Dober dan, pogumni prijatelj*, je tekel. Čeprav je bil Plašil zavarovan !*ri konkurenci, ga je Jerabek vseeno zredno cenil. To pa zato, ker je bil nesporno genialen detektiv. Plašil je bil nenavadno talentiran in% zelo izurjen nos zakona, strah in trepet vseh zločincev. Kaj ni pred kratkim umrli vseučiliški profesor Kostroun priznal, da bi že najmanj trikrat zagrešil umor, čc ne bi bil prepričan, da bi to Plašil odkril prej, preden bi te vrnil s kraja zločina domov? Kaj ni prav Plašil ugotovil, da doza, iz katere mit je ponudil kolega Prichov-\ky cigareto, izvira od roparskega nmora, ki ga je Pr;chovsky zagrešil Pred petnnjstiriti leti? Ljudje so trdili Kot nehaj povsem gotove,'., da bo VlaVd le pred svojo smrtjo dokazal, ia je vsak človek zrel ?..x kaznilnico. Videti je bilo, d i rtpt bo to verjetno tspelo, če bo predolgo živel. »Dober dan,* se mu je s spoštovanjem zahvalil Jerabek. No, zakaj ste me imenovali pogumni?* Plašil mu je pogumno namignil in ga odpeljal za korak v stran. »Rekel sem .pogumni', a bi bilo bolje, če bi rekel ,neprevidni''. Kaj niste, spoštovani moj, nekoliko bolje pogledali, v kakšno gnečo ste padli? Aha, seveda niste, ker sicer ne bi stali tri korake od kralja žeparjev Lukeža, a samo korak stran od Zime, ki je pravkar odsedel tri leta zaradi kraje. A da ne govorim o tistem mazaču Nevseraku, ki se še vedno ni naučil, kako te izvleče listnica is prsnega Žepa.* »Ne, na vse to sploh nisem pomislil.* »Ne boste verjeli, kako so dandanes ljudje pokvarjeni. Poglejte, vzemimo tam na levi tistega mladega gospoda in tisto žensko, ki gre z njim.* »Toda na njih ni videti nič nenavadnega.* »Ampak jaz vem, da sta verižnika. Osnovna človeška napaka je v tem,* je nadaljeval Plašil, da imajo eni druge za poštene. To takoj prinaša kup razdčaranj in škode. Jaz nasprotno za vsakega človeka mislim: ti si zločinec, prevarant, tat, ubijalec, bigamist, zapeljuješ mladoletne deklice, potuješ brez voznega listka, loviš ribe brez dovolilnice, goljufaš prijatelja z njegovo ženo .. .* »Pa tt je nekaj strašnega, kar vi govorite. To pomeni, da te Človek ne bi smel ženiti.* »Da vam po pravici rečem,* mu je šepnil Plašil na uho, »povedali tte pomembno resnico, ženam ne bi smeli nikoli verjeti.* »Niti svoji lastni** »Niti njej.* »Kaj vi mislite, da vas vaša žena para?* »Vem, da me ne vara. A samo zato, ker ve, da bi znal to preprečiti. Toda prepričan sem, da bi mi bila nezvesta, če bi le mogla,* je končal Plašil, mu dal roko in nato sledil nekemu sumljivemu moškemu. No, ta je pravi norec, je pomislil Jerabek. Človek se ne sme ozirati na take neumne besede, ki mu grenijo življenje, če bi sedaj na primer napravil majhen poskus glede zvestobe svoje žene in se nenadno vrnil domov, bi prav gotovo ne našel Marije v naročju ljubimca, marveč kako razmišlja, kaj bomo imeli danes za kosilo .. . Nekaj časa je stopal proti stavbi zavarovalnega društva, potem pa se je zaustavil. To je povsem odveč, je rekel sani pri sebi, toda ta poskus bom vseeno napravil. Obrnil se je in smeje hitel domov. HiŠna pomočnica je pravkar odpirala vrata. »O, gospod se je vrnil,* je zajec-Ijala in povsem odveč hotela pritisniti na zvonec. »Kaj ste ponoreli?* jo je nadrl. »Zakaj hočete zvoniti, ko pa so vrata odprta?.. .* Z nasmehom je vstopil v stanovanje. Kakor hitro je vstopil v predsobo, je zaslišal iz spalnice moški smeh. Prebledel je in poletel noter. Našel je svojo dobro, zvesto ženo v naročju tistega gospoda, s katerim je malo manjkalo, da se nista trčila, ko je odhajal v zimskem plašču. Ko ga je uro nato komisar Plašil aretiral zaradi dvojnega umora, mu je rekel: »No, a kaj pravite sedaj? Ali nisem imel prav?* »Imeli ste,* je priznal Jerabek. »Vi ste edini pravi brezhibni človek, toda takšni ste verjetno samo zato, ker je za vas večje zadovoljstvo, da lovite nas zločince, kakor pa da nam konkurirate.* REŠITEV KRIŽANKE ST. 2 Vodoravno: 1. trositi, 8. ribari 9. star, 10. CU, 11. Irak, 14. Ajas, 16. Ra, 18. Elan, 20. ufeovina, 22. polonij;, navpično: 1. trs, 2. riti, 3.' obara, 4. Sarajevo, 5. lr, 6. tič, 7.' Imun, 12. kalin, 13. trup, 15. sani* 17. ako, 19. naj, 21. ol. A 2 5 A 5 6 7 J S 9 □ 10 11 □ 13 □ 15 14 17 □ 1* 19 ?0 22 KRIŽANKA ST. 3 Vodoravno: 1. stresati, otresati, 8. razdeljevanje, 9. knez (arabsko), 10. egipčansko božanstvo, 11. hitro hlapljiva tekočina, 14. latinski izraz za spodnjo odprtino prebavna cevi, 16. reka v Italiji, 18. znamenja bolezni, 20. moriti, 22. zbadljivež. Navpično: 1. vzvišene lirske pesmi, 2. zgornji del (od podplatov do...), 3. izbrana družba, 4. pogorje v Evropi, 5. arabski žrebec, 6. 6. veznik, 7. moško ime, 12. nogometni klub SCL, 13. glasbeno celo, 15. deli igre pri namiznem tenisu^ 17. števnik, 19. prikupna lastnost, 21. okrajšava za evropsko državo. SMEH V SLIKI Knoiiriii i lak, ki jc prevažal obiskovalce razstave dela v Turinu Zdi se mi, da bom zopet začel kaditi NX 9999999998 ^5^^262610^550^46770^2040384