Štajerski Ptuj, četrtek, 12. februarja 2004 letnik LVII . št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o iN- Ptuj Mesto na obrobju Stran 4 Podlehnik Župan vložil tožbe Stran5 Veličina . Podjetje Interles Upravni nadzor ustavljen Gradbeni inšpektor je decembra lani podjetju Interles Lenart, katerega lastnik je lenar{ki župan mag. Ivan Vogrin, izdal odločbo o prepovedi uporabe skladiščno-proizvodnih prostorov v Zg. Voli-čini 34. Pogled na skladis~no-proizvodne prostore podjetja Interles v Zg. Voli~ini 34. V torek, 10. februarja, pa so v podjetju Interles Lenart prejeli sklep, da je tržni inšpektorat RS ustavil upravni postopek, ki je bil uveden v upravni zadevi Interles Lenart v zvezi s kontrolo opravljanja dejavnosti na lokaciji Volicina 34. Družba Interles je 18. septembra 2000 prejela odločbo, s katero ji je bilo prepovedano opravljati dejavnost proizvod nje kovinskega stavbnega po hištva v delavnici v Voličini 34 saj si v družbi niso pridobili obrtnega dovoljenja za vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva. V obrazložitvi sklepa pa je tržna inšpektorica Jana Dolenc zapisala, da je bil 13. februarja 2001 opravljen kontrolni pregled po odločbi in ugotovljeno je bilo, da si je podjetje Interles pridobilo obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti vgrajevanja in popravila vrat, oken, vratnih podbojev in okenskih okvirjev. Podjetje In-terles pa je tudi 4. februarja 2002 pridobilo od Upravne enote Lenart enotno gradbeno dovoljenje za legalizacijo skladiščno-proizvodnega objekta v Zg. Voličini. Upravna enota Lenart, Oddelek za okolje in prostor, je v zvezi z vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za uporabo objekta v Zg. Voličini izdala družbi Interles 24. junija lani odločbo, s katero je Interlesu naložila odpravo določenih pomanjkljivosti. V letu 2002 pa je začela veljati sprememba zakonodaje in za določene dejavnosti odločbe upravnih enot niso več potrebne. Iz navedenega je razvidno, da ima podjetje Interles Lenart za skladiščno-proizvodne prostore v Zg. Voličini enotno gradbeno dovoljenje, pridobilo pa si je tudi potrebno obrtno dovoljenje. Izdaja uporabnega dovoljenja za skladiščno-proizvodne prostore pa je v pristojnosti gradbene inšpekcije. Gorišnica Veliko gradbišče Stran 9 Ormož Namakalni sistem Stran 11 Robi Bezjak Čimprej želim igrati Stran 25 RADIOPTUJ 89,8»98,£-I04t3 Lenart . Zaposleni niso dobili plač Bo uveden stečaj vrtca? Lenarški svetniki so lani sprejeli odloke o priključitvi enot lenarških vrtcev k osnovnim šolam. Po odlokih pa bi se morala reorganizacija vrtca zaključiti do konca leta 2003, kar se ni zgodilo. župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin je v sredini januarja sklical zaposlene in jim povedal, da vrtec več ne obstaja, zato ga ne more financirati. Zaradi tega, ker občina Lenart ni zagotovila potrebnih sredstev za delovanje vrtca, zaposleni tudi v torek niso prejeli plač za mesec januar. Na napoved župana o nefi-nanciranju vrtca so se odzvali tudi v sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je v pismu župana Vogrina opozoril, da v primeru, če občina Lenart ne bo zagotovila potrebnih sredstev za izplačilo plač v vrtcu in bodo odgovorni na občini izsiljevali ravnatelja, da prične postopek za izbris vrtca iz sodnega registra, bodo v sindikatu uporabili vsa pravna sredstva in so prepričani, da so z neizplačilom plač podani vsi elementi kaznivega dejanja po 205. členu Kazenskega zakonika RS, zato bodo podali kazenske ovadbe zoper vse odgovorne. O županovih napovedih pa je razpravljal tudi svet zavoda vrtca in predsednica sveta zavoda Mojca žnuderl je na župana, sindikat in vse svetnike naslovila pismo, v katerem od župana zahteva, da spoštuje vse norme in v skladu s svojimi pristojnostmi uredi zadeve v vrtcu, saj bodo posledice napovedane stavke v vrtcu nosili predvsem otroci. O nastali situaciji pa je razpravljal tudi svet staršev, ki je županu poslal pismo, podpisa- la ga je predsednica sveta staršev Nataša Fras. V njem starši pišejo, da nasprotujejo napovedani stavki, saj bo ta slabo vplivala na otroke, v primeru zaprtja vrtca pa starši ne bodo plačali deleža oskrbnine. Pisanje pa zaključujejo: "Gospod župan, pozivamo vas k upoštevanju predpisov in pričakujemo od vas, da boste počakali na odločitev sodišča, v tem času pa poskrbeli za nemote- no delovanje vrtca, kar je med drugim tudi vaša dolžnost." Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pa pravijo, da zadevo rešujejo in upajo, da jo bodo rešili pravočasno. Tako zaposleni kot tudi starši pa vedno glasneje govorijo, da je za nastalo situacijo kriva država, ki s svojim velikim birokratskim aparatom ni sposobna hitro ukrepati. Zmago Šalamun Foto ZS: Lenarški vrtec 2 Štajerski Doma in po svetu četrtek • 12. februarja 2004 Doma Referendum 4. aprila Ljubljana - Državni zbor je v torek na izrednem zasedanju s 47 glasovi za in dvema proti (navzoćih 72 poslancev) za dan glasovanja na referendumu o tehniěnem zakonu o izbrisanih doloćil 4. april. Roki za izvedbo omenjenega referenduma bodo zaćeli teći natanko 12 let po izbrisu nekaj već kot 18.000prebivalcev iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem, namreč 26. februarja. V nadaljevanju seje pa so poslanke in poslanci s 46 glasovi proti 20 sklenili, da naj o pobudi koalicije Slovenija za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih presodi še ustavno sodišče. Referendumsko vprašanje, navedeno v pobudi, ki sta jo minuli ponedeljek vložila prvaka SDS in NSi Janez Janša in Andrej Bajuk, podprti s podpisi volivk in volivcev, naj bi bilo po mnenju državnega zbora v nasprotju s kar 13 členi ustave. Državljanke in državljani bodo tako v nedeljo, 4. aprila, na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi t.i. tehnični zakon o izbrisanih, ki ga je državni zbor po odložilnem vetu državnega sveta dokončno potrdil 26. novembra lani. Spremembe odloka je moral državni zbor sprejeti po odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo skupine poslank in poslancev za presojo ustavnosti omenjenega odloka. Ustavno sodišče je namreč državnemu zboru naložilo, naj določi nov datum glasovanja in nove roke za izvedbo referenduma. S tem ko so poslanke in poslanci spremenili odlok o razpisu referenduma, so s tem popravili "napako", ki so jo storili pred dobrim tednom, ko je državni zbor zavrnil spremembe odloka o razpisu referenduma. Florjan Lipus - dobitnik Prešernove nagrade Ljubljana - V soboto so v Cankarjevem domupodelili nagrade Prešernovega sklada. Dobitnike je razglasila in nagrade podelila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, Meta Hočevar. Vrednost Prešernove nagrade je letos bila štiri milijone tolarjev, vrednost nagrade Prešernovega sklada pa milijon in štiristotisoč tolarjev. Nagrado Prešernovega sklada so prejeli: klarinetist Mate Bekavac, igralec Radoš Bolčina, pisatelj Iztok Geister, baletna plesalka Alenka Ribič Laufer, slikar Oto Rimele in skladatelj Igor Štuhec. Prešernovo nagrado je letos prejel pisatelj Florjan Lipuš, naš zamejski pisatelj, ki živi na avstrijskem Koroškem, ki je bil na proslavi tudi slavnostni govornik. Devet novih doktorjev znanosti Ljubljana - Prorektorica Univerze v Ljubljani Katja Bres-kvar je danes promovirala devet novih doktorjev znanosti. Štirje prihajajo s Fakultete za farmacijo, trije s Filozofske fakultete, dva pa s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, so sporočili z ljubljanske univerze. Po svetu Finančna perspektiva Evrope Strasbourg - Evropska komisija je po enoletnih intenzivnih pripravah sprejela predlog t.i. finančne perspektive, to je skupne porabe EU v večletnem proračunskem obdobju od začetka leta 2007 do izteka leta 2013. Pri njenem začrtovanju se bo, kot kaže, ustavila blizu zgornje meje, kije zakoličena pri 1,24 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BNP) razširjene EU. Po neuradnih podatkih naj bi se komisija pri opredeljevanju porabe gibala med 1,22 in 1,24 odstotka BNP, pri čemer bi najvišja zgornja meja porabe v tekočih cenah za prvo proračunsko leto znesla 124 milijard evrov, za zadnje leto v tem proračunskem obdobju, torej leto 2013, pa 154 milijard evrov po tekočih cenah. Izračune naj bi komisija pripravila na predpostavki, da bo gospodarska rast unije, ki naj bi leta 2007 zrasla na 27 članic, v obravnavanem obdobju znašala 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno. Neravnovesje evra in dolarja Bruselj - Finančni ministri 12 držav Evropske unije, ki so uvedle evro, so na ponedeljkovem večernem zasedanju znova izrazili zaskrbljenost zaradi neravnovesja med vrednostjo skupne evropske valute in ameriškega dolarja, vendar se niso odločili za konkreten poziv finančnim trgom. Kot je po zasedanju povedal predsedujoči, irski finančni minister Charlie McCreevy, so ministri evroobmočja raje podprli izjavo sedmih industrijsko razvitih držav G7 s konca minulega tedna, ki so sicer izrazile zaskrbljenost zaradi neravnovesja v menjalnem tečaju, vendar so zaradi vpliva Washingtona izpostavile tudi prilagajanje tečaja razmeram na trgu. Ministri so govorili še o pogojih za vstop novih članic v evroobmočje in o nasledniku Španca Dominga Solansa v svetu Evropske centralne banke (ECB), ki ga je treba imenovati do 1. maja. Angleško-francoske vojaške sile London - Velika Britanija in Francija odločno stopata v smeri tesnejšega obrambnega sodelovanja in načrtujeta vzpostavitev visoko usposobljenih enot za hitro posredovanje, ki naj bi bile posebej namenjene izvajanju vojaških operacij v džunglah, puščavah in gorskih območjih, piše britanski časnik Financial Times (FT). London in Pariz naj bi tako že pripravila natančne načrte za delovanje prihodnjih angleško-francoskih vojaških sil. Diplomati vztrajajo, da angleško-francoski načrt ne želi tekmovati z zvezo NaTo, temveč prispevati k njenim silam za posredovanje. Maribor • Otvoritev medicinske fakultete Letos prvih 80 študentov medicine Južno krilo stavbe Mariborske Univerze bo odslej namenjeno dolgo pričakovani Medicinski fakulteti. Na slovesni otvoritvi, ki se je je udeležila praktično vsa mariborska akademska elita, med številnimi visokimi gosti je bilo opaziti tudi SDS-ovskega prvaka Janeza Janšo, je minister Dušan Keber dejal: "Slovenija je danes dobila še eno medicinsko fakulteto, za katero upam, da ne bo šla povsem po sledeh tradicije dosedanje, ampak bo razvijala nove paradigme!" Keber je v nadaljevanju svojega nagovora Mariborski medicinski fakulteti, ki bo prve študente splošne medicine sprejela letos jeseni, naložil kar nekaj obveznosti, saj je dejal: "Pričakujem, da boste na fakulteti, ki svoja vrata odpira v obdobju vključitve naše države v Evropsko unijo, razvijali nove vrednote študija, ki ne bodo prvenstveno usmerjene na rokovanje s sodobno tehnologijo, ampak na kvalitetno delo s pacienti. V svetu že dolgo ni več prioriteta razširjanje novih tehnologij, temveč izvrševanje pravice do zdravja za vse ljudi!" Tudi s strani ostalih govornikov je bilo slišati veliko lepih, obvezujočih in visokih misli, prvi dekan mariborske medicinske fakultete prof. dr. Ivan Krajnc pa je odprtje pozdravil z vedno večkrat slišanimi besedami: "Gospe in gospodje, imamo jo, drugo medicinsko fakulteto v Sloveniji!" Na novoodprto fakulteto, ki je bila ustanovljena z odlokom za preoblikovanje Univerze v Mariboru, sprejetim na državnem zboru RS 2. oktobra lani, se bo letos lahko vpisalo prvih 80 študentov splošne medicine, v prihodnosti pa se bo po besedah rektorja Mariborske univerze prof. dr. Ivana Rozmana to število povečalo še za 20, kar naj bi bilo dovolj za zapolnjevanje vrzeli v potrebah po zdravnikih v tem območju države. Študijski program splošne medicine, ki ga bo izvajala fakulteta, bo trajal 6 let, možnost za vpis pa bodo imeli vsi dijaki z opravljeno maturo in tisti, ki so pred prvim junijem 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program. V primeru omejitve vpisa (če bo kandidatov več, kot je prostih mest) se bo upošteval splošni uspeh pri maturi (35% točk), splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku (20% točk) in uspeh pri matematiki, tujem jeziku ter enem od naravoslovnih predmetov - biologija, fizika, kemija (45% točk). Program študija Z odkritjem naslovne plošče je mariborska Medicinska fakulteta tudi uradno odprla svoja vrata. medicine bo povezan z nekaterimi že obstoječimi programi, ki se izvajajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Pedagoški fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in matematiko. Klinični predmeti pa bodo potekali v okviru Splo- šne bolnišnice Maribor. Medicinska fakulteta bo sicer za vse interesente pripravila informativne dneve, ki bodo 13. in 14. februarja v njihovih prostorih na Orožnovi ulici 2 v Mariboru. SM Evropska unija in mi Statistika po evropsko Moderne družbe si več ne znamo predstavljati brez kopice podatkov, s katerimi dnevno operirajo politiki, gospodarstveniki in drugi pomembneži. Seveda pa ni vseeno, katere podatke uporabljamo v tovrstne namene, zato so najpogosteje v uporabi podatki, ki jih pripravljajo državni statistični zavodi, na osnovi katerih se izvajajo tudi primerjave med državami. Posamezna država naj bi prav s pomočjo statistike ustvarjala ugodne ekonomske in socialne razmere za svoje državljane. Zaradi verodostojnosti in zaupanja javnosti v statistične podatke je strokovna neodvisnost statistike nadvse pomembna. Statistika igra zelo pomembno vlogo tudi pri procesih širitve Evropske unije, uvedbi evra in vzpostavljanju ekonomske in monetarne unije. Evropsko in svetovno primerljivi statistični podatki so tako potrebni za načrtovanje ukrepov politik na ekonomskem, socialnem in oko-ljevarstvenem področju, s katerimi EU poskuša dvigniti stanje na evropsko raven. Povečano povpraševanje po ažurnih statističnih podatkih je pričakovati po širitvi, ko se bodo povečale potrebe po merjenju poslovnih dogodkov in pojavov v novem gospodarskem okolju, za kar bodo še posebej zainteresirani udeleženci evropskega finančnega trga ter podjetja in poslovni subjekti, ki se usmerjajo na enotni evropski trg. Kljub izredno pomembni vlogi statistike pa evropska zakonodaja za to področje za države EU v celoti ne predpisuje skupnega pravnega reda. Osrednji statistični urad je EUROSTAT, s sedežem v Luksemburgu. Urad si prizadeva oblikovati skupni evropski statistični prostor s tem, da zbira podatke, analize in napovedi in tako pomaga pri usmerjanju delovanja posameznih politik. Urad je v veliki meri odvisen od statističnih podatkov, ki jih posredujejo države članice. Na osnovi teh in primerjav Eurostat objavlja podatke s področja gospodarstva, kmetijstva, trgovine, energetike in zaposlovanja, s ciljem primerjave med državami članicami, pogosto pa tudi z ostalimi evropskimi državami ter Japonsko in ZDA. Eurostat tako usklajuje in povezuje nacionalne statistike članic v enoten sistem, ki bi bil podatkovno primerljiv, zanesljiv in ustrezen v celotni EU. Kot je že objavil Eurostat, se bo prebivalstvo EU po širitvi povečalo za 20 odstotkov, ob 7,9-odstotni rasti kmetijske proizvodnje pa je v petindvajseterici pričakovati tudi 4,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Slovenija je morala z EU pogajati tudi za področje statistike, kjer je sprejela evropski pravni red, brez prehodnih obdobij ali izjem. Naša država, oziroma Statistični urad Republike Slovenije (SURS) z Eurostatom sodelujejo že celo desetletje, saj je bila že leta 1994 podpisana Skupna deklaracija o statističnem sodelovanju med SURS-om in Eu-rostatom, ki omogoča uradno sodelovanje Slovenije pri evropskem statističnem delu. Sicer pa je slovenska statistika aktivno vključene v mednarodno sodelovanje že od začetka 70. let prejšnjega stoletja. Leto dni po osamosvojitvi je SURS postal že član Konference evropskih stati- in sprejem programa statističnih raziskovanj, izboljšalo statistično zaupnost, poglobilo neodvisnost SURS-a in natančneje določilo vlogo pooblaščenih izvajalcev statističnih raziskovanj. Slovenija je popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 in prebivalstva, gospodinjstev ter stanovanj leta 2002 uresničila s posebnim zakonom, pri katerem so bila upoštevana določila pravnega reda in mednarodna priporočila. Anemari Kekec stikov. V času vključevanja Slovenije v EU je morala država v letu 2001 spremeniti in dopolniti Zakon o državni statistiki, kar pa je v bistvu olajšalo pripravo EUROSTAT V EU decembra 14,2 milijona brezposelnih Evropski st^^i^^ični urad je prejšnji teden objavil ^^eze podatke o brezposelnosti v EU, kijih je javnosti posredovala STA. Ob tem je urad objavil {e podatke o brezposelnosti v pristopnicah in izvedel primerjavo z ZDA. Stopnja brezposelnosti je decembra lani v evro-območju in celotni Evropski uniji v primerjavi z mesecem novembrom ostala nespremenjena pri 8,8 odstotka oziroma 8,0 odstotka, je danes sporo~il evropski statistični urad Eurostat. Decembra lani je bilo tako v evroobmo~ju brezposelnih 12,3 milijona, v celotni EU pa 14,2 milijona ljudi. Decembra 2002je evroobmočje beležilo 8,6-odstotno brezposelnost, celotna petnajsterica pa 7,9-odstotno. Lani decembra so najnižjo brezposelnost beležili Luksembourg (3,9 odstotka), Irska (4,5 odstotka) in Avstrija (4,6odstotka), najvišjo pa z 11,2 odstotka Španija. Med desetimi pristopnicami, za katere je Eurostat razpolagal s podatki, so decembra lani najvišjo brezposelnost beležile Slovaška (16,6 odstotka), Litva (11,8 odstotka) in Latvija (10,5 odstotka). Najnižjo brezposelnost pa so istega meseca beležili na Cipru (4,8 odstotka), Madžarskem (5,9 odstotka) in v Sloveniji (6,4 odstotka). V celotni EU pa je brezposelnost med moškimi s 7,1 odstotka decembra 2002 porasla na 7,3 odstotka decembra 2003, med ženskami pa je v enakem obdobju z 8,8 narasla na 8,9 odstotka, še navaja Eurostat. Eurostat je za primerjavo navedel še podatke o brezposelnosti v ZDA, kjer je bila ta decembra lani 5,7-odstotna, in na Japonskem, kjer so zabeležili 4,9-odstotno stopnjo brezposelnosti. četrtek • 12. februarja 2004 Aktualno ŠtajerskiTEDHÍK 3 Ptuj • Nov model razporejanja sredstev v bolnišnicah Enak meter na sekundarni ravni Na Ptuju sta prejšnji petek potekali dve zanimivi srečanji. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je vabil na razvojni forum, na katerem so govorili o pripravah na izdelavo integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj, v ptujski bolnišnici pa je ministrstvo za zdravje pripravilo okroglo mizo o uvajanju novega modela razporejanja sredstev, ki temelji na potrebah pacientov v okviru projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v vseh slovenskih bolnišnicah, s poudarkom na sodelovanju med bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Dorjan Marušič, dr. med., državni sekretar na ministrstvu za zdravje, se je pogovora v ptujski bolnišnici udeležil skupaj s Tanjo Mate, dr. med., izvršno direktorico projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva. Projekt je sestavni del zdravstvene reforme, v središče katere je postavljen državljan s svojimi zdravstvenimi pravicami. Prvi temelj zdravstvene reforme je solidarnost, sledi mu pravična in pregledna delitev sredstev za zdravstveno varstvo med izvajalce, ki bo spodbujala kakovost in u~inkovitost dela izvajalcev in izpolnjevala potrebe državljanov izrecno po njihovi nujnosti, ne pa po socialnem ali materialnem polo- žaju, je bilo na okrogli mizi še posebej poudarjeno. S projektom razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, ki poteka pod okriljem ministrstva za zdravje, se želi izboljšati obstoječi sistem zdravstvenega varstva v smislu čim bolj racionalne rabe razpoložljivih sredstev, s tem naj bi se slovenski zdravstveni sistem približal standardom EU. V okviru projekta potekajo aktivnosti, ki se nanašajo predvsem na uvajanje sprememb na področju sistema financiranja zdravstvenega varstva, kakovosti in upravljanja. Ključno vlogo pri tem ima učinkovit informacijski sistem. Slovenske bolnišnice, med njimi tudi ptujska, so v letu 2003 začele testno zbirati podatke za akutne bolnišnične obravnave po sistemu skupin primerljivih primerov, ki temelji na metodi plačevanja primera po zahtevnosti obravnave, obenem pa je osredotočen na potrebe pacientov. Nov model z oblikovanjem kliničnih timov spodbuja celovito obravnavo pacientov, s tem pa tudi večje sodelovanje med zdravniki ter med bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Podatki za ptujsko bolnišnico kažejo, da bo za leto 2003 deset odstotkov sredstev za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav že razporejenih po novem modelu razporejanja sredstev, po sistemu skupin : Črtomir Goznik Državni sekretar v ministrstvu za zdravje Republike Slovenije Dorjan Marušič, dr. med., je v ptujski bolnišnici predstavil nov model razporejanja sredstev, ki temelji na potrebah pacientov. Foto: Črtomir Goznil< S prispevki so na okrogli mizi sodelovali (od leve proti desni): Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice, Tanja Mate, izvršna direktorica projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, n Metka Petek Uhan, direktorica ptujskega zdravstvenega doma. primerljivih podatkov. V svetu je ta sistem uveljavljen že 15 let. Najprej bodo jasen meter postavili v bolnišnicah, saj je bilo v preteklosti največ pripomb ravno na nepregledno delitev sredstev na sekundarni ravni, je na Ptuju med drugim povedal državni sekretar v ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič, ko je predstavljal prednosti in učinke novega sistema razporejanja obravnav v skupine primerljivih primerov. Projekt posebno pozornost namenja uvajanju celovite kakovosti zdravstvene obravnave in spodbujanju dobre klinične prakse, ki temelji na uvajanju kliničnih smernic in kliničnih poti. Klinične smernice pomagajo zdravniku in ostalemu medicinskemu osebju pri odločitvah o izbiri najprimernejše zdravstvene oskrbe v posameznih primerih. Ključne prednosti uvajanja kliničnih poti so zmanjšanje števila napak pri zdravljenju bolnikov, spodbujanje skupinskega dela med zdravniki na primarni in sekundarni ravni kot tudi boljše obveščanje bolnikov o postopkih zdravljenja. "Turneja" predstavnikov ministrstva za zdravje v slovenskih bolnišnicah je potrebna iz enostavnega razloga, ker je potrebno zdravnike in ostalo zdravstveno osebje spodbuditi za uresničevanje novega modela razporejanja sredstev "denar sledi bolniku", ki bo z dosledno uvel- javitvijo vplival tudi na skrajšanje čakalnih dob in čakalnih list v slovenskem zdravstvu. Predstavniki ptujske bolnišnice, zdravstvenega doma Ptuj in Ormož, so imeli več vprašanj v zvezi z uvajanjem novega načina plačevanja storitev, še več jih bo sledilo, saj naj bi že v letu 2004 sredstva v celoti usmerjali po potrebah pacientov. Pri udejanjanju pričakujejo določene smernice, ki jih bodo po potrebi modificirali. MG Ta teden Ptički in korenine že vedo Po izredno bogatem kulturnem tednu, v katerem smo imeli veliko priložnosti duhovno obogatiti dušice, je pred nami konec tedna, ko bomo lahko zapeljali na potep še svoja čustva in bomo lahko oplemenitili tudi naša srca. Priložnosti in trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo ali celo rečemo, da ga imamo radi, ni nikoli odveč in valentinovo je zagotovo ena takih primernih. Običaji, ki so povezani z valentinovim niso povsod enaki, a imajo skupni imenovalec - v ljubezni. Njegove korenine najdemo že med Rimljani, ki so prav v tem času praznovali luperkalije, to je praznik posvečen plodnosti in rodovitnosti, ki so ga praznovali z neke vrste ljubezensko loterijo. V Angliji je Valentin že več kot pol stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev, ki si na ta dan pošiljajo voščilnice, pisma in razglednice s srčnimi besedili. V ameriških združenih državah pa je to edini dan, ko sme ženska zaprositi za roko svojega izvoljenca. Ceprav so pri nas temu prazniku morda po krivem nadeli nalepko post-socialistični ali vrinjeni praznik, zadnja leta vendarle pridobiva na svoji veljavi tudi med nami. Svetega Valentina sicer že dolgo poznamo, saj je v starih bukvah zapisano, da je bil to škof, ki je živel v 3. stoletju in je poročal mlade krščanske pare, čemur so nasprotovali vladarji, nas-protiniki krščanstva. O njem kroži tudi več legend in pregovorov. V kmečkem koledarju je menda najbolj pogost tisti, da sveti Valentin prinese ključ do korenin, zato so mu pravili tudi prvi spo-mladin. Stari vinogradniki vedo, da sv. Valentin vreže prvo trto, vrtičkarji, da lahko od Valentina pričnejo s spomladanskim urejanjem vrtov. Ni pa skrivnost, da se na ta dan tudi ptički ženijo, čeprav je ponekod zapisano, da to počno že na vincencovo, ali še pozneje, na gregorjevo. Kakorkoli že, če vsega tega o valentinovem niste vedeli, ste si sedajle lahko prebrali in boste lahko ukrepali v skladu z vašimi čustvenimi željami, potrebami in potenciali. Ptičkom in koreninam pa tega ni treba nikoli povedati, saj to že od nekdaj preprosto začutijo. Začutimo še mi, naj nas prevzame lepota Ljubezni! Martin Ozmec Lenart • Nočejo v Ptujsko razvojno regijo S Ptujem nimamo nobenih vezi V prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali, da so župani Prlekije in dela Slovenskih goric podpisali pismo o nameri o ustanovitvi Zveze občin Prlekije in Slovenskih goric. Pismo so podpisniki med drugim poslali tudi Službi vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. Od ministrice Kovačeve so že prejeli odgovor, s katerim so župani občin Milan Gumzar (Benedikt), Jože Kraner (Cer-kvenjak), mag. Ivan Vogrin (Lenart) in Bogomir Ruhitelj (Sv. Ana) nezadovoljni. Prepričani so, da ministrica Zdenka Kovač ne želi dojeti namena pisma o nameri o ustanovitvi zveze občin. Omenjeni župani se z odgovorom ne strinjajo, zato so ponovno ministrici napisali pismo, v katerem so izrazili nestrinjan-je in nasprotovanje načinu oblikovanja razvojnih regij, kot jih predvideva zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Nesprejemljivo se jim zdi, da služba s svojimi stališči prejudicira število in območja razvojnih regij, ki naj bi se oblikovale na podlagi omenjenega zakona, saj je iz sklepov vlade jasno izražen namen, da se v skladu z opredelitvijo razvojnih regij oblikujejo tudi pokrajine kot upravno-politične tvorbe. Omenjeni župani so ogorčeni, da občine brez vprašanj vključujejo v razvojne regije, ne da bi o njihovih stališčih vprašali lokalne skupnosti. Župani so med drugim v pismu ministrici zapisali: "Očitno je, da ste zaradi potrebe po ustanovitvi "Ptujske razvojne regije" popolnoma politično, brez upoštevanja strokovnih kriterijev, pač oblikovali neko razvojno regijo, katere središče bo pač Ptuj, da bi pa dosegli zadostno število prebivalstva, ste vključili še občine, ki s Ptujem nimajo in niso nikdar imele nobenih povezav. Vključevanje občin iz območja Slovenskih goric (Lenart, Benedikt, Cerkven-jak in Sv. Ana) v t. i. razvojno regijo Sp. Podravje nima nikakršnih zgodovinskih, geografskih, upravnih, kulturnih, šolskih, gospodarskih, političnih, razvojnih, migracijskih temeljev. Verjetno sploh ne veste, da se večina prebivalstva občin na območju upravne enote Lenart oskrbuje iz sistema Mariborskega vodovoda, težave glede komunalnih deponij ne rešujemo s Ptujem, vsi migracijski tokovi (šolstvo, zdravstvo, gospodarstvo) so zelo daleč od Ptuja." Omenjeni župani so še prepričani, da se razvoj ne bo zagotavljal z majhnostjo regij, v pogojih prisilne politične odločitve, pač pa v konkretnih, precej enostavnih projektih, kot so infrastruktura, dekoncentracija srednjega in visokega šolstva, upoštevanje razvojnih potreb občin pri prostorskem načrtovanju, predaja in glede na stopnjo razvitosti možnost subvencioniranega nakupa državnega premoženja za potrebe razvoja občin, razvoj poslovno-ekonomskih razvojnih con. Župani so še prepričani, da enostavni ukrepi ne potrebujejo "kvadratkov in krogcev" umetno ustvarjenih struktur, pač pa premik v razmišljanju od birokratizma in administriranja k inovativnosti, kot jo pozna razvito gospodarstvo. Župani so prepričani, da je treba iskati rešitve v smeri manjšega števila močnejših razvojnih regij, v okviru katerih so že nastale in nastajajo razvojne zveze občin. V pismo ministrici pa tudi jasno poudarjajo, da se občine na območju upravne enote Lenart ne strinjajo, da jih želijo ločiti od Zgornjega Podravja, saj imajo skoraj vse razvojne projekte in programe vezane prav z občinami iz Zgornjega Podravja. Pismo ministrici pa župani zaključujejo: "Če ste se odločili za popolno politično kompromisno širitev števila regij na 14, potem zahtevamo še eno dodatno razvojno regijo in resnično upamo, da se nam bodo v naših prizadevanjih priključila še druga območja, tako da bo z enakim "strokovnim" metrom, kot ste ga uporabili v predlogu zakona, moč zelo hitro ugotoviti vso nesmiselnost takšnega predloga zakona. Upamo, da bo do "streznitve" prišlo še pravočasno, brez nepotrebnih napetosti in protestov." 4 Štajerski Po mestni občini četrtek • 12. februarja 2004 Ptuj • Z razvojnega foruma Tudi država vidi Ptuj na obrobju V Narodnem domu je potekal razvojni forum, na katerem so govorili o pripravah na izdelavo integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj. V petek so udeleženci iz gospodarstva, politike, družbenih dejavnosti in drugih okolij mestne občine Ptuj nadaljevali tam, kjer so na prednovoletnem srečanju v slavnostni dvorani ptujskega gradu končali, kjer so tudi sprejeli vabilo ptujskega župana dr. Štefana Čelana, da med prazniki temeljito razmislijo o predlogih, s katerimi bi lahko pomagali graditi smelejši, predvsem pa invoativnejsi jutrišnji razvoj tega okolja. Z uvodmi prispevki so se tokrat oglasili trije, prof. dr. Matjaž Mulej, dr. Stefan Celan in Simona Kasman, ki je predstavila vsebino in operativni potek projekta, ki bo predvidoma izdelan do sredine poletja. S pripravo integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj se ukvarja okrog 140 ljudi. Poleg domačih poznavalcev razmer in strokovnjakov tudi zunanji strokovni sodelavci z doktorskimi nazivi, kar naj bi zagotavljalo, da bo razvoj mesta in njegovega za- ledja taksen, da bo vodil v inovativno evropsko družbo. Mestni svetniki naj bi o njem razpravljali že do poletja. Kot je v petek povedala odgovorna vodja projekta s strani ZRS Bistra Simona Kas-man, bo imel integralni razvojni program mestne občine Ptuj tri strateska razvojna področja: temeljil naj bi na razvoju človeških virov, na razvoju okolja, prostora in infrastrukture ter na razvoju gospodarstva, vključno s kmetijstvom in turizmom. Vodja projekta s strani mestne občine Ptuj Foto: Črtomir Goznik Prof. dr. Matjaž Mulej, Simona Kasman in dr. Štefan Celan so bili glavni razlagalci na razvojnemu forumu. je mag. Stanko Glažar, odgovorni nosilec projekta pa župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan. Prof. dr. Matjaž Mulej je udeležence ptujskega razvojnega foruma spomnil, da je Slovenija že pred 20 leti pripravila konferenco o poti v inovativno družbo. Celih pet let pred Evropo je razpolagala s prvim inovativnim projektom, potem pa so nas drugi prehiteli. Danes je samo petina slovenskih podjetij inovativnih, ostala so rutinerska, ljudje, ki se ukvarjajo z inovativnim delom pa so se vedno nerazumljeni oziroma čudaki. Razvojno uspešni bomo le, ""če bomo Ptuju ponovno vrnili visjo raven političnega in upravnega odločanja, če bomo znali razviti dovolj inovativne izdelke in storitve, če bomo na vseh ravneh v mestni občini Ptuj znali vzpostaviti celovito podjetništvo, če bomo znali zgraditi trge za naše storitve in izdelke in če bomo dovolj vztrajni," je med drugim povedal ptujski župan dr. Stefan Čelan, ki je tudi opozoril na nekatere nevarnosti, ki so Ptuju pretile in mu še pretijo iz strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije, ki je v oblikovanju. Ko gre za pozicio-niranje višje- in visokošolskih središč, se okrog Ptuja, nič ne vidi; če tega ne bomo uspeli spremeniti, nas čaka zgodba iz časa umeščanja železniške proge Dunaj-Ptuj-Trst," je med drugim povedal ptujski župan. Preden bo prostorska strategija sprejeta na vladi in parlamentu, bo to "sliko" potrebno popraviti, saj to zahteva tudi število 5500 nezaposlenih na tem območju. Pri razvoju gospodarske infrastrukture (naftovodov, daljnovodov, plinovodov) pa je ta prostor naenkrat zelo pomemben, kjer pa bo potebno temu prostoru tudi nekaj dati, če bo zadeva obveljala, če bodo tod vodile najbolj optimalne transportne poti. Vprašanje za ministra za okolje mag. Janeza Kopača je bilo, ali je ta prostor primeren res samo za gradnjo že omenjene infrastrukture. Tudi pri načrtovanju osrednjih gospodarskih con so za zdaj Ptuj izpustili. Kaj torej v našem prostoru pomenijo Talum, vsa barvna melargija, živilsko-predelovalna dejavnost, če nas ni v prvi prioriteti razvoja teh industrijskih con. Tudi temu Foto: Črtomir Goznil< Podjetniki in politiki so si imeli kaj povedati (od leve): Drago Vobner, Milan Cucek, Vlado Čuš in Andrej Koter. smo se ostro uprli, poudarja ptujski župan, ki je tudi nezadovoljen, ker so v državni prostorski strategiji na Ptuj pozabili, tudi ko so umeščali gradnjo avtocest, hitrih cest in železniških prog. Zdaj so sicer popravki vne-šeni povsod tam, kjer so za temi projekti stali mednarodni sporazumi. Če tega ne bi storili, bi bili razvojno odpisani. Tudi pri pomembnih regionalnih središčih Ptuja najprej ni bilo, najprej so ga vpisali med središča subregi- onalnega pomena, zdaj je med 14 regionalnimi središči. Vsi ti že doseženi popravki pa še zdaleč ne pomenijo, da bo razvoj stekel v želeni smeri, zato s pogajanji nadaljujejo. Na petkovem razvojnem forumu je ptujski župan podrobneje govoril tudi o indikatorjih uravnoteženega razvoja, ki vključujejo indikatorje ekonomskega, socialnega in indikatorje okoljskega razvoja. MG Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama (I.) Od Orniga do Remca V zgodovino se vpisujejo osebnosti, katerih misli in ravnanja so sooblikovali življenje nekega časa. Po tem, koliko so storili za splošno dobro, ob upoštevanju danih objektivnih pogojev - gospodarsko-družbenih, političnih in kulturnih dejavnikov, jih tudi vrednotimo. Kaj lahko povzamemo skozi dejanja osebnosti, ki so med svetovnima vojnama vodile ptujsko mestno občino, naj govori naslednji sestavek. In ker je bilo zadnje leto prve svetovne vojne še vedno povezano z župa-novanjem Josefa Orniga, naj primerjalno predstavimo tega dolgoletnega ptujskega župana z osebnostmi, ki so mu sledile. Josef Ornig (rojen 1859 v Hra-stovcu, umrl v Gradcu 1925. leta) je kot sin mlinarja obiskoval prvi razred gimnazije na Fototel , belcontdoo@siol.net i 1 O^na V www.belcont.si jp--'''' Energijsko varčna okna iiT ''' PVC.LBS,ALU. k— garažna vrata (gunther in hormann) in F izolacijske steklene fasade. F DANA BESEDA OBVEZUJE Rabljena vozila TIP LETNIK CENA FIAT BRAVA 1.6 SX 1997 1.260.000 KIASP0RTAGE2,0MRDi 1998 1.550.000 R CLIO 1.2 1998 1.060.000 R CLIO DYN. 1,2/16V 2003 2.150.000 R CLIO DYN. 1,2/1 SV SV 2003 2.150.000 R LAGUNA EXP. 1,9 dCi 2002 4.090.000 R LAGUNA PRIV. 1,9 dCi 2001 4.230.000 R SCENIC 1.6 ALIZE 2000 2.370.000 RENAULT LAGUNA 1,8/16V 1999 2.080.000 MEGANE AUT. CONF 1,6/16V 2003 3.300.000 MEGANEAUT.C0NF1,9dCi 2003 3.650.000 MEGANE AUT. CONF 1,9 dCi 2003 3.650.000 R LAGUNA 1,9 dCi 2003 4.690.000 R LAGUNA 1,9 dCi 2003 4.690.000 R LAGUNA 1,9 dCi 2003 4.690.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplaien preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) petovi^^ Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si V METALKI SE CENE TOPIJO PC Metalka Ptuj • Lesene A lestve: >4 stopnice V= i.30m 7.690.->5 stopnic V=l.60m 8.590.-»6 stopnic V= 1.90m 8.880.- Kopalniška oprema: > tuš kabina s steklom 80 x 80 cm 29.190.» kopalniški blok INVE uvoz Italija 59.990.-• keramične ploščice 30 x 30 cm/m2 1.190.> keramične ploščice, zunanje, kamen J/ ^ F \V 33 x 33 cm/m2 M^^R 2.590.- ^ m™«A I'/ "Prejeto priznanje mi pomeni tudi izziv za prihodnost!" Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniska 7, tel: 02/749 18 00 1.PC FIUJ^Vm TRGOVm Foto: SM četrtek • 12. februarja 2004 Po naših občinah ŠtajerskiTEDHÍK 9 Skorba • Odbor za okolje o kvaliteti pitne vode Voda primerna, varnost sistema ustrezna člani odbora za okolje prostor in gospodarsko infrastrukturo, ki deluje pri svetu Mestne občine Ptuj, so se v četrtek, 5. februarja, sestali v prostorih vodovodnega črpališča v Skorbi in se v osrednji točki posvetili kvaliteti pitne vode ter zaščiti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Predsednik omenjenega odbora Milan Cucek je uvodoma poudaril, da sta kvaliteta in kakovost pitne vode ključnega pomena za prebivalstvo in vse, kar je živega v širši regiji, zato se bodo tudi v bodoče temu viru življenja in njegovi zaščiti posvetili z vso resnostjo in odgovornostjo. Celotno dejavnost Komunalnega podjetja Ptuj, ki opravlja vodo-oskrbo, ter dejavnosti odvajanja in čiščenja odplak na območju 17 občin Spodnjega Podravja je članom odbora predstavil direktor Jože Cvetko. Med drugim je povedal, da je glede na dosežen dogovor med občinami ta sistem vodooskrbe nedeljiv, zato so ga ohranili kot tehnološko in tehnično celoto. Te dni so že v pripravi pogodbe o upravljanju, ki jih bodo podpisali predstavniki omenjenih 17 občin in izvajalcev. V Komunalnem podjetju Ptuj oskrbujejo s pitno vodo okoli 75.000 prebivalcev iz območja 17 občin Spodnjega Podravja. To počno prek okoli 900 km primarnih in sekundarnih vodovodov, prek 28 vodohranov, 43 prečrpališč in 20.745 vodovodnih priključkov. Zanimivo pa je, da cene vode še vedno ne pokrivajo vseh dejanskih stroškov distributerja Komunalnega podjetja Ptuj, saj ocenjujejo vre- dnost celotne infrastrukture na 5,8 milijarde tolarjev, stopnja pokrivanja lastne cene pa je 75-odstotna. Tako jim že vrsto let primanjkuje 25% sredstev, zaradi česar so prisiljeni zniževati obseg vzdrževanja sistema. Ekolog Ivan Dobnik, ki je predstavil nadzor kvalitete pitne vode in varnost vodooskrbe v vodoos-krbnem sistemu Ptuj, je povedal, da trenutno črpajo vodo iz sedmih plitkih in štirih globinskih vodnjakov v Skorbi ter iz treh globinskih vodnjakov na drugih lokacijah; še letos pa naj bi bila gotova dva globinska vodnjaka v Podvincih in Gerečji vasi. S črpanjem vode iz neoporečnih globinskih vodnjakov so pričeli pred leti, ker je bila zaradi prekomernega onesnaževanja kakovost vode iz plitkih vodnjakov oporečna, predvsem zaradi vsebnosti pesticidov in nitratov nad dovoljeno mejo. Sicer kvaliteto pitne vode nadzorujejo z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode tako v črpališču kot v posameznih vo-dohranih ter tudi pri končnih uporabnikih na omrežju. Lani so dodatno uvedli še monitoring pesticidov, po tri serije vzorcev pa so odvzeli še na koncih vseh večjih cevovodov. Poleg rednega jemanja vzorcev pa imajo v črpališču na- Po seji so si člani odbora z zanimanjem ogledali črpališče v Skorbi; na posnetku med ogledom računalniško vodenega centra oskrbe z vodo. meščen tudi biološki indikator z mladicami postrvi, s čimer neprekinjeno nadzorujejo kvaliteto pitne vode. V letu 2003 je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor iz ptujskega sistema odvzel 1193 vzorcev, od tega 844 za mikrobiološke ter 349 za kemijske analize. Mikrobiološko je bilo neustreznih 19 vzorcev, od tega 8 zaradi neprimernega transporta oziroma visokih temperatur sredi julija. Sicer pa neustreznost ostalih vzorcev pripisujejo defektom v omrežju ter posledicam obnovitvenih in vzdrževalnih del. Po kemijski analizi pa je bilo neustreznih le 11 vzorcev, predvsem zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin ter zaradi presežene vrednosti za nitrate. Glavni vzrok za to pa so bile menjave črpalk v globinskih vodnjakih ter posledice nekdanje uporabe v kmetijstvu. V samem Ptuju je na določenih mestih problem peska v vodi, kar je posledica vodnjakov na prodnatih tleh, zato so na najbolj izrazitih mestih že namestili filtre. Ker so mikrobiološke slike vzorcev na vodnih virih ugodne, vode ne klorirajo, splošna ocena stroke pa je, da je kvaliteta pitne vode iz ptujskega vodooskrbnega sistema primerna, varnost tega sistema pa ustrezna. Varnost vodooskrbe so zagotavljali z nadzorovanjem in preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na sistemu ter z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč. Poleg tega so odkupili 2,5 ha zemljišč, organizirali setev posevkov na 53 ha zemljišč, izplačali pa so tudi regres za obdelavo teh zemljišč. Da bi zagotovili oskrbo s kakovostno pitno vodo tudi v bodoče, že dobri dve leti pripravljajo obsežen projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Članom odbora ga je predstavil Jernej Somen in poudaril, da gre za regionalni projekt, ki naj bi reševal več problemov hkrati in bo precej drag. Samo izdelava potrebne projektne dokumentacije je veljala dobrih 213 milijonov, zato si prizadevajo, da bi del sredstev za izvedbo projekta pridobili tudi iz evropskih skladov. Sicer pa bo okoli 20% stroškov te obsežne in- vesticije odpadlo na 7 lokalnih skupnosti, poleg mestne občine Ptuj so namreč v projekt vključene še občine Videm, Gorišnica, Mar-kovci, Hajdina, Starše in Kidričevo. Po nekaj vprašanjih članov odbora in po krajši razpravi so soglasno sklenili, da v celoti podpirajo prizadevanja za zaščito in izboljšanje vodooskrbe. Med sklepe pa so zapisali tudi, da bo potrebno odslej o kvaliteti pitne vode javnost obveščati mesečno, da bo treba povečati obseg vlaganj v izgradj-njo globinskih vodnjakov ter prav tako obseg zamenjave salonitnih cevi in dotrajanega omrežja. Zamenjavo salonitnih cevi je treba uskladiti z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja, v razvojnih programih MO Ptuj je potrebno zagotoviti prioriteto projektu zaščite kvalitete podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, zaradi potrebnega sofinanciranja tega projekta pa bo treba prilagoditi oziroma racionalizirati programe drugih področij v MO Ptuj in sprejeti tudi dolgoročni načrt zadolževanja. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da mora za tem projektom trdno stati vsa politika in brez izjeme tudi vse stranke. M. Ozmec Gorišnica • Veliko rušenja in novogradenj Novo občinsko središče Letošnje leto bo v občini Gorišnica še posebej investicijsko naravnano. Rušilo se bo staro in dotrajano, gradilo se bo novo, tako v samem centru Gorišnice kot tudi v Cirkulanah in Moškanjcih. Cirkulane: adaptacija dvorane in nakup zemljišča za vrtec Kot pravi župan Jožef Kokot, bo ena glavnih letošnjih naložb sanacija večnamenske dvorane v Cirkulanah: "Urejene imamo vse potrebne dokumente, izdano je gradbeno dovoljenje, v pripravi je tudi že razpis za izvajalca, saj se bodo dela začela takoj po koncu pouka, torej junija!" V dvorani bodo v celoti obnovili elektroinstalacije, strojne instalacije za ogrevanje, zunanjo fasado in sanitarije ter dogradili prizidek za shranjevanje telovadnega in drugega orodja, saj je dvorana namenjena tudi pouku telesne vzgoje. Za adaptacijo dvorane je v letošnjem občinskem proračunu že rezerviranih 30 milijonov tolarjev. V Cirkulanah pa bodo letos odkupili tudi zemljišče za izgradnjo novega dvooddelčne-ga vrtca: "Obstoječa stavba, kjer je danes vrtec, ni več primerna za obnovo, ob tem pa je še vedno v de-nacionalizacijskem postopku. Letos bomo za novogradnjo, poleg nakupa zemljišča, pridobili še vse potrebne projekte, ostalo se bo urejalo naslednje leto." Gorišnica: nova občinska stavba s kulturno dvorano Idejna zasnova za izgradnjo nove občinske stavbe v centru Gorišnice je že narejena, na nocojšnjem občinskem svetu se bodo o njej odločali svetniki, v proračunu pa je za izgradnjo nove zgradbe predvidenih približno 170 milijonov tolarjev: ^"V novi zgradbi bo tudi kulturna dvorana s 190 sedeži, prostori Krajevnega urada, verjetno še sedež društva upokojencev in seveda prostori občinskega urada. Zgradba bo postav- ljena na mestu stare šole, ki jo bomo zrušili, tudi cena rušenja je že zajeta v vrednost investicije, in bo po arhitektonskem izgledu sledila novi telovadnici ter šoli, saj želimo urediti prijeten in stavbno usklajen center občine. Nova stavba bo sicer le prvi korak k urejanju enovitega centra, saj bomo kasneje preplastili še cesto in uredili kanalizacijo." Rušenje stare šole je predvideno konec junija, takoj naj bi se začela tudi izgradnja nove občinske stavbe, ki mora biti končana do začetka septembra, da zaradi hrupa ne bo moten pouk v bližnji šoli. Odprtje občinske zgradbe župan Kokot napoveduje za konec leta, investicija pa bo pokrita v tem in naslednjem letu. Moškanjci: obrtna cona, policijska postaja in trgovski center Občina je za ureditev obrtne cone v Moškanjcih odkupila 5 hektarjev zemljišča, ki je prostorsko že urejeno, v izdelavi je PUB, ki bo prav tako potrjen v roku enega meseca: "V kratkem bomo začeli zemljišče opremljati s potrebno infrastrukturo, prvi interesenti se že javljajo, posebnih omejitev glede vrste proizvodnje ne bo, razen če bo seveda šlo za okolju škodljivo dejavnost. Kalkulacije cen za kvadratni meter zemljišča še nimamo, menimo pa, da cene ne bodo previsoke. V skrajnem primeru bomo investitorjem pomagali tudi s subvencijo občine pri nakupu zemljišča, saj nam je prvi interes, da pridobimo vlagatelje in da obrtna cona zaživi!" Letos pa v občini že pripravljajo tudi projekte za novo policijsko postajo. Zemljišče zanjo v velikosti 30 arov pri športni jami v Moškanjcih je občina že odkupila in ga odstopila policiji: "To so pač zahteve policije, ki so se jim morali podrediti tudi v drugih občinah, kjer se bodo gradile policijske postaje. Občina je sicer za omenjeno zemljišče plačala 12 milijonov tolarjev, v novi policijski postaji, ki bo po napovedih zgrajena leta 2006, pa bo zaposlenih 80 ljudi.Več težav s cestami in namakalnim sistemom Z izgradnjo mejnega prehoda Meje bodo krajani ob meji dobili tretji pas asfaltirane ceste (iz državnega proračuna), sicer pa je v naložbenih planih občine letos predvideno še asfaltiranje štirih kilometrov cest; enega kilometra v Tibolcih in treh v haloškem predelu občine: "Ko bo urejena še cesta v Paradiž, bomo v glavnem rešili vse povezovalne ceste v občini. Še vedno pa se precej denarja namenja za gramoziranje." Težava, s katero se v občini ubadajo že več let, je tudi ureditev namakalnega sistema Gorišnica--Moškanjci-Zagojiči-Cunkovci--Sobetinci: "Ta zadeva se vleče že več let, še danes ni vladne uredbe, upamo pa, da se bo letos vendarle "zgodila". Uredba je namreč pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez tega pa z deli ne moremo začeti." Seveda pa je v ozadju zaenkrat neizdane uredbe tudi obveza države, da zagotovi sredstva, predvidoma v višini 70 odstotkov, za ureditev namakalnega omrežja. In če uredba ne bo izdana v kratkem, bo projekt izvedbe namakalnega sistema, glede na prihajajoče volitve, pomaknjen za lep čas v prihodnost. SM Foto SM "Čaka nas veliko dela!" 10 TEDNIK Po naših občinah četrtek • 12. februarja 2004 Zetaie • Zbornik Zetale in Zetalanci V ponos in spomin "Zbornik ni nastal slučajno in mimogrede, povod zanj je 775. obletnica prve omembe Žetal. Njegova bistvena poanta pa nosti občine v širšem slovenje v utrjevanju identitete kraja skem prostoru. Ne glede na in ljudi ter v ve~ji prepoznav- majhnost na{e ob~ine prispe- Stanko Skledar: "Zbornik je pregled preteklosti in sedanjosti Žetal in kot takšen vir za bodoče raziskovalce!" vamo in smo košček slovenske zgodovine, imamo svojo preteklost, na katero smo lahko upravičeno ponosni in na njej bomo gradili svojo prihodnost!" Tako je župan občine Žetale Anton Butolen pospremil na pot zbornik Žetale in Žetalanci, ki je natisnjen v tisoč izvodih, zanj pa je občina namenila šest milijonov tolarjev. Publikacija na 270 straneh, popestrenih s številnimi fotografijami, združuje prispevke 27 različnih avtorjev. "Ideja za izdajo zbornika o Žetalah se je porodila že pred precej časa, pravo delo pa se je začelo pred dobrimi štirimi leti, leta 1999. Rdeča nit zbornika je zgodovinski oris nastanka in razvoja Žetal, kjer so bili odkriti sledovi neolitske naselbine in različna kamnita orodja in orožja. Skozi Grajena • Prva prireditev ob 800-letnici Trije razlogi za slavje "Današnja prireditev je v prvi vrsti namenjena počastitvi slovenskega kulturnega praznika, vendar imamo krajani še dva razloga za praznovanje," je na četrtkovi slovesnosti v nabito polni dvorani grajenskega doma krajanov poudaril predsednik primestne četrti Andrej Rebernišek. Učenci OS Grajena so se izkazali z igro in pesmijo. Foto: SM prispevke avtorjev so nato kronološko zajeta vsa obdobja življenja na tem območju, zbornik pa v celoto zaključujejo še zanimivi prispevki o razvoju šolstva, društvenega življenja, ljudskega stavbnega izročila, opisi umetnostne dediščine žetalskih cerkva z Janečkovimi orglami v Čermožišah in poglavji o zanimivih žetalskih osebnostih," je vsebino zbornika na kratko predstavil glavni urednik Stanko Skledar in ob tem dodal, da je tako obsežna publikacija lahko ugledala luč sveta le ob izjemni pomoči in angažiranju celotnega uredniškega odbora, ki so ga sestavljali: Anton in Marija Butolen, Marija Hernja Masten, Nada Jurkovič, Jože Krivec, Polona Vidmar in pokojna Marija Šamperl Purg. Zbornik je sicer prva tovrstna publikacija za območje Haloz, urednik Skledar pa pravi, da bo temu prav gotovo moral slediti tudi drugi: "Ravno ob nastajanju tega zbornika se je šele izkazalo, kaj vse bi še morali raziskati, doreči in objaviti, da bi bila podoba Žetal in celotnih Haloz še bolj jasna in popolna!" SM Proslava, ki so jo pripravili učenci podružnične OŠ Grajena, dramska sekcija KD Grajena in moški pevski zbor Grajena, je namreč pomenila tudi prvo iz niza prireditev ob letošnji 800-letnici prve omembe kraja, ki jo bodo obeležili tudi z izdajo zbornika, hkrati pa je bila posvečena pred kratkim uspešno dokončani prenovi ostrešja kulturnega doma, na katero so čakali več let. "Zavedati se moramo, da bo kultura eden temeljev identitete našega naroda v evropski skupnosti, kamor stopamo. Ohranjanje tradicije in starih običajev je najbolj živo prav na podeželju, zato je obstoj domov, kakršen je naš, kot centrov kulturnega ustvarjanja številnih društev in zanesenjakov še toliko bolj pomembno, zlasti za mlade rodove, naše zanamce, ki se bodo rojevali kot člani velike Evropske unije!" SM Prejeli smo Sedem (ne)pomembnih dni Iskanje resnice V soboto so časopisi poročali, da je predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša izjavil, da so pri nas finančne afere postale že "praktično vsakdanji pojaV" in da so skorajda že ""nacionalni šport"". Vendar pa se po Janševih besedah preiskave tovrstnih dejanj bodisi sploh ne začnejo bodisi se nikoli ne zaključijo. Zato je na vlado naslovil javno vprašanje, katere ukrepe bo predlagala, da se to ne bi dogajalo. Janša je tudi prepričan, da pri tem obstajajo povezave s samo oblastjo, saj bi sicer te škandale že raziskali, in je kot primer navedel afero Hranilno-kreditne službe Sicura, kjer naj bi, tako pravi Janša, storilce kaznivih dejanj ščitil sam izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Večer piše, da se je Biščak na Janšev očitek odzval s pojasnilom, ""da s tem nima nič in da o problemu Sicure ve le to, kar so poročali mediji, pa še to je spremljal bolj površno."" Nad tem, kar je povedal Janša, bi se morali vsi še kako zamisliti. Predsedni- ku demokratske stranke bi morali biti nadvse hvaležni, ker z javnim vprašanjem ponuja izjemno priložnost, da se končno tudi o neprijetnih zadevah začnemo pogovarjati tako, kot se spodobi za urejene in pravno delujoče države. To pa pomeni, da je treba nemudoma (in brez kakršnihkoli zadržkov) začeti javno (in dosledno) odgovarjati na vse očitke in seveda prevzemati tudi odgovornost za morebitna napačna ravnanja. Ali drugače povedano: če se vlada ne bo nemudoma pojavila z jasnimi pojasnili in stališči glede tistega, na kar opozarja Janša, imamo seveda več kot dovolj razlogov, da pritegnemo Janši in njegovemu ""boju"" proti pokvarjeni oblasti. Razmere so se očitno tako zaostrile, da zdaj ni več časa za kakršnokoli taktiziranje in brezbrižno zmahovanje z roko, da je treba velik del tistega, kar na politični sceni poslušamo zdaj, pač brezbrižno in nekako samoumevno uvrstiti v predvolilno retoriko. Če ne bomo na samem začetku povsem nedvoum- no razjasnili, kaj sodi v tako imenovano ""predvolilno ozračje"", če bomo pristajali na tezo, da so za predvolilni čas dopuščeni vsakršni nizki udarci in vsakršne obtožbe, če se zaradi tega ne bo nihče počutil pozvanega, da posamezne zadeve pojasni in razjasni, potem smo na pragu splošne zmede in splošne neodgovornosti. Takšno početje pa seveda nujno pušča v državnem tkivu najrza-ličnejše rane in travme, pri vsem tem pa je še najhujše izgubljanje zaupanja v verodostojnost in načelnost delovaja državnih inštitucij. Janševi najnovejši očitki so pravzaprav samo vrh najrazličnejših zamer in obtožb, ki krožijo po slovenski politični sceni in ki so še posebej usmerjeni proti vladajočim strukturam in posameznim stebrom oblasti. Janša ugotavlja, da se preiskave posameznih problematičnih dejanj sploh ne začenjo in nikoli ne zaključijo. Takšen je tudi splošen vtis in tega vtisa se ne da odpravljati ali spreminjati zgolj z nekakšnimi posplošenimi floskulami, da si opozicija posamezne afere izmišlja ali napihuje oziroma kako drugače dramatizira in problematizira. Na konkretne očitke vse prepogosto ni konkretnih in prepričljivih odgovorov. V javnosti se predvsem za- radi sprenevedanja nosilcev oblasti (in tudi opozicije), zaradi premajhne doslednosti pri razčiščevanju in raziskovanju posameznih spornih ali celo domnevno kriminalnih dejanj čedalje bolj ustvarja vtis vsesplošni ""pokvarjenosti"" oblasti oziroma politike nasploh, prepričanje, da politiki (tako vladajoči kot tisti v opoziciji) na koncu vendarle vlečejo poteze, ki ščitijo drug drugega in da neučinkovite in nedokončane preiskave niso zgolj privilegij in značilnost pozicijskih sil, ampak tudi opozicije. Zaradi vsega tega je skrajni čas, da se nekatera vprašanja, posamezni očitki in dvomi postavijo v pravi okvir in v pravo luč. V zvezi z najnovejšim Janševim javnim vprašanjem zato pričakujemo in zahtevamo, da bo vlada nemudoma odgovorila, zakaj je tako, kot navaja Janša, oziroma, da nas bo s prepričljivimi dokazili prepričala, da Janša morda nima prav. Prav tako bi LDS morala nemudoma sporočiti, kaj je in kaj ni res v zvezi z očitki njenemu izvršnemu direktorju Bogdanu Biščku. To, da sam Biščak izjavlja, da s škandalom, ki mu ga očita Janša, ""nima nič", je očitno za sedanje pregreto ozračje premalo in - neprepričljivo. Kako spoštujemo odločbo ustavnega sodišča - ali si jo lahko vsak razlaga po svoje? Podpisniki pobude Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju CATV Ptuj, ki ga je sprejel Mestni svet MO Ptuj v mesecu maju 2001 in ga je Ustavno sodišče razveljavilo v novembru 2003, so od naročnikov iskali podporo za iniciativni odbor, ki bi jih zastopal v nadaljnjih postopkih. Za podporo se je izreklo 95,5% od 505 prejetih izjav, kar predstavlja 11% vseh aktivnih naročnikov. Strokovne službe Mestne občine Ptuj nadaljujejo vse aktivnosti pri aktiviranju delniške družbe, kljub Odločbi Ustavnega sodišča, ker si Odločbo Ustavnega sodišča razlagajo na svoj - svojim ciljem najustreznejši način. Po konzultacijah pripravnih strokovnjakih (prof. dr. [ime Ivanjko), Ministrstvu za notranje zadeve - Urad za lokalno samoupravo (direktor urada mag. Roman Lavtar) in Računskem sodišču (dr. Eterka Korpič - Horvat) je razlaga Odločbe Ustavnega sodišča v bistvenih točkah ta: Dejavnost CATV je izključno gospodarska dejavnost in se lahko organizira v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Izgradnja sistema se je izvajala s finančnimi sredstvi posameznikov, krajevnim samoprispevkom ipd. Pri preoblikovanju v delniško družbo je pred registracijo družbe potrebno ugotoviti vložke posameznih udeležencev v izgradnji in jih opredeliti v lastninskih deležih - delnicah. Lastninski deleži so osnova za udeležbo v Nadzornem svetu, pripravi aktov družbe, imenovanju direktorja družbe ipd). Obstajajo še tudi druge možnosti organiziranja CATV sistema, ki zagotavljajo lastninske deleže posameznih vlagateljev in imajo tudi nekatere prednosti. Občina ne more iz proračunskih sredstev ustanoviti gospodarsko družbo. MO Ptuj krši odločbo Ustavnega sodišča, ker si je prilastila večinski lastninski delež sistema in v zvezi s tem vse pravice pri sprejemu aktov in imenovanju Nadzornega sveta ter direktorja družbe. Od kabelskega operaterja zahteva iz stroškov vzdrževalnine CATV Ptuj plačilo na tekoči račun Mestne občine Ptuj 6,000.000 SIT ustanovitvenega kapitala za delniško družbo. Kot edini ustanovitelj pa bi bila v sodnem registru vpisana Mestna Občina Ptuj. To pomeni, da smo vplačali osnovni kapital vsi redni plačniki in bi bili v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah vsi upravičeni do sorazmernega deleža v osnovnem kapitalu. Tudi v primeru plačila osnovnega kapitala v delniško družbo poslovanje družbe ni mogoče, ker se ne more izvršiti prenos sredstev sistema pred ugotovitvijo lastninskih deležev posameznih vlagateljev. V primeru plačila osnovnega kapitala za delniško družbo iz proračunskih sredstev pa bo ukrepalo Računsko sodišče. Predsednik Upravnega odbora CATV Ptuj (ta je z Odločbo Ustavnega sodišča tudi razveljavljen) g. Janez Rožmarin je poizkušal najti dialog z županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom Celanom o skupnem dogovoru o nadaljnjem delu, vendar je bil nerazumljivo zavrnjen. Ker ni več možen nikakršen dialog z Mestno občino Ptuj, bo iniciativni odbor ukrepal v skladu z odločbo Ustavnega sodišča in preko ustreznih institucij vložil zahtevek za ugotovitev lastninskih deležev sistema CATV Ptuj. Za iniciativni odbor Boris Krajnc Prejeli smo Izjava za javnost Ogorčeni smo nad objavo številnih neresnic o dogajanjih v na{i družbi, ki ste jih na Radiu Ptuj objavili v prejšnjem tednu. Neodgovorno in nedopustno je prikazovanje situacije v družbi na osnovi enostranskih anonimnih in SMS - informacij in s tem vnašanje preplaha in nezaupanja med naše poslovne partnerje in dodatnega socialnega nemira med zaposlene. Nedopustno je, da svojo popularnost gradite na zavajanju svojih poslušalcev z izkrivljenimi in nepreverjenimi informacijami in s tem škodite družbi pri prizadevanjih za ohranitev prepotrebnih delovnih mest in reševanju težke situacije, ki ni značilna le za TVIMajšperk, d.o.o., ampak za vso tekstilno industrijo. Verjamemo, da nam bo s sodelovanjem vseh zaposlenih v družbi uspelo ohraniti proizvodnjo tekstila v Majšperku. Obveščamo vas, da za vaš radio nismo želeli dajati izjav zaradi razočaranja nad objavami Radia Ptuj in časopisa Štajerski tednik v preteklem letu. Pri sanaciji družbe ne rabimo vaših pohval v medijih, prosimo pa vas, da nam pri naših prizadevanjih z zavajajočimi informacijami ne škodite. Darja Bratušek, dipi.inž direktorica četrtek • 12. februarja 2004 Kmetijstvo, podeželje ŠtajerskiTEHaUK H Ptuj • 15. razstava Dobrote slovenskih kmetij Letos tudi konzervirane vrtnine in kompoti Na letošnji jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 16. do 19. aprila v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, bodo ocenili okrog 1000 dobrot s 700 slovenskih kmetij. Okrog 800 pa naj bi jih bilo nagrajenih z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji. Za trikrat zapored osovjeno zlato priznanje naj bi podelili okrog 30 znakov kakovosti. Že po tradiciji se bodo razstave udeležili tudi kmetje in kmetice iz zamejske Koroške. Razstavo organizirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, mestna občina Ptuj in nosilka projekta Kmetijsko svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je projekt celotne Kmetijsko svetovalne službe Slovenije v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice, je še posebej poudaril predsednik organizacijskega odbora 15. razstave Peter Pribožič, sicer vodja Kmetijsko svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Že zaradi tega, ker je razstava jubilejna in je tudi zadnja pred vstopom Slovenije v EU, prav dobrote slovenskih kmetij naj bi bile ena od primerjalnih prednosti, si organizatorji želijo, da bi razstavo odprl eden od dveh prvih slovenskih mož, predsednik vlade ali predsednik države. Priprave na jubilejno razstavo so v polnem teku. Prijave razstavljavcev bodo zbirali do 16. februarja. Marca bodo začele delati strokovne komisije, ki bodo ocenile posamezne vrste izdelkov. Prve izdelke, suho sadje, bodo ocenili 16. marca, 19. marca so na vrsti žganja, 25. marca sadna vina in sokovi, 26. marca meso, 29. marca kompoti in marmelade, 30. marca kisi, konzervirane vrtnine, 1. aprila olja, 7. aprila vina, 14. aprila krušni in mlečni izdelki. Pri oblikovanju programa Foto: Črtomir Goznik Na 15. jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij bodo ocenili okrog 1000 dobrot s 700 slovenskih kmetij. bodo organizatorji tesno sodelovali z letošnjo osrednjo pokrajino - Dolenjsko z Belo krajino in Posavjem. Skupaj z njimi bodo poskušali najti tudi motiv za spominek letoš- Hajdose • Jubilejni 50. občni zbor Dve okrogli obletnici V Hajdo{ah so se konec minulega tedna na jubilejnem 50. občnem zboru zbrali člani PGD Hajdoše in ocenili delo društva v lanskem letu, ko so poleg izobraževanja veliko truda vložili še v tekmovanja in bili znova med najuspešnejšimi gasilskimi društvi v Sloveniji. Hajdoški gasilci letos slavijo 50-letnico obstoja društva, praznovanje pa bodo združili še z 30-letnico gasilskega moškega pevskega zbora, ko bodo gostitelji revije gasilskih pevskih zborov Slovenije, poleti pa bodo organizatorji že tradicionalnega mednarodnega gasilskega tekmovanja. Predsednik PGD Hajdoše Janez Vidovič je povedal, da se je upravni odbor v lanskem letu sestal na 12 rednih sejah, veliko dela so opravili tudi na drugih delovnih sestankih in srečanjih, organizirali so štiri delovne-čistilne akcije, na srečo pa so lani pomagali pri gašenju le dveh požarov v sosednjih vaseh. Tudi na operativnem področju so bili lani zelo delavni, saj so se skozi celo leto sestajali na rednih mesečnih vajah z različno učno tematiko, veliko so vlagali v nabavo nove opreme, je povedala tajnica društva Lidija Terbulec, predsednik Vidovič pa je ob tem še posebej pohvalil strokovno delo dosedanjega poveljnika Zvonka Glažarja, ki je od lani regijski poveljnik OGZ Ptuj. Na njegovo mesto so na občnem zboru imenovali Jožeta Teskača, novi podpovelj-nik v hajdoškem društvu pa je Drago Lenart. Ob strokovnem delu in nenehni skrbi za dodatna izobraževanja, ki so temelj dobrega in predvsem strokovnega dela vsakega gasilskega društva, pa so v Hajdošah še posebej predani tekmovalnemu gasilstvu, saj se lahko pohvalijo kar s petimi tekmovalnimi desetinami. Samo v preteklem letu so se desetine udeležile 34 tekmovanj, člani B, veterani in članice A, sicer dvakratne olimpijske prvakinje iz Danske in Finske, pa so se uvrstili na letošnje državno tekmovanje, ki bo odločalo tudi o potnikih na gasilsko olimpiado v Varaždinu prihodnje leto. Jubilejna priznanja za 50 let dela v gasilskem društvu so prejeli (od leve): Stanko Glažar st., Anton Glažar in Franc Glodež. Na operativnem, organizacijskem in vseh drugih področjih gasilstva bodo poskušali čim več doseči tudi v letošnjem letu, ko v gasilskem društvu slavijo kar dva jubileja, pravi Janez Vidovič, a še prej je na vrsti obnova gasilskega doma. Pri obnovi jim bo v največjo pomoč občina Hajdina, sicer pa se želijo na pomemben društe-vni dogodek čim bolje pripraviti, hkrati pa ohraniti osnovno poslanstvo gasilcev - pomagati ljudem v nesreči ter gojiti solidarnost ter pristne prijateljske vezi med prostvoljnimi gasilci. Zbrane na zboru v Hajdošah je v imenu hajdinske občine pozdravil Janko Merc, gasilce sta nagovorila tudi predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec in podpoveljnik Marjan Meglič, zbora pa so se udeležili številni gasilci iz sosednjih prijateljskih gasilskih društev, tudi iz Hrvaške. Nekaterim članom so ob tej priložnosti podelili društvena priznanja in zahvale, priznanje in odlilkovanja OGZ Ptuj pa so prejeli: Anita Polanec, Ksenija Majerhofer, Mateja Lozinsek, Anica Žumer, za 50-letno aktivno delo pa so jubilejna priznanja prejeli trije se živeči ustanovni člani: Anton Glažar, Stanko Glažar st. in Franc Glodež. Zdenka Brodnjak, Stanko Vogrinec in Jože Dernikovič pa so napredovali v višje čine in prejeli priznanja za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja. nje razstave. V strokovnem delu letošnje razstave bo poudarek na predstavitvah nekaterih aktualnih tem s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in razvoja podeželja v povezavi z razpisi strukturnih skladov, ker želijo udeležencem čim bolj natančno predstaviti pogoje za sodelovanje na teh razpisih, ki veljajo za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora letošnje razstave Peter Pribo-žič, želijo letos okrepiti tudi promocijo blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij. "Kmetije se že sedaj poslužujejo označevanja izdelkov z znaki Dobrot v obliki nalepk za nagrajene izdelke. Kvaliteten izdelek v kvalitetni embalaži, označen z znakom Dobrote slovenskih kmetij, prispeva k dobri prepoznavnosti, uspešnejši prodaji in nudi možnost pridobitve dodatnega dohodka za kmetije." Jubilejno razstavo Dobrote slovenskih kmetij naj bi letos obiskalo največ obiskovalcev doslej. Če jih je bilo v prejšnjih letih med 8 in 10 tisoč, naj bi jih bilo letos 20 tisoč. Na ogled razstave bodo organizatorji vabili skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj, Ptujskimi vedutami in LTO Ptuj. Na račun bodo prišli tudi zbiralci znamk, saj bo Filatelistično društvo Ptuj izdalo posebno znamko v počastitev 15-letnice razstave. Na voljo jim bo tudi spominski žig. Razstava Dobrote slovenskih kmetij ni samo prireditev, priložnost za promocijo kvalitetnega dela slovenskih kmetov in kmetic, je veliko več, z njo udeleženci potrjujejo pomen, ki ga imajo dopolnilne dejavnosti za obstoj slovenskega kmetijstva, ohranitev slovenskega podeželja in razvoja kmetijstva nasploh. MG Ormož • Namakalni sistem pred odprtjem Letos prvih 235 hektarjev "Zaradi velikosti območja gradimo namakalni sistem v več fazah. Res je, da bo letos zaživelo prvih 235 hektarjev, kar bo velika prednost za vse vključene, saj se Avstrijci že sedaj zanimajo za setev semenske koruze, prav tako pa bodo veliko pridobile tudi številne kmetije," pravi Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo iz Občine Ormož. Občina Ormož se je lotila izgradnje namakalnega sistema pred dvema letoma. Celotno območje, ki ga bodo opremili z namakalno infrastrukturo, obsega 1300 hektarjev kmetijskih zemljišč v k.o. Podgorci, Osluševci, Cvetkovci, Velika Nedelja, Trgo-višče, Sodinci in Senešci. Prva faza izgradnje namakalnega sistema, za katerega so porabili 280 milijonov državnih sredstev in sredstev Občine Ormož, pa je zajela kmetijska zemljišča v k.o. Osluševci, Cvetkovci in Podgorci. "Že leta 2002 smo zgradili črpališče, trafo postajo in zaje-malni objekt za vodo, letos pa se bo, predvidoma do začetka marca, dokončala izgradnja cevnega razvodnega sistema, zgrajenih pa bo 90 hidrantnih priključkov. Pred začetkom delovanja namakalnega sistema bo potrebno izvesti še razpis za uprav-ljalca namakalnega sistema ter pridobiti uporabno dovoljenje in podpisati individualne pogodbe med upravljalcem in uporabniki vode. Prav tako se bo sprejel še poseben dokument, t. i. monitoring namakanja, iz katerega bo razvidno, koliko uporabnikov bo lahko namakalo svoje njive na določeni namakalni veji določen dan. Pravzaprav gre za neke vrste pravilnik namakanja, ki bo vsako leto nov in se bo navezoval na kmetijski kolobar, saj je, recimo, solato potrebno zalivati veliko večkrat kot koruzo," pravi Miran Klinc, ki ocenjuje, da namakalni sistem vsem uporabnikom prinaša velike prednosti: "Zanimanje Avstrijcev sem že omenil, saj želijo svojo pride- lavo semenske koruze prenesti iz Madžarske k nam prav zaradi uvedbe namakanja, ki jim zagotavlja stabilnejšo proizvodnjo. Namakalni sistem prinaša prvo pravo prestrukturiranje kmetij, z uporabo namakalnega sistema bo zagotovljena konkurenčna, kvalitetna in stalna pridelava hrane." Krediti za namakalno opremo Po podpisanih pogodbah bodo odjemniki vode seveda morali plačevati določene stroške uporabe namakalnega sistema. Fiksne stroške bo vsako leto določil izbrani upravljalec, variabilni pa bodo odvisni od dejanske porabe vode in vrednosti koncesije: "Koncesijski stroški bodo znašali predvidoma 1500 tolarjev po hektarju na sezono, cena kubika vode pa bo odvisna od števila odjemalcev, predvidoma pa bo znašala med 25 in 30 tolarjev." Kmetje bodo morali sami financirati tudi nakup namakalne opreme. Ne glede na to, ali se bodo kmetje, ki imajo svoje njive na zgrajenem namakalnem območju, odločili za namakanje ali ne, pa bodo morali plačevati pavšalni znesek, ki je v letu 2003 znašal 6000 tolarjev po hektarju. To je zahtevek države, ki se mu ne bo možno izogniti, sredstva pa bodo namenjena vzdrževanju namakalnega sistema. "Namakanje niso le cevi!" Že v tem letu se v Ormožu pripravlja tudi dokumentacija za drugo etapo izgradnje namakalnega sistema, ki bo zajemala 550 hektarjev površin Kot zatrjuje Klinc, pa uspešnost namakalne- ga sistema še zdaleč ni odvisna zgolj od položenih cevi in vode: "Gre za mnogo širši in večplasten projekt, ki vključuje tudi informiranje in izobraževanje kmetovalcev Mi smo že organizirali prve seminarje, kjer smo uporabnike namakalnega sistema poučili o pravilni uporabi namakalnega sistema. Zakonske podlage za to področje v Sloveniji namreč še ni. Na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu izdelujejo poseben proizvodni program za namakalna področja, ki bo dal kmetom tudi informacije o razvojnih možnostih, strokovnjaki Biotehniške fakultete pa so v dokumentu Rajonizaci-ji pridelave vrtnin v slovenskem prostoru opredelili razvojne možnosti pridelave vrtnin tudi na našem območju. Namakalni sistem sam po sebi ne zagotavlja uspešnosti, potrebno je imeti še vsa ostala znanja in učinkovito trženje!" V začetku je bilo med kmeti nekaj pomislekov in nekateri kmetje so se težko odločili za sodelovanje: "Danes imamo približno 60 odstotkov kmetijskih površin na namakalnem območju, za katere so se kmetje že odločili, da jih opremijo z lastno namakalno opremo. Pričakovati je, da bo v letošnjem prvem, poskusnem letu precejšnjo vlogo igrala tudi medsosedska pomoč, potem pa se bodo prav gotovo tudi tisti, ki se letos še ne morejo odločiti, nameravajo pa se resno ukvarjati s kmetovanjem, odločili za nakup lastne namakalne opreme," predvideva Klinc. 12 .Š;a;enib'TEDNIK Kultura, izobraževanje četrtek • 12. februarja 2004 Ptuj • Jože Foltin v Miheličevi galeriji Krajine, pustni liki, najdišča in figuralika V MiheliCevi galeriji na Ptuju so odprli pregledno slikarsko razstavo ptujskega slikarja Jožeta Foltina. Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, ravnatelj osnovne šole Markovci, slavi v tem letu sestdesetletnico, zato je Stanka Gacnik, ptujska galeristka, tokrat pripravila pregledno razstavo Foltinovih slik. Po uvodnem nagovoru direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha je o Foltinovem opu- su govorila Stanka Gacnik, ki je poudarila, da se v obsežnem slikarskem fundusu Jožeta Foltina izlušcijo štirje ciklusi, dokaj samostojni, a hkrati enotni po pristopu, barvnem koloritu in vselej vezani na dvodiemnzionalno slikarsko površino. Ciklusi Krajine, Pustni liki, Najdišča in Figuralika niso zaključene in enkrat za vse- Ales Arih, Stanka Gacnik in Jože Foltin ob odprtju razstave Ptuj • Kulturna arena Sledi časa Zlatka Lazarja V soboto je bilo v organizaciji Območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveze kulturnih društev Ptuj odprtje likovne razstave samouka Zlatka Lazarja, ki prijateljuje s čopičem in paleto zgolj pet let. Po uvodnem nagovoru vodje območne izpostave Nataše Petrovič je o delu Zlatka Lazarja spregovorila likovna pedagoginja Irena Tušek Furjan. Avtor se je odločil, da bo poleg profesionalnega dela z lesom iskal lepote življenja tudi v svetu slikarstva. Navdih za slikanje najde največkrat v naravi, ki je za marsikoga tudi sicer neizčrpen vir lepote in bogastva. V svojih delih nam prikazuje osončene travnike, nasade, še bolj pa ga pritegne voda, deroča, pa tudi tista umirjena in skrivnostna. V zadnjem letu so njegovo ustvarjalno pozornost pritegnili razni predmeti, ki nas vsakodnevno obdajajo. Nastale so slike tihožitij s sadjem in cvetjem, na katerih se v ozadju pojavi nekoliko zakrita in skrivnostna ženska figura. V začetku ustvarjanja je bil Zla-tkov pristop precej risarski. Prepoznavni motivi so upodobljeni z oljnimi barvami na slikarsko platno in lesonit. Barve nanaša v tankih nanosih, motive obdela z veliko mero natančnosti. Na novejših slikah se meja prepoznavnosti nekoliko zabriše, tako da imamo na današnji razstavi tri slike, pri katerih se je avtor ubadal z abstrakcijo v kombinirani tehniki kolaža in oljnih barv. Na večini svojih del se slikar odloča za temno-svetel kontrast, sicer pa so naslikana v sorodnih barvnih odtenkih", so bile besede Irene Tušek Furjan. V kulturnem programu so ubrano zapeli člani Ptujskega no-neta, ki jih vodi Klavdija Zorjan Skorjanec. Franc Lačen lej končane celote, saj se slikar po lastni presoji in navdihu vrača enkrat k enemu, drugič k drugemu. Prvi Foltinov cikel so Krajine. Foltin je zvest slikanju narave in rad posega po motivih, ki mu jih le-ta ponuja v neposrednem življenjskem okolju. Foltinove umetniške kreacije so pomanjšane podobe krajin in ljudskega stavbarstva, vendar pa Foltin kmalu prestopi meje klasičnega slikarskega mimesisa. Z dobro izbrano barvno kompozicijo, kjer prevladujejo tople, zemeljske barve, ustvarja iluzionistične podobe in stremi, da se izogne konkretnemu preslikavanju narave. Pri Pustnih likih Foltin ni za-obšel kurenta. Osredotočil se je na njegovo naglavno masko, kjer izstopajo velik nos in prodorne žive oči. Ostali deli maske so samo nakazani ali se porazgubijo po površini in potonejo v sliko. Tretji ciklus so Najdišča, kjer prevladuje čista abstrakcija. Tu se slikar ukvarja predvsem z vprašanjem preobrazbe upodobljenega. Najdišča so morda slikarjev Zlatko Lazar razstavlja v Stari steklarski delavnici odgovor na bogata arheološka odkritja, ki sestavljajo našo zgodovino kot kamenčki v mozaiku in dajejo presenetljive odgovore na zastavljena vprašanja o preteklosti zgodovinskih obdobij. Foltin se je odločil tudi za Fi-guraliko. To je Foltinov perujski cikel, ki je rezultat njegovega potovanja po deželah Južne Amerike. Slikal je ljudi pri pogovoru in vsakodnevnih opravilih v njihovem primarnem okolju. Tu slikar preseneti z izjemno živahnim, novim koloritom, ki mu narekuje nov likovni navdih. Za svoje ustvarjalno delo je Foltin prejel številne nagrade na slikarskih kolonijah v Piranu, na Sladkem Vrhu, Gamlitzu, Muljavi, v Ajdovščini, Žetalah in Ptuju. Ob odprtju razstave sta slikarja pozdravila tudi Franc Kekec, župan občine Markovci, in dr. Stefan Celan, ptujski župan. Za popestritev programa je poskrbel Komorni moški pevski zbor iz Ptuja (čigar član je tudi Jože Foltin) pod vodstvom Franca Lačna. FL Slov. Bistrica • Izdali knjigo Po Ančnikovem gradišču O Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi na Pohorju je ljudska domišljija spletala številne zgodbe. Veliko jih je v svojih pohorskih pripovedkah opisal pohorski pravljičar Jože Tomažič. Podobno kot Ančniko gradišče so tudi najbližja utrdba na Bri-njevi gori nad Zrečami, sorodno gradišče na Zbelovski gori, Lju-bična ter poznorimska naselbina na južnem pobočju Donačke gore - tesno povezane s pomembno rimsko cesto, ki je tekla spodaj po dolini. Istčasno pa so te postojanke spadale tudi v alarmni sistem na poti iz Panonije proti Italiji. Na postojanko so postali pozorni arheologi že zelo zgodaj. Na najdišču je bil na zahodni, najlažje dostopni strani odlično ohranjen obrambni zid, ki je štrlel visoko nad površino. Dileme, ali gre za poznoantično ali srednjeveško postojanko, je bilo konec leta 1981, ko je Bistričan, zgodovinar Stanko Pahič iz Pokrajinskega muzeja Maribor, zastavil na najdišču prvo sondo in v njej dobil značilne predmete poznorim-skega obdobja. Stanko Pahič je bil prisoten tudi tistega žalostnega dne, ko je kmet, takratni lastnik zemljišča, z buldožerjem zravnal to območje in podrl dobro vidni zid. Arheološka izkopavanja so pričeli 1986. leta in od takrat potekajo vsako poletje po dva do tri tedne. Veliko se je za ohranitev tega edinstvenega arheološkega spomenika naredilo, ko je občina odkupila zemljišče in pred nekaj leti postavila tam še tako arheološko hišico, ki služi arheologom pri njihovem delu. Ideja o knjigi, oziroma o vodniku po Ančnikovem gradišču, ni nova. Tlela je med arheologi, kjer je vsa arheološka raziskovanja vodila Mira Strmčnik - Gulič, dipl. arheologinja in konzervatorska svetovalka pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor. Pri delu so ji pomagali številni mladi iz vsakoletnih raziskovalnih taborov, od časa do časa pa še kolegi arheologi. Pri nastajanju knjige in tudi pri raziskavah na terenu je sodeloval še dr. Slavko Ciglenečki, znanstveni sodelavec Instituta za arheologijo pri SAZU. Knjiga, ki sta jo predstavila, brez dvoma obema veliko pomeni, saj sta bila ob njeni predstavitvi oba vidno ganjena. Mira Strmčnik — Gulič je dejala, da zgodovinski spomenik živi, če živi z ljudmi in krajem. Ančnikovo gradišče brez dvoma takšen spomenik je. Dr. Slavko Ciglenečki je še omenil, da slovenski arheologi v zadnjih desetih letih vodijo izkopavanja na številnih poznoantič-nih najdiščih z dodatki zgodnje slovanske poselitve, kar je za našo zgodovino izredno velikega pomena. Zagotovo pa je bilo Ančni-kovo gradišče poleg tega, da je bilo poseljeno s stalnimi prebivalci, tudi "bežigrad" za ljudi, ki so se iz doline umaknili pred raznimi vojskami in drugim. Viteška dvorana je bila ob predstavitvi knjige, ta je izšla pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica v nakladi 600 izvodov, polna nekdanjih udeležencev raziskovalnih taborov ter tudi arheologov, ki so pomagali pri izkopavanjih. Posebno lep je bil kulturni program. Nastopili so člani KUD Otona Župančiča Tinje z moškim pevskim zborom, ljudskimi pevkami, ki so zapele pesem o An-čnikovem gradišču, ter folklorno skupino. Program je z izbranimi besedami povezovala Jana Jeglič, knjigi na pot pa je govoril tudi ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stane Gradišnik. Tednikova knjigarnica ... a večeri — ti bili so takšni, kot danadanes niso ... Ko za vedno omahnejo literarna peresa, knjižničarji pobrskamo po literarnih zgodovinah, leksikonih, enciklopedijah in s svinčnikom, nalahno, malce z drhtečo roko, pritaknemo k rojstni letnici še križec in letnico smrti. Začetek leta 2004— mar bo literarno žalostno? — sem, pa je leto še tako mlado, že v drugo risala omenjeno znamenje. Prvo je bilo ob mojstru parnasa, pesniku in prevajalcu Janezu Menartu, drugo pa, prav tako ob pesniku in prevajalcu Jožetu [mitu. Prvemu je bila posvečena knjigarnica pred tednoma, današnja je spomin drugemu. Jože^ Šmit seje rodil v Tlakah, Šmarje pri Jelšah, 1. 2. 1922. V Ljubljani je maturi-ral na klasični gimnaziji leta 1941, nato pa je študiral gozdarstvo na dunajski univerzi. Dosegla gaje mobilizacija v nemško vojsko in se je ob zavezniški invaziji v Normandiji znašel v vojnem ujetništvu. V Veliki Britaniji seje pridružil prekomorski brigadi ter se vrnil v Jugoslavijo. Po vojni je študiral primerjalno književnost in slavistika. Zaposlil seje kot novinar pri Kmečkem glasu, nato je bil lektor pri založbi Mladinska knjiga in nato urednik Cicibana (vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 13). Jože Šmit je prve pesmi objavil v Mentorju (naslednica revije izhaja še danes) in Mladiki, bil je sodelavec revije Dom in svet, na Dunaju je bil vključen pri ilegalnem glasilu Dunajske domače vaje, kjer je uredil rokopisno zbirko Mladi kriki (1943). Sprva se je strogo držal tradicionalnih pesniških oblik, tudi sonet mu je bil blizu. V zgodnjih pesmih je izpovedoval ljubezenska občutja in druga razpoloženja vezana tudi na naravo. Pesniško izrazje je poglobil in globoko refleksiral vojne motive: Srce v besedi (1950), Dvojni cvet (1953), Trepetlika (1962), Lirika časa (1965), Lirična postila (izbor, 1965), Kolosej iz cedilike (1968), Kako bomo umirali ( 1970), Zlo stoletja (izbor, 1971), Hoja za Katulom (1972), Eden izmed vas (izbor, 1982), Vzeti kamen iz ust (1988), Grenki med (1990), Izbrana lirika (2002). (Pesniški, prozni in prevajalski opus Jožeta Šmita je zajet v knjižnični bazi podatkov s 105 zadetki). Jože Šmit je prehodil del svoje bogate ustvarjalne poti za mlade bralce. Namenjal jim je poezijo in zgodbe. Ježek se ženi je naslov najbolj priljubljene pesniške zbirke za mlade bralce. Izšla je leta 1974pri Mladinski knjigi, v takrat zelo popularni knjižni zbirki Moja knjižnica. Ilustracije so prispevali mojstriMilan Bizovičar, Jože Ciuha, Jelka Reichman in Ive Seljak. Ta ista zbirka je bila uvrščena v zbirko Zlata knjiga iste založbe leta 1980 z ilustracijami Milana Bizovičarja. V tej, drugi izdaji, kakor je bilo v navadi, se je avtor sam predstavil mladim bralcem in navedel tudi svoje knjige. Leta 1951 je izdal "veselo, žalostno pa zopet veselo zgodbo za otroke" Marjetka. Nato je leta 1953 izšlo "prozno delce" Kaj nam je popisal Jakec. Vesele pesmi in uganke je zbral v knjigi Pol za šalo, pol za res (1956), Kdo živi v tej hišici je izšla leta 1959, pesmice za najmlajše Kaj dela žabica so izšle leta 1973 z ilustracijami Milana Bizovičarja v zbirki Čebelica, Polonca gre na morje so naslovljene pesmice iz leta 1977, isto leto je izšla slikanica Vozimo, vozimo vlak. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Mladinska knjiga izdala v zbirki Sončnica izbrane pesmi in zgodbe z naslovom Dedek Ježek in Minibaba. Jubilejno knjigo je ilustriralJanko Testen, izbor, uredništvo in spremno besedo je pripravil Tone Pavček. In za konec še ena izmed ugank Jožeta Šmita: Vse kar počneš, delaš le z njo,/ truden opreš/ nanjo glavo./ (iz Ježek se ženi, kjer najdete rešitev). Liljana Klemen~i~ Ozara • Ob dnevu kulture V mehkobi lesa Ptujska Ozara se je v praznovanje letošnjega vseslovenskega kulturnega praznika vključila s prijetnim in zanimivim literarno-glasbenim večerom, ki so ga naslovili Na krilih ljubezni. Uporabniki centra so povabljenim gostom s petjem in recitalom predstavili svoja, avtorska dela, ki so jih prepletli z nekaj najbolj znanimi Prešernovimi pesmimi. Ob tej priložnosti pa so v prostorih centra odprli tudi razstavo birografskih del Albina Vesenjaka iz Janežovcev. Tematika njegovega ustvarjanja je usmerjena v prikazovanje tihožitij in krajin, zaradi zahtevne tehnike dela pa eno podobo ustvarja tudi več dni. "Birografija pomeni upodabljanje motivov z žganjem v les, pri čemer je zelo pomemben obču- tek pri obdelavi in načinu žganja, saj se le tako lahko dobijo mehkejše ali močnejše poteze, ki ustvarjajo globino izbranega motiva," je pojasnil Albinov mentor. Albin je sicer tokratno, svojo prvo razstavo združil še s praznovanjem rojstnega dne, z birografijo pa se je začel resno ukvarjati pred štirimi leti. V tej tehniki izdeluje tudi voščilnice za različne priložnosti. Razstava je prodajna, cena posamezne umetnine je 3000 tolarjev, Albin pa izdela birografijo tudi po želji kupca. Foto: Fl četrtek • 12. februarja 2004 Kultura, izobraževanje ŠtajenkiTEBHiK 13 Pa brez zamere Formalnost Dan, ko je umrl Prešeren Ker smo Slovenci civiliziran, strpen, odprt, prijazen, dobrohoten, predvsem pa v vseh pogledih tudi kulturen narod, moramo po nekih splošnih pravilih imeti tudi dan, ki vso to maso kulture povelituje in slavi. Tako imamo osmi februar, dan kulture, nekakšen mini dan mrtvih, le da se na ta dan ne spominjamo celotne pokojne žla-hte, ampak predvsem (oziroma najprej) enega pokojnika, pa še ta zelo verjetno ni v nikakršnem sorodstvenem razmerju z vami. Dan, ko je svojo zadnjo kupico življenja ponesel k ustom g. Prešeren, preden je zaključil svojo pot na parnas (morda pa celo začel, kdo bi vedel?), nam torej služi, da se spomnimo vseh, ki so ali pa še rinejo gor na to pogorje, dom Apolona ter muz, seveda, kot rečeno, z omenjenim gospodom na čelu. Ob tej obletnici preminutja Franceta P. imamo zraven tega navado tudi, da malce pokomentiramo stanje kulture v družbi in državi ter pravzaprav nasploh preverimo življenjske znake slovenske kulture, kar seveda obvezno vključuje tudi pregled velikosti pesti, s katero država zajema kulturne vinarje iz proračunske malhe. V ta namen se zato po vsej državi na ta dan, ko nas je pred mnogimi leti zapustil g. Prešeren, organizirajo svečane obele-žbe, kjer se izvajajo malo prej omenjene aktivnosti. Ker se tudi naše mesto (Ptuj) nekako skuša predstaviti kot mesto z izrazitim posluhom za kulturo, smo seveda tudi pri nas imeli zborovanje v ta namen, in sicer prejšnji petek. Sicer res, da je bil osmi februar v nedeljo, a saj vsi vemo, da je nedelja dan za mirno prebavljanje goveje župe in svinjske pečenke, v soboto zvečer pa se pač gre s kolegi na pir, tako da so mestni očetje, brez dvoma sila kulturni ljudje, modro sklenili, da je za potrebe obeležbe tega nadvse pomembnega dne tudi petek čisto v redu. In tako smo se torej dobili v petek, kjer smo slavljenko (kulturo) počastili na ustaljen, kar pa še ne pomeni neprimeren način. Slavnostni govor je bil izveden dobro, celo zelo dobro, morda je kakšna stvar manjkala in kakšna bila preveč, a v celoti je bila vaja izvedena primerno. Nadalje je bil komorni zbor našega mesta že pregovorno odličen, a kaj drugega nismo niti pričakovali. Nagrajeni kulturniki so si priznanja zaslužili, čeprav se je verjetno kdo tudi namulil, ker priznanja ni dobil, akoravno je bil po svoji objektivni oceni prav on najbolj upravičen do njega (morda pa drugo leto). Igrani program je bil izveden korektno, a označba "malce ad hoc" ne more izostati. Tako kot tudi vprašanje, zakaj ga ni izvedel kdo izmed vrhunskih ptujskih igralcev ali igralk — če je bila to uradna proslava mesta ob kulturnem prazniku, potem bi se verjetno spodobilo, da kulturni program izvajajo igralci, po rodu Ptujčani; pa ne zato, ker drugih nočemo gledati, ampak bi bilo to pač nekako priznanje predvsem njim, hkrati pa tudi mestu, ki se lahko pohvali s tako kvalitetnimi igralci. Pogrešali smo tudi direktorja Mestnega gledališča ter Pokrajinskega muzeja, kar se ob njihovem prazniku vsekakor zdi nedopustno in milo rečeno smešno. Morda pa celo žaljivo. O tem si boste pač morali oblikovati svoje mnenje. Zato pa nismo pogrešali bogato obložene mize ter kupic rujnega v preddverju, na kar je visoka kulturna druščina tudi brezkompromisno navalila. Ce pa je bilo zastonj. Skratka, še ena neboleča proslava dneva kulture je za nami, lahko si za eno leto odpočijemo ter se posvetimo drugim, za narod in politike "bolj pomembnim stvarem". Na žalost. Gregor Attč Ljutomer • Ob prazniku Spominska plošca Jožetu Košarju V StroCji vasi pri Ljutomeru so namestili obnovljeno spominsko plošCo v spomin na rojaka profesorja Jožeta Košarja. Spominsko ploščo so leta 1982 na nekdanjem domu, v neposredni bližini, kjer je profesor Košar preživljal mladost, odkrili Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo in Založba Obzorja iz Maribora, v kateri je dolga leta deloval. Na tokratni slovesnosti sta častni občan Ljutomera Miroslav Steržaj in sin profesorja Košarja Peter Košar odkrila spominsko ploščo, ki je sedaj nameščena na novozgrajeni hiši v Stročji vasi. Profesor Jože Košar, ki se je rodil leta 1908 v Stročji vasi, se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je končal klasi- čne jezikovne študije. Košar je po preselitvi v Maribor predaval na klasični gimnaziji, kmalu po osvoboditvi je postal ravnatelj mariborske prve realne gimnazije, nazadnje pa je bil dolga leta ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru. Košar je bil dolga leta urednik ter kasneje tudi ravnatelj Založbe Obzorja. Izredno plodno je bilo tudi njegovo literarno delo kot strokovnega klasičnega filologa, pisca različnih člankov in kritik in kot prevajalca. Prevedel je več kot 30 del, med njimi dela klasikov grške in rimske književnosti. Profesor Jože Košar je umrl leta 1982. Miha Šoštarič Ptuj • Prenovljen Miheličev grafični kabinet Od ateljeja do muzeja Prejšnji torek in sredo se je Pokrajinski muzej Ptuj vključil v praznovanje slovenskega kulturnega praznika s predstavitvijo ponovno odprtega Grafičnega kabineta Franceta MiheliCa na ptujskem gradu. Prenovljeni kabinet je predstavila Tatjana ŠtefančiC s predavanjem z naslovom Od ateljeja do muzeja. Umetnostna zgodovinarka Tatjana Stefančič je ob pomoči muzejskih sodelavcev uredila izredno obsežno zapuščino umetnika Franceta Miheliča, ki so jo njegovi dediči Alenka Puhar, Maja Dolanc in France Mihelič ml. leta 1999 podarili ptujskemu muzeju. Zapuščina, ki obsega okrog 5500 umetniških del in slikarjevih predmetov, je urejena, inventarizirana in dostopna javnosti za ogled in študijske namene. Kustosinja je predstavila pot gradiva iz umetnikovega ateljeja v muzej in dosedanje delo na gradivu. Zgodovina nastanka in obstoja Grafičnega kabineta Franceta Miheliča je bila razgibana tako kot življenje umetnika. Tatjana Stefančič je dejala, da so bili gonilna sila katalogizacije: Lojze Gostiša, poznavalec in osebni prijatelj Franceta Miheliča, ki je z ekipo ptujskih muzealcev - Meto Ciglenečki, Boženo Kmetec Fri-edl, Polono Vidmar in fotografom Borisom Faričem - opravil obsežno in dragoceno delo za nadaljnjo obdelavo gradiva. France Mihelič spada med vodilne osebnosti slovenskega povojnega slikarstva in grafike, izredno povedna pa je tudi njegova risba. Ravno risba pa je najmanj raziskana v opusu Franceta Miheliča. Njegove številne avtonomne risbe, študije ljudi in živali, portreti, karikature in druge stvaritve s področja risbe predstavljajo bogato ume- Ptuj • Evropski oddelek na gimnaziji Uvajanje novih programskih elementov Gimnazija Ptuj bo v naslednjem šolskem letu začela poskusno izvajati program Evropski oddelki. Na ta program bo prešlo dvanajst slovenskih gimnazij od skupno štiriinpetdesetih. O novem programu smo se pogovarjali z ravnateljico gimnazije Melanijo Centrih. "Temeljni cilj programa Evropski oddelki je preoblikovati gimnazijski program - brez posegov v njegovo zdajšnjo strukturo - z uvajanjem nekaterih novih programskih elementov tako, da bosta v njem bolj poudarjeno kot v sedaj veljavnih programih izraženi evropska in internacionalna dimenzija. Naša različica Evropskih oddelkov je tesno naslonjena na sorodni program, ki ga poznajo v več državah Evrope. Pred desetimi leti je nastal kot plod skupnega prizadevanja šol v Veliki Britaniji in Nemčiji, od tedaj dalje pa ga v zelo podobnih različicah izvajajo tudi v Franciji, Belgiji, Italiji, na Poljskem, Nizozemskem in na Sved-skem. V izvajanju programa Evropski oddelki bo načrtno uveljavljeno načelo interdisciplinarnosti znanja in dejavno izpeljane medpredme-tne povezave. Projekt bo omogočil bolj sistematično ter vsebinsko in izvedbeno bolj celovito vključitev evropske dimenzije v gimnazijski program", je dejala ravnateljica ptujske gimnazije. Struktura predmetnika je enaka strukturi predmetnika splošne gimnazije, po izvedbeni plati (nerazporejene ure) pa prinaša evropsko dimenzijo v neposredno šolsko delo: dodatno učenje tujih jezikov (več ur prvega in drugega tujega jezika), sodelovanje tujih učiteljev kot rojstnih govorcev v pouk geografije, zgodovine, sociologije, glasbe in likovne umetnos- ti, dodatne ure pouka slovenščine za poglobljeno raziskovanje vloge slovenščine v razvoju evropskih jezikov, uvedba novega predmeta evropske študije, obvezno vključevanje dijakov (ali možnosti) v mednarodne projekte in mednarodne izmenjave dijakov, interdisciplinarno izvajanje projektov z evropsko tematiko. Sola bo v razpisnem postopku morala dokazovati nekatere kriterije, in sicer: izpolnjevanje kadrovskih in materialnih pogojev, aktivnosti pri posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela in vključenost v druge projekte, obseg in uspešnost programov mednarodnega sodelovanja in regijsko zastopanost. Franc Lačen Ptuj • Pogovor z Marjanom Tomšičem tniško zbirko ter dragocen umetnostno-zgodovinski vir. Po slikarjevi smrti je ostala zelo velika in nedokumentirana zbirka risb. Pokrajinski muzej Ptuj se je ob prejemu donacije zavezal, da bo to zbirko uredil. To nalogo je muzej do danes skoraj končal, kot so povedali, morajo opraviti še okrog deset odstotkov dela. Prvotne ideje sli-karjevega brata arhitekta Milana Miheliča in Matije Suhadolca, da bi se Miheličeva galerija prenovila v Miheličev kabinet, niso zaživele, se pa je Grafični kabinet Franceta Miheliča lani zadnjič preselil in se zaradi preureditev muzejskih zbirk premaknil v primernejše prostore znotraj galerije v drugem nadstropju Foto: F Tatjana Štefančič je uredila obsežno zapuščino umetnika Franceta Miheliča ptujskega gradu. Izjemna donacija Miheličevih risb (samostojni listi in skicirke) in grafik (tudi grafične mape), ki je vredna okrog 133 milijonov tolarjev, je bila odprta leta 2000, sedaj pa je urejena kot študijska zbirka in na voljo vsem uporabnikom v študijske namene. Ob predstavitvi zbirke je predavateljica predstavila tudi dela Franceta Miheliča ob spremljavi glasbe skladatelja Marjana Lipov-ška, Miheličevega sodobnika. Zanimivo je bilo tudi predavanje Lojzeta Gostiše z naslovom Mihelič in humor, ki je bilo v sredo, 4. februarja. Umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, najboljši poznavalec Mi-heličevega opusa, umetnikov prijatelj in avtor stalne razstave v Grafičnem kabinetu, je tokrat predstavil Miheliča nekoliko drugače. Z diapozitivi in s predavanjem ter z razgovorom je osvetlil manj znan, vendar iskrivo živahen element umetnikovega dela. Iz videnega smo razbrali, da Miheličeva slika, risba, ne rabi nobene razlage, saj pove vse. Na človeški, pronicljiv in humoren način je znal prikazati vzdušje, miselnost, znal se je pošaliti s seboj, s svojimi prijatelji, pa naj je šlo za čisto osebne tegobe (kot je recimo skomina po seksu, slaba partizanska hrana in obleka ali vojaška tortura) ali razmere v družbi. Ptujčani smo lahko ponosni, da imamo na ptujskem gradu zajeten delež Miheličeve ostaline, četudi je umetnik kot profesor na ptujski gimnaziji preživel sorazmerno malo časa. S svojim kurentom pa je vendarle ostal naš. Franc Lačen Aleksandrinke so reševale posestva Prejšnjo sredo je knjižnico šolskega centra na Ptuju obiskal slovenski pisatelj Marjan Tomšič. Marjan Tomšič je bil rojen v Račah, po študiju slavistike v Ljubljani je bil učitelj v Istri, kasneje novinar na radiu in na Delu, od leta 1986 pa je samostojni kulturni delavec. Napisal je devet romanov, osem zbirk novel in črtic, dela za mlade, devetnajst radijskih iger, humoresk, satir ter dvanajst dramskih del. Zelo odmevno je Tomšičevo delo iz leta 2002, Aleksandrinke, kjer pisatelj opisuje pojav, ko so slovenske mlade matere, povečini s Primorske, odhajale v Aleksan-drijo kot dojilje, doma so pustile svoje otroke, stare okrog pet do šest mesecev, v tujem svetu so dojile do tri leta, kasneje so ostale kot varuške in se vračale domov po približno petih letih. Odhajale so prvenstveno zaradi revščine. Pisatelj je v pogovoru z učenci Solskega centra opisal stiske teh mater in očetov, posebej pa še otrok, ki svoje prave matere nikoli niso mogli sprejeti za svojo mamo. Tudi tem mamam so tuji otroci prirasli k srcu, saj so le-tem bile pravzaprav prave mame. O tej tematiki pisatelj pripravlja tudi scenarij za film, ki naj bi bil v mednarodni koprodukciji. Tematika nam je znana iz Lepe Vide. Pisatelj pa je opozoril, da tudi današnja slovenska dekleta lahko postanejo "aleksandrinke", saj nova doba prinaša možnosti in nujo, da bodo mnoga šla v širno Evropo in mnoga morda tudi pozabila svoj jezik. Pisatelj je dejal, da nam je jezik položen v zibko in ob tem navedel primer poitalijanjenega Slovenca v Italiji, ki pa je na smrtni postelji vendar želel spoved v slovenskem jeziku. Pogovor s pisateljem Marjanom Tomšičem je vodila knjižničarka Doroteja Emeršič, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci Solskega centra Ptuj. Franc Lačen Foto: F Doroteja Emerši^č je vodila razgovor s pisateljem Marjanom Tomšičem v knjižnici Šolskega centra na Ptuju. 14 .što/mib'TEDNIK Kurentovanje 2004 četrtek • 12. februarja 2004 Mestne ulice in trgi od 11.00 do 13.00 • Otvoritvena slovesnost 44. Kurentovanja, • 7. srečanje slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti Karnevalsita dvorana od 20.00 do 01.00 - Kingston Gost večera: Peter Januš Predskupina: Kopije Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 ' Jasmin Stavros ___ IVIestni trg od 18.00 do 19.00 • Gremo na vlak - mjuziki, ki bo najmlajše popeljal v čas charlestona (Gledališče Unikat) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Karma, Ivana Brkič Mestnilrg od 18.00 do 19.00 • Glasba tradicionalnih afriških ritmov s plesalkami (Bobners united) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Predin, Kreslin Mestni trg od 18.00 do 19.00 • Čarobno potovanje - komična čarovniška predstava primerna tudi za najmlajše, kjer se prepleta umetnost čaranja, ples, žongliranja z žogicami in milnimi mehurčki. Otroci v predstavi aktivno sodelujejo (Čarobno gledališče) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Študentsko pustovanje Slovenije • 6 Pack Čukur, Šank rock Predskupina: Tuja Vrsta ČETRTEK," 19.^ februar Mestni trg od 18.00 do 19.00 • Čarodej Gusti, Pike Nogavičke iz Bukove • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Natalija Verboten, Pika Božič Mestni trg od 18.00 do 19.00 • Glasba iz Ecuadorja (koncert) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Magnifico Predkupina: PopCorn EnnnagHaiE^^l Mestni trg ob ITOO^^^ • Glumači - humorná predstava popotnega gledališča (Teater Cizamo) • Etnografske skupine in kurenti-koranti • Ptujčan gre v Evropo - enodejanka v 7 delih (Babji mlin) Karnevalska dvorana od 20.00 do 03.00 • Čuki • Show program: PC Mambo EEBiQ^Eanm Mestne ulice in trgi od 14.00 do 17.00 • 44. tradicionalna mednarodna pustna povorka Karnevalska dvorana od 17.00 do 22.00 • Gamsi Mestni trg od 18.00 do 19.00 Čudna kavarna, komična zgodba v kateri se prepletajo čarovnije, pantomima, bruhanje ognja... (Čarobno gledališče ) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 16.00 do 18.00 • Otroška maškarada (Organizator CID Ptuj in DPM Ptuj) Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Severina Predskupina: Big Band ^ein^^d^^O do 18.00 • Pokop pusta in spektakularna predstava ognjenega artista (Čarobno gledališče) • Etnografske skupine in kurenti-koranti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 • Maja Šuput & Enjoy in Miran Rudan Vse dni festivala bodo pri programu v mestnem jedru sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole - srednješolskega centra Ptuj. Ptujski gostinski lokali bodo pripravili posebno ponudbo. 21.2. ob 13.00 MARKOVCI 21.2. ob 14.00 CIRKULANE 23.2. ob 14.00 DORNAVA 23.2. ob 15.00 VIDEM 24.2. ob 15.00 CIRKOVCE *organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Organizator: LTO Ptuj, Mestni trg 1, d. št. 26232251 Informacije: 02/ 77 96 011 ali 041 711 720 V sodelovanju z RTV SLO TELEnziuEtLOVEHiJA Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Big Bang Ptuj, Terme Ptuj, KPŠ Cena vstopnic: 1.200,00 SIT; maske, otroci: 1.000,00 SIT Sobota 21.02.: večerja 3.300,00 SIT, vstopnica: 1.200,00 SIT Ponedeljek 23.02.: 1.500,00 SIT Karnevalska prepustnica (velja vseh 11 dni): 6.500,00 SIT KARNEVALSKA POT Od 13. do 20. 2. EX 1 j Prešernova ulica 1 TEMPORE - Ptuj 2004 Podelitev nagrad 21. februarja ob 11. uri ^SOdem [Qi.'RBTOi D FUTURA ci^iia ^Eiiia » interejpo ' IdSl!! @ o f)|NTERA NES četrtek • 12. februar 2004 Literarna stran ŠtajerskiTEDUlK 15 Knjiga meseca Maja Novak: Cimre Letos bodo učenci OS za Cankarjevo priznanje obravnavali knjigo Maje Novak Cimre. Roman je izšel leta 1995 pri Založbi Obzorja. Zanrsko je roman uvrščen med kriminálko, v njej pa najdemo dve temeljni značilnosti pisateljice. Pisateljica v svoje romane vnaša veliko humorja in ironije, glavne vloge pa pripadajo ženskam (pisateljica pojasnjuje, da to izvira iz tega, da je sama živela v ženski družini). Ob izidu romana je za Stopov intervju povedala, kakšen je bil povod za pisanje kriminalke: "Začelo se je, ko sem se iz ljubega dolgčasa kot brezposelna pravnica usedla za mizo in začela pisati kriminalistični roman. Če bi takrat toliko vedela o pisanju, kot vem danes, ne bi zbrala tega poguma. Vsekakor se je bolj preprosto za začetek preizkusiti v kratki zgodbi. Nazadnje se je sicer dobro izteklo, saj je prav ta roman čez dolga leta, 1993, izšel kot moj prvenec Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah. Z njim sem se udeležila natečaja Tribune pod krinko anonimnosti, pod šifro, v dobri veri, da mi nihče ne more nič hudega. Če se mi bodo kroho-tali, ne bom nikoli vedela za to. A potem se je vse skupaj sukalo kot v romantičnih dramah. Poiskal me je Andrej Brvar z Založbe Obzorja, češ da bi radi tiskali moj roman. Zelo smo pili tisti dan." Že naslov romana Cimre pozornemu bralcu pove, da gre za anagram iz angleške besede crime, ki napove, da bo govora o kriminalu, hkrati pa označuje skupino protagonistk. Maja Novak je napisala že več takšnih romanov (Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah, Zarka). Sama je dejala, da ni vsak roman, v katerem nastopa detektiv in truplo, že kriminalka. Pravi, da je v kriminalki dobro vedno poplačano, zlo pa kaznovano. Roman Cimre je dvodelen. V prvem delu se zgodi zločin, v drugem deluje odkrit zločinec. Zgodbo pripovedujeta osumljenka Jana Kranjc, študentka 3. letnika pravne fakultete, in amaterska detektivka Rebeka Cimerman. V uvodnem delu spoznamo Jano ter njen odnos do sveta in sostanovalk, ki jih sovraži. Razkrije se nam odnos do njenega občudovalca Benjamina in njegove sestre Rebeke. Ravno takrat Jana konča ljubezensko zvezo s Konradom Murkom, kajti želi si spremeniti svoje življenje v celoti. Zgodba se zaplete, ko najdejo umorjenega Konrada Murka in vse kaže na to, da ga je ubilaJana. Rebeka verjame, da jeJana kriva, ampak iz ljubezni do svojega brata se odloči, da ji bo pomagala in začne iskati alternativnega morilca. Za pomoč prosi Ma-vricija in sama sestavi seznam šestih osumljenk. To soJanine cimre, Janina mama ter fant ene od cimer. S pomočjoJaninega pripovedovanja (kaj so ji povedale ci-mre na obisku v zaporu, ko so mislile, da ima Jana amnezijo) Rebeka odkrije morilca. Se pred tem se zgodi en umor, in sicer umorjena je Tanja Tratnik, saj ni zdržala pritiska, zato je želela svojo vpletenost priznati Rebeki. Rebeka zbere vse osumljence v eni sobi. S pomočjo njenih indicev za umor in preigravanja razkrije kolektivnega morilca. Dr. Silvija Borovnik, ki se ukvarja predvsem z literaturo ženskih pisateljic, je o Cimrah napisala: "V romanu Cimre se zgodi umor, pri katerem je ustreljenec moški, za katerega se pozneje izkaže, da je bil usodno povezan z vsakim dekletom iz vpletene študentske stanovanjske skupnosti, z vsako od čimer'. V tem besedilu imamo opraviti z očitno ironiza-cijo oblike gotskega romana, s katero Maja Novak ponavlja postopke, ki jih je uporabila že v svojem prvem romanu Izza kongresa. Oba romana sta namreč polna notranjih pogovorov z bralci kriminalk, ki jih 'osveščata' in jih humorno 'postavljata na trdna tla', kar pomeni, da zavestno rušita romaneskno iluzijo, ki jo ponuja kriminalka. Od bralca zahtevata intelektualno distanco do sicer tragičnega dogajanja, pri čemer razodevata pripovedovalčevo natančno poznavanje teorije kriminalnega žanra, ki pa postane prav tako predmet posmehovanja, nenehnega dopisovanja in najrazličnejših obešenjaško igrivih manipulacij." Jezikovno in slogovno besedilo ekspresivno učinkuje (s prepletanjem nezdružljivih elementov se ustvarja napetost na ravni besed). Kriminalka ima jasno sporočilo, da se zločin ne splača in da je lahko vnaprejšnja delitv ljudi na dobre in slabe za posameznike tudi usodna. UH Literarno kolo (22) • Ivan Cimerman -1 Deklič z goré hiti, nori, skaklja, šumi Uganke. Na prvi pogled čisto kratke in preproste oblike, največkrat kitično oblikovane in rimane, lahko pa tudi v kakšni drugi obliki. Ampak samo na prvi pogled. Ko pa zaideš globlje v strukturo uganke, ugotoviš, da je to umetniško izjemno zahtevna vrsta, saj mora v zelo skrčenem obsegu zajeti vse. Rešitev. Besedo ali pojem, ki je zbir vsega zapisanega. Slovenci imamo v literarni zgodovini vrsto odličnih ugankarjev, se zlasti tistih, ki so ali se sodelujejo s Cicibanom in drugimi ot-roskimi revijami; med njimi je veliko zelo uglednih, uveljavljenih in dandanes že zgodovinsko pomembnih avtorjev. Vsi z eno in isto logiko. Pripeljati bralca do stanja, ko razmi{lja in se odlo~a. O tem, da je uganka slaba, ~e jo bralec re{i na prvi mah, ni treba izgubljati besed, prav tako ji lahko pripi{emo podobno usodo, kadar ve~ bralcev ne najde in ne najde re{itve. Slednje se ve~krat zgodi tudi v nenavadni knjigi, ki sem si jo sposodil v knjižnici nekaj tednov nazaj. Knjiga mi je bila zanimiva po marsi~em - formatu in obliki, barvi, fotografijah in seveda naslovu. Uganke-vaščanke. Že takoj na za~etku lahko priznamo, da je to edinstvena knjiga, ena tistih, ki bodo tudi v prihodnje pokrajine in du{e ljudi zarisal na tiso~e podob, ki pa vztrajno in neusmiljeno bledijo, tonejo v pozabo," in {e "A Cimermanove uganke so take, da s svojimi re{i-tvami kli~ejo nazaj v življenje tisto, kar je (skoraj) že pozabljeno; kli~ejo v na{o zavest in življenje stare, pozabljene podobe kmet-skega slovenskega sveta, ki kot da se zadnjih sto let skorajda ni spremenil." In v tej Siv~evi izjavi sem spoznal, od kod misel, ki se mi je zapisala nekaj vrstic pred to. Zakaj mi nekaterih ugank tudi po ne vem kolikem ~asu ni bilo mogo-~e razre{iti. Ker mi je okolje, v katerega vabijo, ki se odpira iz njih, tuje. Tuje, a oddaljeno le nekaj pi~lih kilometrov Kje pa {e lahko vidi{ slamnato hi{o v mestu, ali son~nico, ~e že ne zaide{ v bližnjo cvetli~arno, ali obrt, kot je klekljanje. Prav to je Ci-mermanovo sporo~ilo — na{ se zanimive za bralce. Ivan Cimerman, ki je njen avtor, je namreč združil dve precej zahtevni področji - uganko kot tako in narodno blago, bogastvo nase-ga bližnjega okolja, ki počasi, a vztrajno izginja. V tem je soroden Potrču, Forstneriču in Kun-tnerju, le način, kako se je tega lotil, je precej drugačen. Knjigo, ki jo je Cimerman obogatil tudi z lastnimi fotografijami (dve sta - vsak po eno - prispevala Matija Gogala in Janez Zrnec), je posvetil Angeli Arnusevi, ki, kot je zapisal v samem uvodu, "vsa ta leta se vedno skrbi za svoje toplo, prijazno, več kot tri stoletja staro, s slamo krito ognjisče pra-dedov." Sledita njegov uvod in spremna beseda Iva Svetine, ki prav tako ugotavlja: "Uganke- vasčan-ke so sila nenavadna knjiga: Ivan Cimerman verjame, da je moč z besedo ujeti čas, ki neusmiljeno odteka, ker reka je, ki na svojih bregovih pozabo deli vsem žejnim in željnim. Z besedami ujeti čas, ki je v obraz slovenske Kulturne nagrade Nagrada za prvenec prostor, na{a tradicija, pokrajina in pesem, vse to je marsikomu uganka-neznanka. Namenoma sem nekaj teh ugank prebral osnovno{olski mladini in skoraj pri polovici ugank so me debelo in za~ude-no gledali. Za statve niso {e nikoli sli{ali in tudi, ko sem jim jih pokazal na sliki, so imeli do tega odnos — staro, pozabljeno, mrtvo. Potem sem jim prebral nekaj tistih, ki so vseeno malo bolj "odlepljene" od na{ih krajev in doma~ega okolja. In re{itve so se v uglednem ~asu zna{le na pravem mestu. Cimerman nas s to knjigo u~i. Ob že znano postavlja neznano, novo, tu, pa vendarle tako dale~ od nas samih. Knjiga je starostno nezamejena — otroke u~i in jim odpira o~i, odrasle nagovarja, starej{e bralce pa nostalgi~no polni s spomini. Tudi s strokovnega vidika so Uganke-va{~anke zanimive; za literarne zgodovinarje kot vrsta, za jezikoslovce zlasti zaradi starej{ih besed in nare~nih izrazov, prava zakladnica pa je vsaj {e za zgodovinarje in etnologe. Uganke so v knjigi tudi pretkano in sistema-ti~no porazdeljene. S posameznimi poglavji, ki imajo rde~o nit v samih naslovih — Reka, Na vasi, Pomlad, Poletje, Jesen, Zima, Obrti ter Navade, obi~aji, prazniki. Pomembno pa je {e nekaj: "Gledam eno poslednjih slamnatih ko~ na Štajerskem in se spomnim podobnih v Prekmur-ju, na Gori~kem, v Beli krajini, Slovenski Istri, na Kozjanskem, Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem. Pomislim na na{e ljudi, ki so ostali onkraj meja, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Kako naj pozabim na na{e izseljence v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in Evropi, ki so revni zapustili te na{e plodne ravnice, da bi se vrnili in zgradili nove hi{e poleg ko~ prednikov? / Uganke-va{~anke poklanjam do-ma~inom in rojakom, ki so se rodili v tujini, in se ob obiskih v domovini sprašujejo po rojstnih krajih in vaseh prababic in pradedkov. Pripotujejo v deželo svojih prednikov, ki so jo zapustili pred skoraj sto leti. In se spra{ujejo: "Kdo sem? Od kod izviram? Kje je dom mojih star-{ev in prednikov?" Ustavijo se, napol tujci, med zrelimi žiti; polji koruze, krompirja, pese, gledajo plemensko, zdravo živad, ki se pase." Zgornji opis je dovolj slikovit, da pove vse. Vendar sem s tem želel povezati Cimermanov uvod v knjigo, ki ga najdemo še v an-gle{~ini in nem{~ini — prav tako Svetinovo spremno besedo. O~i-tno je, da Cimerman pripisuje veliko težo doma~emu, prvobitnemu, izvornemu. Zaveda se in daje vedeti, da se sleherni znajde v tistem kosu ~asa, ko se obrne navznoter in iš~e korenine. Če jih poiš~e, se vanj najve~krat naseli mir, sicer pogosto praznina in nemir. Slednji vstopi tudi v bralca. Ne samo zaradi vprašanja osebnega od kod in kje, tem- ve~ tudi zaradi ~isto preprostega vprašanja — kaj je želel s to knjigo avtor dose~i? Povezati staro z novim? Rešiti svet, ki propada, tako da ga stiska v besedo in sliko? Vse to in še mnogo ve~. To je poklon zemlji in doma~i duši, je ~udenje in ob~udovanje doma-~ih njiv in doma~ega žita. Pa ne s kako konzervativno ograjo, ~eš samo moje, naše, tu in zdaj. Ne. Ivan nam veselo in navdušeno ponuja ~ašo, iz katere lahko vsi pijemo podobo naše pokrajine do zadnjega žitnega klasa, do zadnje grude. Vabi med ljudi, med trave in krave, pod lipo, k trgatvi in še in še. Uganke v knjigi so jezikovno bogate tudi z nare~nimi izrazi, so ritmi~no preproste (neredko spominjajo celo na ljudsko pesem!), rima je v glavnem zaporedna, tu in tam prestopna. Pod vsako uganko piše tudi narobe obrnjeno geslo, rešitev, ki jo mora bralec najprej sam poiskati. Prvo sem vam v branje ponudil že v samem naslovu, nekaj zanimivih pa še v naslednjih vrsticah: "Njive, travnike poveže, / konjem, vozu, kravam streže, / žabe v plitvih lužah skrije, / potepuh po njem zavije. — Podnevi tih, ren~av, doma~, / pono~i jezen, hud kroja~, / z zobmi kroji dolžino hla~, / dobi kosti, grižljaj poga~. — Kamen na kamen roka vihti, / v luknjo na sredi zrnje leti, / kmet in živali hrano dobe, / žganci z ocvirki toplo dehte. — Spomladi nevesta cveti, / na pragu poletja zori, / v zelenem rde-~e žari, / družino in škorce gosti. — Te v jamo globoko / z žuljavo roko / kopa~i vsadijo, / da vince dobijo. — Zrelo klasje za žanjico, / srp nabrusi, naostri, / snop za snopom da v kopico, / v kaš~i zrnje zadiši. — Zlati cekini / mehko šumijo, / steljo pozimi / krave dobijo. — Dvanajst krul~kov že sesa, / trinajsti k seskom sili, / po sitih bratcih kobaca, / in la~en cviilii, cviiiliii. — Macesen in topol / zrezlja za nogé, / za delo, planino, / kjer ovce žive. — Vozove, kolesa sestavi, poobla, os-truži, / v železno prevleko s kova~em les združi." In takih je v knjigi še veliko, zato vas vabim k branju in iskanju rešitev Lahko pa se samo ustavite ob fotografijah in odkrijete marsikaj zanimivega. Kakor vam jaz odkrijem rešitve vseh naštetih ugank v naslednji številki Literarnega kolesa. No, naj vam bo. Rešitev uganke v naslovu je seveda izvir. Ostale pa res prihodnji~ ... David Bedra~ Nagrado za prvenec vsako leto podeli združenje knjigotrž-cev Slovenije v ~asu Slovenskega knjižnega sejma, ki poteka v Cankarjevem domu. To je priznanje za najboljšo prvo izdano leposlovno delo avtorja. Doslej so to nagrado prejeli: Tone Per~i~: Pot v nestalnost, Andrej Morovi~: Prosti tek, Rade Krstić: Vremenar, Mart Lenardi~: Moje ženske, Vid Snoj: List in sen, Uroš Zupan: Sutre, Matjaž Zupan~i~: Izganjalci hudi~a, Aleš Šteger: Šahovnice ur, Aleš Čar: Igra angelov in netopirjev, Barbara Korun: Ostrina miline, Primož Ču~nik: Dve zimi, Andrej Skubic: Grenki med, Lucija Stupica: Čelo na soncu, Peter Svetina: Kavarna v prvem nadstropju in Lili Potpa-ra: Zgodbe na dušek. Za leto 2003 je priznanje dobil Mitja Čander za literarno-esejisti~ni prvenec Zapiski iz no~i, katerih osrednji elementi so prav literarne umetnine same, avtor se namre~ v svojem pisanju ves ~as spogleduje, opredeljuje, zavra~a, navdušuje in predvsem potuje po miselno kompleksnih ter estetsko privla~nih literarnih svetovih. Prav ti no~ni potepi po že izpisanih svetovih, ki jih gradijo pri Mitji ~islani avtorji iz svetovne literarne zakladnice, pa zdaj v njegovih besedah dobivajo nove razsežnosti. 16 TEDNIK Zanimivosti četrtek • 12. februarja 2004 Radenci • Okronali novo vinsko kraljico Deveta kraljica vina V hotelu Radin v Radencih so v petek okronali novo, že deveto slovensko vinsko kraljico. Iz rok lanskoletne vinske kraljice Simone Straus je krono prejela Vesna Bajuk iz Radovice pri Metliki. Vinsko kraljico je 19. januarja izbrala komisija, ki so jo sestavljali župan občine Gornja Radgona Anton Kampus, Iztok Klenar iz družbe Vinakoper, Franc Skrobar iz družbe Radgonske gorice, Joco Žnidarsič, Lidija Mavretič ter Janez Erjavec in Mateja Jaklič iz Pomurskega sejma. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je poudaril, da krona vinske kraljice ne predstavlja kratkotrajne časti, ampak dolgoletno poslanstvo. Tega se zavedajo tudi vse dosedanje vinske kraljice, ki so v letu 2003 ustanovile društvo slovenskih vinskih kraljic, s čimer ostajajo aktivne predstavnice vinske kulture tudi po obdobju formalnega vladanja. Simona Straus je ob slovesu od krone dejala, da vino daje slovenski zemlji in ljudem poseben pečat, zato je bilo leto, ko je predstavljala Slovenijo, njena vina in vinogradnike, nekaj posebnega, nova vinska kraljica pa je v svojem prvem nagovoru izpostavila poseben pomen vina, ki spremlja vse pomembnejše dogodke v Foto: Natalija ; Vinska kraljica Slovenije 2004 je postala Vesna Bajuk. življenju, zaveda pa se, da bo to leto zelo pomembno in nekaj posebnega, saj ji je zaupana odgovorna naloga predstavljanja slovenskih vin tako doma kot v tujini. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je dodal, da so kronanje nove kraljice vina pripravili v času, ko v kleteh dozoreva vino letnika 2003, letošnje leto pa bo za Pomurski sejem nekaj posebnega, saj bodo poleg vinskih razstav, ki imajo v okviru Kmetijsko-živilskega sejma že dolgo tradicijo, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo v 30. državno ocenjevanje vin vključili tudi vina iz tujine, ki se želijo potegovati za naklonjenost slovenskih potrošnikov. Natalija Škrlec kredit odpira vrata Ponujamo vam gotovinske kredite do 6 let, ki jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo ena redkih bank v Sloveniji, ki vam nudi možnost izbire med tremi razliciœmi kredita: EURO klavzulo, EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije najdete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. Krediti Raifkisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire. 080 10 08 krediti@nkb.si, www.t^kb.si IRaiffeisen I KREKOVA BANKA z nami gre lažje Grajenšcak • Zlatoporočenca Zorec Petdeset srečnih let 24. januarja sta v krogu družine in prijateljev zlato poroko praznovala Marija in Jožef Zorec iz Grajenščaka 87. Civilni obred je bil v poročni dvorani ptujske Mestne hiše, cerkveni pa v cerkvi sv. Jurija. Prvič sta se poročila 9. januarja leta 1954 v Grajenščaku. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje enajst vnukov in trije pravnu-ki. Zlati ženin je bil kmetovalec, zlata nevesta pa gospodinja. Jesen življenja preživljata pri hčerki Nadi. Dnevi jima minevajo mirno, v pogovorih in srečevanju z domačimi ter prijatelji, prebiranju časopisov, gledanju televizije. MG Zlatoporočenca Marija in Jožef Zorec Foto: Langerholc Ptuj • Nagrajenci Poli natečaja Sodelovalo 50 šol V avli poslovno-upravnega centra Perutnine Ptuj so v petek odprli razstavo nagrajenih likovnih del osnovno-{olcev, ki so sodelovali v Poli nate~aju. Odzvalo se je 50 osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so na temo priljubljene otroške Poli salame poslale različne izdelke; od risb, plakatov in lepljenk do maskot in stripov. Mladi ustvarjalci so se potegovali za nagrade v dveh kategorijah: v mini natečaju je prvo nagrado osvojila OS Notranjski odred iz Cerknice, dru- go OS Mladika iz Ptuja, tretjo pa OS Žirovnica. V maksi Poli natečaju pa je bil najbolje ocenjen izdelek OS Vodmat iz Ljubljane, drugo nagrado so osvojili učenci iz OS Naklo, tretje pa OS Jože Krajc iz Rakeka. Mlade likovnike iz obeh zmagovalnih šol je Perutnina Ptuj nagradila z enodnevnim izletom na Ptuj, drugo-uvrščeni si bodo lahko privoščili brezplačen piknik, vsi nagrajenci pa so dobili še okusno-praktične nagrade. SM Jana Simonič iz OS Mladika prejema iz rok Vesne Čeh, vodje blagovne znamke Poli, priznanje za drugo najboljše delo v kategoriji mini Poli natečaj. Možnosti pridobitve visoke strokovne izobrazbe pri Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi Andragoški zavod Maribor -Ljudska univerza je že vrsto let študijsko sredi{~e kar treh razli~-nih visokošolskih strokovnih programov, ki se sicer izvajajo v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Prav študij v Mariboru pa olajša odraslim pot do pridobitve visoke strokovne izobrazbe, saj lahko tako predavanja kot izpite opravljajo v Mariboru. V študijskem letu 2004/2005 omogočamo vpis v naslednje programe: 1. V sodelovanju s Fakulteto za upravo izvajamo za odrasle visoko-{olski strokovni program Javna uprava. V program se lahko vpi{ete vsi, ki ste opravili zaključni izpit v kateremkoli {tiriletnem srednje{olskem programu, poklicno maturo ali maturo. Prijavite se s Prvo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/1), ki jo s priporo~eno po{iljko po{ljete na Visoko{olsko prijavno-informacijsko službo, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana. Študij omogoča pridobitev naziva diplomirani upravni organizator. 2. V sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja izvajamo v Mariboru visoki strokovni program Organizacija in management. Kandidati, ki se želijo vpisati v 1. letnik, morajo oddati Prvo prijavo za vpis v 1. letnik na Visokošolsko prijavno-informacijsko službo, Univerza v Mariboru, p.p. 246, 2001 Maribor (s priporočeno pošiljko). Študij omogoča pridobitev naziva diplomirani organizator menedžer. 3. Tretjo možnost za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ponujamo Andragoški zavod Maribor L j u d s k a un II8TAN0VUEHA1«22 - verza Maistrova ulica 5, Maribor, telefon: 02/234-11-11, e-mail: info@azni-lu.si, www.azm-lu.si s programom Visoke šole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. Kandidati z zaključeno srednjo šolo se lahko vpišejo v 1. letnik programa Upravljanje in poslovanje, ki omogoča pridobitev naziva diplomirani ekonomist. Študentje, ki se vpisujejo v 1. letnik, se prijavijo z obrazcem Prva prijava za vpis v 1. letnik, ki ga s priporočeno pošiljko pošljejo na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana. Poleg možnosti izobraževanja od 1. letnika naprej pa omogočamo šolanje tudi diplomantom višjih šol (diploma višješolskega študija po programu, sprejetim pred 1. 1. 1994), ki se lahko vpišejo v 3. letnik. Program 3. letnika je v prvi vrsti namenjen diplomantom sorodnih študijskih usmeritev (EF Ljubljana, VEKŠ/EPF Maribor, VUŠ Ljubljana, VŠOD/FOV Kranj), ki lahko na tak način nadgradijo obstoječo izobrazbo z visoko strokovno izobrazbo. Diplomanti ostalih, manj sorodnih programov, pa bodo morali ob rednih študijskih obveznostih 3. letnika opraviti še dodatne izpite iz izbranih vsebin 1. in 2. letnika. Za razliko od diplomantov višješolskega študija (po programih, sprejetih pred 1. 1. 1994) pa se lahko diplomanti višjih strokovnih šol (po programih, sprejetih po 1. 1. 1994) vpišejo v 2. letnik visokošolskega programa. Pogoj za vpis v 2. letnik je povprečna ocena najmanj prav dobro (8). Diplomanti višjih strokovnih šol opravljajo še diferencialne izpite za 1. letnik programa. Kandidati za vpis v višji letnik pošljejo izpolnjen obrazec Prijava za vpis na viso-ko{olski zavod v {tudijskem letu 2004/2005 za vzporedni {tudij, za diplomante oziroma za nadaljevanje {tudija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4) do 8. marca 2004 na naslov samostojnega visokošolskega zavoda: Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Na Loko 2, 8000 Novo mesto. Na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi, Maistrova ulica 5, bo v soboto, 21. februarja 2004, ob 10. uri informativni dan za izredne študente Visoke šole za upravljanje in poslovanje. Za študente Fakultete za upravo iz Ljubljane in Fakultete za organizacijske vede iz Kranja bodo informativni dnevi organizirani na matičnih šolah, za individualne informativne pogovore pa smo na voljo tudi na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi, Maistrova ul. 5, Maribor, tel. (02) 234-11-11. Vljudno vabljeni. O Foto SM četrtek • 12. februarja 2004 Tednikove akcije, zanimivosti ŠtajerskiTEDUlK 17 Iščete svoj stil Metka v barvah pomladi Metka Rihtar iz Podlehnika je po poklicu upravna tehnica, dela pa kot prodajalka. Trenutno je na porodni{kem dopustu s tretjim otrokom, punčko Zalo, ima pa {e 7-letnega Tomaža in 10-letno Tino. Pravi, da si je vedno želela tri otroke. ocrtala z mehkim črtalom, pri senčenju pa uporabila nežnejše tone. Na trepalnice je nanesla maskaro, ustnice pa poudarila z bleščilom. V novem mladostnem stilu, ki ga še posebej poudarja ognjevito rdeča barva, v kateri so tudi vsi modni dodatki, se lahko Metka kljub trem otrokom še vedno kosa z mlajšimi dekleti. Novi stil lepo sovpada tudi z novo pričesko. Ognjevite barve, ki so sicer trend prihajajoče pomladi, ji tudi sicer pristojijo. Jeans je primeren za vsako kombinacijo. Metka lahko glede na svojo postavo obleče tako koreč vse, le temnejšim barvam se mora izogibati, ker bi ji po nepotrebnem jemale energijo, ki jo izžareva. Metkina nova oblačila so iz prodajalne Naf Naf na Ptuju. Izbrala jih je modna kreatorka Barbara Plavec - Brodnjak. V Športnem studiu Olimpic bo Metka brezplačno vadila mesec dni. V izbranem programu Olim-pic bo dosegla dvoje: želeno telesno težo in želeno obliko postave, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Cus. MG ;rtomir Goznik Metka prej ... in pozneje Prostega časa ima malo, običajno zvečer, ko vsi zaspijo. Za dušo šiva gobeline, čeprav pravi, da to ni nobena umetnost, se pa ob tem sprosti. Akcija Iščete svoj stil jo je pritegnila. "Zelo sem navdušena nad spremembami posameznika, zato sem se prijavila," je povedala. V kozmetičnem salonu Neda so pri Metki ugotovili suho, tanko in zelo občutljivo kožo. Po površin- Popust Frizerstva Stanka v februarju skem čiščenju in pilingu ter maski, ki je kožo pomirila in navlažila, je bila deležna tudi masaže. Uredili so ji obrvi, nasvete kozmetičarke Nede Tokalič, ki ji je že zaradi narave kože svetovala občasni obisk kozmetičnega salona, pa bo uporabila pri negi kože doma. V frizerskem salonu Stanka je za novo Metkino pričesko poskrbela frizerka Danica Zor~i~. Njene že dokaj kratke lase je v celoti še dodatno postrigla, da je pričeska z malo dela dobro nosljiva in primerna za vsako priložnost. V celoti jo je za nekaj tonov tudi osvetlila in dodala nekaj medenih pramenov. Posušene lase je stilizirala z Wellinim pearl stylerjem. Vizažistka Nina [kerlak je make up pričela z nanosom tekočega, za odtenek temnejšega pudra. Veki je Metka v obla~ilih iz prodajalne Naf Naf Ptuj • Iz DU Breg Obiskali najstarej{a člana V društvu upokojencev "Ivan Rudolf Breg na Ptuju so se v zadnjih januarskih dneh spomnili na najstarejša člana v društvu, ki sta praznovala visok življenjski praznik. Julijana Krajnc je dopolnila 91 let starosti, Franc Langerholc pa 90 let. Julijana Cafuta je mama dveh otrok, ponosna je na svoje 4 vnuke in dva pravnuka, Franc Langerholc, znani ptujski fotograf, pa je oče sina in hčerke, dedek 5 vnukov in pradedek že dvema pravnukoma. Predstavniki društva upokojencev z Brega so slavljenca obiskali na njunih domovih, dobrim željam ob prazniku pa so dodali še skromno darilo in šopek cvetja v znak pozornosti. Oba slavljenca sta kljub visoki starosti še dobrega zdravja in pri močeh, so povedali vodilni iz breškega društva upokojencev, ki so nanju prav posebej ponosni in jima želijo predvsem trdnega zdravja. T. Mohorko Foto: Langerholc Za skupinsko fotografijo pri slavljencu Francu Langerholcu je poskrbela kar njegova h~erka Petra Langerholc - Stropnik. Foto: Langerholc Pri slavljenki Julijani Krajnc so nazdravili s h~erko in zetom. rir JU J id AT W gCrfiffiQGû Ponudba velja od 12. februarja do 19. februarja 2004. Vse cene so v SIT. Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ptuj 18 .Š;a;enib'TEDNIK Zanimivosti četrtek • 12. februarja 2004 »Moram se ločiti od žene!« "Zakajpa'?' "Pretirano je pedantna." "Samo zaradi tega?' "Pomisli. Kadar ponoči vsta-nem, da bi spil malo vode, ona takoj pospravi posteljo, preden se vrnem v spalnico." *** Dijaki so pričakali novega mladega profesorja, kot se spodobi: na njegov stol so položili mokro gobo. Mladi profesor se vsede na stol, nekaj trenutkov sedi, nato pa začuti vlago in vstane, pogleda stol in vpraša: "Povejte mi, kateri profesor je imel uro pred menoj!" *** Mala Mojca se čudi: "Mami, če je špinača res tako dobra, zakaj je potem nikoli ne reklamirajo na televiziji?' *** Kovačeva sta prvič v mestu, kjer študira njun sin. Ko sta prišla do visoke zgradbe, na kateri je pisalo, da je to študentski dom, je oče Kovač pritisnil na neki gumb in vprašal: "Ali tu stanuje študent Kovač?' "Ja, " se sliši glas iz domofo-na, "kar pred vrati ga pustite, takoj bomo prišli po njega..' *** "Imate kaj za sive lase?' vpraša moški frizerja. "Imam. Spoštovanje, " odvrne frizer. *** Branka se pritožuje prijateljici: "Pomisli, naša gospodinjska pomočnica si je polomila obe nogi!" 'Da, da, te pomočnice so res grozne: vse polomijo!" *** "Kaj si storila z mojo črtasto srajco?' zavpije Matjaž, ko je ne najde na stolu. "Pere se v pralnem stroju.' "Joj, jaz sem se pa cel dan mučil, da sem na manšete napisal celotno snov iz zgodovine, ki jo jutri pišemo!' *** Profesorica vpraša študenta: "Zakaj je materino mleko za dojenčka boljše od kravjega mleka?' "Ker je vedno pravilno segreto, ne more se skisati, ker ga ni potrebno iti iskat v trgovino, pa še v lepi embalaži je..' Mladi dopisniki Prvošolce OŠ Gorišnica je obiskal lovec Obiskal nas je lovec Danes nas je obiskal lovec. Ogledali smo si krmišče in visoko prežo. Z daljnogledom smo opazovali naravo in živali. Lovec nam je pokazal lovske trofeje in povedal veliko zanimivega. Za živali pozimi skrbijo lovci in kmetje, ki pogosto pustijo na polju nekaj koruze za lačne živali. Mi otroci pa bomo nahranili ptičke, da nam bodo še naprej tako lepo prepevale. 1. a, 1. b, 1. c., 1. d. razjed OŠ Gorišnica Smešna pesem Pišem smešno pesem, Ustvarjalcki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med prispelimi tako, ki od smeha se kar zvija, skače čez ograjo od soseda do soseda, med rožicami slalom vozi, zaletava se v ljudi, vpije, hihita se, sosedom jezik kaže, praska se po glavi in obira si uši, prijateljem nagaja, se jim laže in ko komu kaj ušpiči, takrat se še smeji. Tako zelo, da ji lahko poči še želodec in tu je naše smešne pesmi KONEC! Sanja Potrč, 4. r., OŠ Trnovska vas rešitvami bomo izžrebali enega us-tvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 17. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Prvi {portni dan Zjutraj ob 8.15 smo se odpravili iskat najkrajšo pot v Trnovski Vrh. Z nami je bila pedagoginja Štefka Vidovič, ki ni poznala poti, zato nas je vodil Rok Murko. Dolžino poti smo merili s koraki. Dva koraka sta merila en meter. Šli smo mimo pizzerije ob gozdu. Nato smo zavili levo v gozd. Videli smo veliko gob, kostanjev in veliko jamo. Ustavili smo se pri Roku, kjer smo malicali. Rokova mama nas je postregla s sokom in slanim pecivom. Na poti smo našli veveričjo dlako. Potem smo se ustavili pri Rokovi teti Ani. Pozabili nismo niti na ostarele občane. Pozdravili smo tudi Rokovo babico in dedka. Vzpenjali smo se po bregu k teti Lujzi. Našega obiska je bila zelo vesela. Ustavili smo se tudi pri "Kan-danglovi rudi", kjer je bilo veliko smeti. Počasi smo se odpravili do šole. Pri cerkvi smo prečkali regionalno cesto Ptuj—Lenart. Bili smo zelo pozorni na avtomobile. Prehodili smo 4400 metrov Pred šolo smo počakali še zadnjo skupino. Nato smo odšli v razred, kjer smo narisali zemljevid in napisali tole poročilo. Tako se je končal naš zanimiv pohodniški športni dan. Rok Murko, Blaž Prigl, Matej Herega, Aleš Veber, Sanja Potrč, Leon Taužič, Silvester Murko, Tamara Tri-nkaus, Karmen Štumberger OŠ Trnovska vas Izžrebanec ustvarjalčkov v 5. številki Štajerskega tednika je: Damjan Pevec, Rakovci 6/a, 2258 SVETI TOMAŽ. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti. KNJIŽNI DISKONT ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA s/eukD zfl^çmte?! LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12 Poveži številke od 1 do 37! POKSCHE Zanimivosti Po 40 letih dobila nazaj izgubljeno denarnico Stockholm - Neka Švedinja je dobila nazaj denarnifco z vsem denarjem, ki jo je izgubila na jugu Švedske pred več kot 40 leti. Davnega leta 1963je 18-letna Gulla Wihlborg med kolesarjenjem v Trelleborgu izgubila denarnico, v kateri je bilo poleg fotografij tudi 54 kron ali pol njene mesečne najemnine, kar bi po današnjih merilih znašalo 412 kron ali okoli 56 dolarjev. Lastnica je izgubljeno denarnico prejela po pošti, poleg nje pa je bilo sporočilo: "Draga Gulli, nikoli ne izgubite upanja! Pošiljam vam denarnico, ki ste jo izgubili v ulici Oestersjoegatan pred mnogimi leti. Pošiljam vam veliko pozdravov iz Trelleborga". " Pošiljatelj je ostal neznan. Člana posadke ISS preverila, ali sta prevelika za vrnitev na Zemljo Moskva - Člana posadke Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki sta med bivanjem v breztežnostnih razmerah od oktobra lani pridobila nekaj dodatnih centimetrov, sta v četrtek pomerila posebni obleki, ki jih bosta potrebovala med vračanjem na Zemljo, in ugotovila, da jih zaenkrat še nista prerasla. Kot so sporočili kontrolorji vesoljskih poletov v Moskvi, sta ameriški astronavt Michael Foale in ruski kozmonavt Aleksander Kaleri poskusila po meri narejeni zaščitni obleki, nekakšna oklepa, ki bosta med nemirno vožnjo na Zemljo, 29. aprila, pritrjena na njuna sedeža v ruskem vesoljskem plovilu Sojuz. Gre sicer za postopek, ki ga člani misije ponovijo vsaka dva meseca, z njim pa preverjajo, za koliko se je ob odsotnosti gravitacije podaljšala njihova hrbtenica. Če je kateremu od njih obleka prekratka, mora ta z vadbo na posebnih napravah in nošnjo obteženih oblek še pred povratkom na Zemljo "skrajšati' svojo hrbtenico. Norveški princ uvrstil Portugalsko ob Sredozemsko morje Oslo - Norveški dvor se je opravičil zaradi napake, ki jo je storil norveški princ Haakon na sprejemu v častportugalske-ga predsednika, ko je njegovo državo uvrstil ob Sredozemsko morje. Vseh 1800 kilometrov portugalske obale namreč leži ob Atlantiku. 'Opravičujemo se zaradi napake našega prestolonaslednika," je dejal tiskovni predstavnik norveške kraljeve družine. 31-letni Haakon, ki začasno opravlja naloge vladarja, saj je njegov oče in kralj Harald v bolnišnici, je portugalskemu predsedniku Jorgeju Sampaiu na slavnostnem sprejemu v Oslu dejal, da sta njuni državi obe na robu Evrope. "Portugalska leži ob toplih sredozemskih plažah, mi pa smo na skrajnem severu," je dejal norveški princ. Dvojčka iz 12 let starega zamrznjenega zarodka Jeruzalem - Neka Izraelka, ki so jo oplodili z 12 let starim zamrznjenim zarodkom iz epruvete, kar je sicer svojevrsten svetovni rekord, je po devetih mesecih rodila popolnoma zdrava dvojčka, je dejal strokovnjak za zdravljenje neplodnosti Ariel Revel z jeruzalemske bolnišnice Hadasah. Deklica in deček sta se rodila paru, ki je bil prvič umetno oplojen leta 1990. Takrat je njun zdravnik v epruveto globoko zamrznil dvanajst zarodkov. Pred leti je par dobil dvojčka, nato je ženska zanosila po naravni poti in rodila deklico. 'Pred dvema letoma se je par odločil, da bi imel še nekaj otrok, zato smo iz epruvete vzeli še štiri preostale zamrznjene zarodke, sledila pa je uspešna nosečnost dvojčkov, " je dejal Revel in dodal, da je bil prejšnji najdaljši čas zamrznjenega zarodka sedem let. Rojstvo zdravih dvojčkov kaže, da dolgotrajna zamrznitev ne vpliva negativno na zarodek, je prepričan Revel. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ABRpĐIKB www.aerobika.net .AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in S AERtelKE Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Srečko Csynko laslov: Flegeiičeva 3,2250 Pti\j ime in pkiimek Milena Šmigoc naslov: Vareja 15/a, 2284 Videm pri Pti\ju Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. četrtek • 12. februarja 2004 Turistični tednik ŠtajenkiTEBHlK 19 Nori, odbiti London (I.) Kako najugodneje čez Kanal Vsak popotnik, ki se s takšnim ali drugačnim namenom odpravlja v Združeno kraljestvo, naj se zaveda, da so Britanci sredi vojne, vojne proti terorizmu namreč. Ne glede na prirojen slovenski strah do širnega sveta, ki se razteza nekje onkraj domačega zapećka, se Britanci, še posebej pa britanski cariniki, varnostniki in vsi ostali organi pregona, bolj bojijo nas, državljanov Slovenije, neke neznane, neopredeljive države skratka, ki je ne znajo čisto dobro umestiti na zemljevid sveta, kot pa se Slovenci, ali pa vsaj mi študenti anglistike, ki smo dobro podkovani v marsičem, kar se tiče britanske kulture, bojimo Britancev Neverjetni balzam za dušo pripadnika slovenskega naroda, ki je arhetipsko nagnjen k manjvrednostnim kompleksom, predstavlja ugotovitev, da tudi in predvsem veliki narodi trepetajo. Britanci, na primer, trepetajo pred islamskimi skrajneži, IRQ in njenimi grožnjami, morda se čisto malo tresejo tudi, ko pomislijo na neenakost v lastni družbi, kjer so določeni poklici, v mislih imam predvsem smetarje in varnostnike v nočnih klubih, rezervirani izključno za temnopolte. V teh časih globalizacije, integracije in vzpostavljanja novega svetovnega reda porabi turist, poslovnež ali pustolovec manj časa, da pride z letalom od Trsta do Londona, kot traja vožnja z navadnim potniškim vlakom od Ljubljane do Ptuja. Trst in pa Celovec sta postala za nas Slovence pravo okno v svet, ki se bo z uradnim vstopom v Evropsko unijo odprlo na stežaj. Skoraj neverjetno je, da stane, po zaslugi nove generacije letalskih družb, kot je na primer Ryanair, povratna avionska karta iz letališča v Trstu do londonskega letališča Stansted manj kot 20.000 SIT, če jo seveda kupite dovolj zgodaj. Vendar pa je imela Slovenski anglisti odkrivajo londonsko podzemno Foto: AS naša skupinica zaradi posebnega načina poslovanja Ryanaira kar nekaj organizacijskih težav. Vedeti je namreč treba, da je karte letalske družbe Ryanair mo- goče kupiti samo s kreditno kartico na spletni strani http://www.ryanair.com. V našem primeru se je zapletlo pri vrsti kreditne kartice, slovenskega American Crna na Koroškem • Zetalčani "gradili" na Koroškem Gradovi kralja Matjaža Turistično društvo Žetale, športno društvo RIM in Planinsko društvo Žetale smo se poskusili v gradnji sneženih gradov, ki že vrsto let poteka na planoti pod goro Peco v občini Črna na Koroškem. Turistično društvo je dalo pobudo o sodelovanju na tem dogajanju športnemu društvu RIM (Pridna vas - Žetale). Ideja je postala zanimiva. Imeli smo nekaj sestankov, nekaj elektronske pošte, nekaj telefonov, zbiranja idej in v soboto, še v mraku, smo jo z dvema naba-sanima avtomobiloma mahnili v smer Črna. Na višini 885 metrov nadmorske višine, to je višina naše Donačke gore, smo imeli na urejenem parkirišču zajtrk kar iz avta. Opravili smo vpis pri organizatorju. Dodelili so nam parcelo in na znak za štart smo pobrali svoja orodja (lopate, žage, špahtle, sanke, vedra, sekirice ...), plinsko bombo za pripravo toplih napitkov in malice in se lotili dela. Qb 10.15 je skupaj z nami štartalo 90 ekip s skupno 604 graditelji. Ekipe so bile iz vse Slovenije, Evrope in celo iz Kanade. Iz ogromnega kupa sta- rega, umetnega snega smo sekali, žagali gradbeni material in ga nosili, prevažali, vlačili do svojega gradbišča. Našo ekipo so sestavljali: Stanko Skle-dar (predsednik Turističnega društva Žetale; zadolžen za kuhinjo), Aleš Frlež (športno društvo RIM; prevzel je organizacijo in vodstvo delovne ekipe), Domen Golob (predsednik Planinskega Žetalska ekipa v svoji snežni umetnini. Foto SS Z nekaj truda in znanja so nastajale najrazli~nej{e fantazijske arhitekturne mojstrovine ... Expressa spletna stran namreč ne sprejme. Dodatne težave pa nam je nakopalo še dejstvo, da so avionske karte za skupine, večje od 9 ljudi, v nasprotju z običajno prakso letalskih družb malenkost dražje kot pa karte za posameznike. Pred kratkim je naš iznajdljivi študentski predstavnik SQFF-a na oddelku za anglistiko (SqFF je organ študentske organizacije) ugotovil, da je računalniški program Ryanaira nekoliko površen, kar pomeni, da je mogoče z isto kreditno kartico kupiti avionske karte za isti polet tudi za večjo skupino ljudi, če le ne nakupite vseh kart na isti dan. Vsak vesten lastnik kreditne kartice v Sloveniji na finančne transakcije v med-mrežju gleda skeptično, in prav je tako. Poslovanje po internetu vedno vključuje neko manjšo ali večjo stopnjo tveganja. Je pa res, da ima vsaka kreditna kartica svoj limit. Mnogi lastniki kreditnih kartic menijo, da je njihov limit statusni simbol. Večji kot je, bolj pomembne se počutijo. Dejansko pa naj bi limit predstavljal neko vsoto denarja, ki se ji lastnik kartice lahko odpove, ne da bi trenil z očesom. Pri rezervaciji ho-stlov, hotelov ali bed-and-breakfastov, ki dandanes sprejemajo rezervacije tudi po internetu, je kreditna kartica, kot sta na primer Visa ali Mastercard, nepogrešljiva. Kljub vsem zapletom in težavam se je med nami le našlo dovolj sošolcev, ki so jim na pomoč priskočili še razumevajoči starši in na koncu koncev smo zbrali dovolj različnih kreditnih kartic, da smo se lahko razdelili na skupinice manjše od 10 ljudi in kupili letalske karte po ugodnejši ceni. Andrej, finančni nosilec skupinice, v katero smo spadali četrti letniki, ki smo bili v manjšini, nam je po elektronski pošti iz tropskega paradiža, kjer se je v poletnih mesecih nahajal s svojim prenosnim računalnikom, ustrežljivo poslal še naše številke rezervacij (confirmation numbers) in vsem se je odvalil kamen od srca. Seveda pa je dandanes v luči Iraka in Qsame bin Ladna potovanje z letalom društva Žetale), Andrej Hajsek, Boštjan Železnik in Dušan Kidrič. V bistvu smo bili v primerjavi s "profesionalci", saj so nekateri imeli v ekipah tudi prave arhitekte in akademske kiparje, dokaj neizku{eni. Vendar smo znanja hitro pridobivali. Okrog poldneva so se že kazali obrisi naše osnovne ideje: Donačka gora (modificirana) — gora čarovnic. Tudi drugi so se trudili tako, da se je kup snega manjšal nastajalo pa je pravo mesto gradov različnih oblik in vsebine. Nekateri so delali parodije na trenutno politično in družbeno dogajanje, drugi so sledili otroški domišliji srednjeveških gradov s tobogani in labirinti, nekateri niso naredili veliko, so se pa imenitno zabavali. To je bil sejem smeha in zabave pa tudi trdega dela in neverjetnega znanja in estetike. V kristalno čistem modrem nebu je sonce zahajalo za Peco. Prižgale so se bakle in svečke, nekdo si je omislil ognjemet. Prišel je kralj Matjaž, ki si je izbral Alenčico. Delile so se nagrade in priznanja. Mi nagrad nismo pričakovali, saj razen Petra, Mikice in Simona, ki so glasovali za nas, nismo imeli svojega občinstva. Posedli smo na snežno klopco ob naši čarobni gori, veseli, ker so nas obiskovali mediji, ker so se ljudje zaustavljali in občudovali čarobni odsev lučk iz osrčja naše triglave gore. Bili smo srečni saj nas je opajal napoj lastnega uspeha, napoj Pece, ki je skozi stoletja varovala slovenski rod in napoj druženja ljudi iz celega sveta. Ob slovesu iz Podpece smo si obljubili: Drugo leto nas bo več in še bolj nam bo lepo. Tako je to, če v Žetalah skupaj stopijo tri društva, ki so kot eno srce. Stanko Skledar, TD Žetale posebna pustolovščina. Če se odpravljate na pot z letalom, ne pozabite spraviti vseh pilic, lasnic, kravatnih igel in ostalih smrtonosnih kosov prtljage v kovček, ki ga boste predali na check-inu. Detektorji kovine, s katerimi smo se srečali tudi pred vstopom v britanski parlament, in rentgen osebne prtljage niso na letališčih nič novega, tudi predirno piskanje taistih, včasih skrajno občutljivih detektorjev ni tako neobičajno. Seveda pa mi je bilo vseeno precej nerodno, ko je na italijanskem letališču pod ročnim detektorjem zapiskala zaponka mojega modrčka. Italijanski carinik, ki je spregovoril nekaj besed po slovensko, se je obnašal zelo profesionalno in ko je po nekaj potegih z detektorjem po mojem hrbtu ugotovil, da v letalo ne nameravam pretihotapiti hladnega orožja, me je spustil naprej. V nasprotju z nekaterimi uživam v letenju, tudi turbulence nad Alpami me posebej ne motijo. Dosti manj pa je prijetna dobrodošlica, ki jo na letališču Stansted vsem, ki bi radi stopili na britansko ozemlje, pa ne prihajajo iz dežel Evropske unije, priredijo britanski cariniki. Vsak popotnik iz manj razvitih dežel, ali pa iz dežel, ki se Britancem zdijo manj razvite, se mora podrediti temeljitemu izpraševanju, saj v nasprotnem primeru tvega, da ga na meji zavrnejo, kar pomeni, da mora brez nadaljnjih diskusij poleteti tja, od koder je prišel. Vprašanja se pogosto vrtijo okrog namena potovanja, kraja bivanja v Veliki Britaniji, poklica, količine denarja, ki ga popotnik nosi s sabo ... Moj nasvet vsakemu, ki se bo do maja 2004 moral soočiti s kakšnim posebno vestnim britanskim carinikom, se glasi: Smehljajte se, bodite prijazni in potrpežljivi, odgovori pa naj bodo čimbolj natančni in prepričljivi. Qd letališča Stansted do Londona vodi direktna povezava z vlakom. Karte za vlak pa je najbolj praktično kupiti kar na letalu. Po Londonu je najlažje potovati s podzemno železnico. V primerjavi z avtobusi je njena odlika točnost, razen takrat, ko zaradi preplaha pred sabotažo, iztirjenja vlakov ali drugih višjih sil pride do zamud. Nadaljevanje prihodnjič Andreja Stajnko poglej in odpotuj! ŽUSTERNA,SonikovMub 3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst 13., 20.2y2D/POL od 13.990 ROGAŠKA SLATINA Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 20., 27.272D/POL 14.990 LENDAVA, Sončkov klub 3* Lipa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod... 13.,20.2y2D/POL 14.990 Ažurna obala in Provansa avtobus: Cannes, Valauris, Niča, Eze, Monaco... 19.274D/POL 42.900 BARCELONA katalonska prestolnica, avtobus, odlično slovensko vodenje 18.2y5D/2xPOL 45.900 Radoživa TURŠKA RIVIERA potovanje z odličnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca i3.3y8D/P0L 59.990 EGIPT, Hurgada 4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca 6.,13.,20.3y7D/POL 99.900 TUNIZIJA, Monastir ALL INCLUSIVE v Magic Ufe club-u, 2-dnevni safari, polet iz Gradca i//, do27.3/7D/AI 139.900 SONČEK I^J,Slomikova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 TUl potovalni center 20 TEDNIK Nasveti četrtek • 12. februarja 2004 Stanovanje in dodatna pokojnina VPRAŠANJE: Smo mlada družina, imam 37 let, žena 34. Imava dva otroka, ki sta stara tri in šest let. Oba sva visoko izobražena in delava v srednjem menedž-mentu. Imava lastniško stanovanje in dva avtomobila. Na mesec imava na voljo 480.000 SIT Prihrankov nimava, na mesec pa odplačujeva 80.000 SIT anuitet za posojilo, ki sva ga najela za nakup stanovanja in ga bova izplačala do leta 2009. Najin glavni cilj je nakup večjega stanovanja, vrednega vsaj 15 mio SIT, varčevala pa bi rada tudi za dodatno pokojnino. Kaj nama svetujete? ODGOVOR: Najprej vama svetujem, da si naredite tako imenovani "varnostni varčevalni sklad', ki bi bil namenjen za pokrivanje morebitnih nepričakovanih finančnih izdatkov Prvi cilj je, da si poiščeta sklad, ki vama bo prinesel vsaj 20% letno kapitalizacijo in vama na daljši čas zavaroval vaš denar tako, da ob morebitni depresiji na kapitalskem trgu ne bosta izgubljala kapitala (v svetu take naložbe že zelo dolgo obstajajo; naša naloga je, da se bomo na to morali navaditi in jim morali biti dolgoročno pripravljeni zaupati). Po vrhu vsega je takšen sklad ves čas likviden! S polaganjem 100.000 SIT vsak mesec ob istem času in predpostavki, da se vajin denar na leto kapitalizira 20%, bi do leta 2009 pridobila za 7 mio SIT novega kapitala oz. če bi želela, bi lahko po tem času vsak mesec dvigovala nekaj manj kot 150.000 SIT, vajina glavnica pa bi ostajala ista. To je tudi prvi zametek (drugi cilj) vajine bodoče pokojnine, saj bi po 10 letih, če tega denarja ne bi potrebovala, svoj denar povečala na nekaj manj kot 34 mio SIT oz. mesečne pokojnine - rente - ali kakor koli bi že to imenovali na nekaj več kot 500.000 SIT na mesec. Vajina želja je tudi, da bi čez pet let stanovanje prodala in si kupila večje?! V tem primeru bi vama celo predlagal: ko bosta prodala stanovanje, si novega po prvem ali drugem letu NE KUPITA, ampak naredita isto, kot v primeru prvega cilja. Ce bo vajino stanovanje čez pet let vredno 10 mio SIT in ta denar investirata z 20% letno kapitalizacijo, bi po dveh letih lahko dvignila 14,4 mio SIT V tem času bi novemu lastniku plačevala najemnino (če seveda najdeta takega kupca, ki je zainteresiran, da mu še dve leti ali več plačujeta najemnino). Po dveh letih (če tudi takrat še ne bosta pripravljena kupiti novega stanovanja) bi si lahko izplačevala celih 498.000 SIT dodatka na vajino plačo (upošteval sem še varčevanje po sedmih letih — 100.000 SIT na mesec), tako da bi vajin skupni prihodek — plača in pasivni prihodek - znašal celih 978.000 SIT. To pa je že tako velik dohodek, da bi vama tudi v primeru, če bi kdaj kasneje izgubila službo, npr. čez deset let (danes je to že zelo mogoča varianta — Tobačna Ljubljana, papirnica in še kaj se bo v bodočnosti našlo), bosta lahko plačo 480.000 SIT na mesec nadomestila s pasivno plačo, ki bi čez deset let znašala nekaj več kot 933.000 SIT na mesec!!! To pa je že nekaj, kaj ne?! Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321 Numerolog svetuje Datum rojstva je temelj življenja - NUMEROS - Dan Sovina ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH Vsak človek se rodi v nekem časovnem obdobju. Temu obdobju rečemo rojstni dan ali datum rojstva. Vseeno je, iz kakšnega zornega kota gledamo, vedno pridemo do neizpodbitnega dejstva, da se nahajamo kot Zemlja nekje v vesolju in smo tudi del tega vesolja. In to kar velja za celotno vesolje, velja tudi za človeka kot posameznika, še več, to velja za vsako njegovo celico. Kakor v celotnem vesolju tako tudi v posameznem človeku pretakajo zelo različne energije. Če je človek stabilen in poln ljubezni do samega sebe, potem te energije obvladuje, če je pa nestabilen in boječ, potem energije obvladujejo njega. Ko se človek rodi, prinese na svet s seboj široko paleto darov, sposobnosti in talentov. Vsak človek je unikat in vsak človek ima vsaj eno sposobnost, ki mu omogoča, da je na tistem področju bistveno boljši od drugih. To je potrebno najti in razviti. Ko se človek rodi, je pod vplivom zelo velikega števila različnih energij. Katere so te energije? Najprej so to energije celotnega vesolja ali kozmosa.To so kozmične energije. Prva in človeku najpomembnejša je — sonce. Je najbližja zvezda stalnica in nam pošilja svetlobo, toploto in energijo sploh. Zamislimo si, kaj bi se zgodilo, če sonca ne bi bilo več. Ne bi bilo svetlobe, ne toplote, ne fotosinteze, ne kisika — praktično ne bi bilo življenja. Torej ta človeku najbližja zvezda stalnica nam dobesedno prinaša in s tem tudi omogoča življenje. Naslednja kozmična energija, ki ima na nas zelo velik vpliv, je naš satelit Luna. Ima ogromno magnetno privlačnost, saj lahko premika cele oceane. Plima in oseka sta živa dokaza, ki ju vsak pozna. Kaj pa tekočine v našem telesu, kot so voda, kri, možganska tekočina in celotno naše telo, ki je sestavljeno večji del iz vode? Naslednje kozmične energije prihajajo kot vplivi planetov, človekovemu prostemo očesu mnogokrat res nevidne, a tudi z izjemno veliko močjo. Naslednje energije, ki imajo zelo veliki vpliv na človeka, so zemeljske energije. Človeško telo je sestavljeno iz železa, ogljika, kalcija, vode ... Vzeto je iz zemlje in v zemljo se bo vrnilo, ko bo odslužilo svojemu namenu. Zemlja deluje zdravilno, saj so v končni fazi tudi vsa zdravila vzeta iz zemlje. Naslednji velik vpliv energij je vpliv dednih energij. Ena izmed zelo močnih je na primer tudi naš priimek. To so energije, ki jih lahko imenujemo tudi miselni in čustveni vzorci, ki se mnogokrat vlečejo skozi deset, dvajset ali celo več generacij in ki človeka dobesedno prikujejo na določen način razmišljanja in ravnanja. Če sedaj vse skupaj združimo in če vemo, da je vsaka naša celica ravno tako kot celotno vesolje venomer v gibanju in spreminjanju ter vsak dan pod različnimi kozmičnimi, zemeljskimi in dednimi vplivi, potem nam ni težko ugotoviti, da nam dnevi, v katerih smo rojeni, tudi Duševno zdravje Družina v krizi Da je slovenska družina vse bolj v krizi, potrjujejo tudi številni primeri nasilnega in celo krvavega reševanja družinskih sporov. Kaj sili človeka v takšna dejanja, sprašuje Anica iz Dornave? V slovenskem prostoru so bili pravzaprav vedno prisotni načini krvavega razreševanja družinskih sporov. To zasledimo že, če prelistamo knjige slovenskih pisateljev iz preteklih obdobjih, prebiramo Crno kroniko v časopisju v arhivih, poslušamo pričevanja starejših ljudi in podobno. Mnogokrat je bila v ozadju takšnih umorov želja po lastnini, bogastvu, moči, ljubosumje (v tem kontekstu tudi želja po lastnini). Toda mnogo sporov v družinah nastane tudi zaradi različnosti osebnostnih lastnosti, različnih interesov pa tudi zaradi osebnostnih motenj posameznika v družini ter seveda tudi zaradi posledic uživanja legalnih ali ilegalnih drog posameznega člana družine. Poseben problem v zvezi z dogajanji v družini pa je povezan tudi s spremenjenimi družbenimi odnosi, kar je potegnilo za sabo, da nihče od zunaj ne sme posegati v družino, dokler se nekaj ne zgodi (tudi krvavega!). Govorili smo že o tem, da družinskih vrednot enostavno več ni, da jih skoraj nihče ne zna ali ne zmore večprivzga-jati ter da tudi stabilnih in do soljudi prijaznih tudi širših družbenih vrednot ni. Zato uspejo predvsem tisti, ki se ne zmenijo za druge, pa četudi uporabljajo zakonitosti Divjega zahoda. Res pa je tudi, da sicer imamo nekaj krvavih obračunov znotraj ali med kriminalnimi združbami, nimamo pa vsaj zadnje desetletje ne klasičnih serijskih in množičnih morilcev, ki vedno izhajajo iz družin, ki so bile v krizi. Jasno pa je, da lahko poskušamo odgovoriti na vprašanje, kaj je človeka sililo v takšno dejanje, z analizo vsakega takšnega primera, da smo lahko verodostojni tako do žrtev kot storilcev pa tudi do družbe in javnosti kot take. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. prinašajo različne darove, talente in seveda s tem tudi različne usode. Če hočemo verjeti ali ne, rojstni dan zaznamuje človeka, in to mnogo bolj, kot si človek želi ali ne želi priznati. ŠIFRA: 43 Rojeni ste 25. v mesecu z naslednjim numerološkim izrazom: 10 + 20 = 30 Vas datum rojstva je ena izmed tistih energij, ki povzro~a-jo v ~loveku iluzije, tako glede njega samega kot tudi v odnosu do drugih ljudi. To pomeni, da se mora ~lovek kar precej truditi, narediti tudi kar nekaj na-pak—vse pa z namenom, da se na teh napakah tudi kaj nau~i. Zato se rado zgodi, da si ~lovek, rojen na ta datum, uredi življenje sele v zreli dobi. Vase ime (10) je vibracija, ki prinaša ~loveku mo~ne energije, tako v fizi~nem, ~ustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sre~e, trajni uspeh in dovrsen na~rt - PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE. , tel.: 02 771 07 68 . a le pod pogojem, da je ~lovek so~uten in se izogiba sebi~no-sti in trmi. To je tudi izrazita energija ustvarjalnosti in razis-kovalnosti, ki ideje pretvarja v materijo, se posebej, ~e je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami (števili). Vaš priimek (20), pa je precej druga~en tip energije kot ime. Je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani ter ob~utljivost, navezanost in domišljijo, po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. Iz Vaše analize je mo~ videti, da imate nestabilno energijo datuma rojstva ter mo~no in ustvarjalno vibracijo imena, ki pa Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu. je v lepi harmoniji z njim. To Vam prinaša mirnost in stabilnost, ki pa vedno ne pride prav do izraza; deloma zaradi priimka, ki ni stabilna vibracija, deloma pa zaradi skupnega števila imena in priimka, ki je v nasprotju z Vašim datumom rojstva. Ve~ radosti bi Vam prinesla energija priimka, ki se izraža s številom 23, s tem, da ime ostane nespremenjeno. Dan Sovina Kondicijska priprava v {portu Akrobatika — temelj za izgradnjo gibalne baze Treningi akrobatike so sestavni del moderne kondicijske priprave v športu. Z vadbo akrobatskih elementov pridobiva športnik pomembne gibalne informacije, ki jih s pridom izkorišča v svojem primarnem športu. Npr. alpsko smučanje je s svojimi poskoki, nagibi in predkloni neke vrste akrobatika na snegu, saj je potrebno popolno obvladovanje telesa, ki je na snežni progi (na tleh in v zraku) nenehno v nestabilnem položaju. Za uspešno izvedbo posameznih elementov je tako v smučanju kot v akrobatiki potrebno optimizirati intenzivnost delovanja živčno-mišičnega sistema v točno določenem času in prostoru. Akrobatske prvine pomembno vplivajo na: razvoj vseh oblik moči, še posebej odrivne in eksplozivne moči, razvoj koordinacije telesa, razvoj timinga (pravočasnost izvedbe gibov), razvoj hitrosti reakcije, pomembno vlogo pa ima akrobatika tudi pri razvoju (ali vsaj ohranjanju) ostalih gibalnih sposobnosti, kot so: preciznost, ravnotežje in gibljivost. Akrobatski elementi razvijajo: sposobnost gibanja in orientacije v prostoru in obvladanje telesa v brezpodporni fazi. Napredna vadba vsebuje hitre prehode med elementi, kar posledično vpliva na: razvoj agilnosti (sposobnost hitrih sprememb smeri gibanja). Vadba premetov, salt in preskokov vpliva na: razvoj psihične stabilnosti športnikov, razvoj hrabrosti, odločnosti ter premagovanja strahu in samokontrolo. Vadba akrobatike pripomore k izboljšanju najpomembnejših motoričnih sposobnosti, ki so temeljnega pomena v smučarskem športu. Boljši akrobat je smučar, boljše bo smučal. Ni pa alpsko smučanje edini šport, ki vključuje akrobatiko v kondicijsko pripravo. Tukaj naj omenimo nekaj dinamičnih športov, pri katerih prihaja do skokov, hitro povezanih poskokov, padcev, zasukov, sprememb položajev in rotacij v vseh 3 ravninah: nogomet, rokomet, košarka, dbojka, tenis judo karate, boks, skok v višino, skok v daljino, skok s palico, mučarski skoki, skoki v vodo itd. Pri teh športih lahko z redno vadbo akrobatike izboljšamo športne uspehe. Vedeti moramo, da le strokovno nadzorovano učenje pravilne tehnike akrobatskih elementov omogoča pozitivne učinke take vadbe. Trening akrobatske vadbe mora biti pod nadzorom strokovnjaka za gimnastiko in akrobatiko, saj lahko pri akrobatskih prvinah neupoštevanje metodične lestvice in slabo varovanje povzroči hude telesne poškodbe. Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj Krvodajalci 22. januar - Dušan Cizerl, De-strnik 26 ; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Franc Roškar, Bresnica 15; Franc Mertuk, Trnovec 20; Radi-voj Dovečar, Strjanci 33; Branko Firbas, Moškanjci 125; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Janez Škerja-nec, Tibolci 19/b; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Janja Toplak, Lan-gusova 30, Ptuj; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Dušan Djonšek, Moškanjci 21/a; Anton Feguš, Se-dlašek 15/a; Miroslava Vidovič, Volkmerjeva 7, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Alojz Petek, Rimska pl. 20, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Franc Šegula, Po-lenšak 17; Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Slavko Mar, Strelci 13/a; Jože Kramberger, Cirkovce 60/I; Dušan Potočnik, Popovci 2; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Marica Vido-vič, Dolena 19/c; Simona Lacko, Drstelja 21; Franc Gabrovec, UI. 25. maja 19, Ptuj; Danica Fišer Muzek, Žabjak 5; Janez Malinger, Skorba 27/c; Kristina Laura, Tovarniška cesta 2, Kidričevo; Rajko Ja-klin, Rabelčja vas 23/e; Darinka Dukarič, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Boris Bohl, Grajenščak 45. 26. januar - Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Srečko Cajnko, Fle-geričeva 3, Ptuj; Franc Žmauc, Zagorci 59/a, Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Franjo Mihelač, Volkmer-jeva 5, Ptuj; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Slavica Arnuš, Orešje 97; Danica Gonza, Podvinci 42; Leon Turk, Gerečja vas 32; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Franc Kump, Senčak 11; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Elvira Janžekvoič, Draženci 33/a; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Damjan Kaučevič, Apače 177; Vlado Bel-šak, Vareja 28/a; Anton Glaser, Borovci 50; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Roman Železnik, Na-dole 4; Albin Petrovič, Vareja 6; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Lucija Cafuta, Trnovec 2. 29. januar - Janko Cimerman, Šardinje 54/a; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2/b; Janez Serdin-šek, Lovrenc na Dr. polju 6; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Franc Čagran, Žamenci 6; Alojz Mikošič, Jadranska 7, Ptuj; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Marjan Hluši-čka, Ob Grajeni 1; Janez Fajfarič, Gorišnica 35; Miran PešI, Arbajter-jeva 8, Ptuj; Jože Bezjak, Vlahovi-čeva 1, Kidričevo. četrtek • 12. februarja 2004 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEDUlK 21 Info Glasbene novice! Pustna zabava prihaja v mesto in v karnevalskem šotoru se bodo zvrstili različni slovenski in hrvaški popularni glasbeniki. Program je pester in sprejemljiv za širok krog ljudi, ki si bodo izbrali svoje favorite za noro zabavo! Avstralska super dama KYLIE MINOGUE je množicam elektro pop godbe ponudila nov izdelek Body Language, s katerega so radijske in televizijske postaje ter DJ v diskotekah še in še vrteli komad Slow. Potem, ko je sredi 90. fatalna "bejba" zavila v pop/rock vode, je kmalu uvidela svojo zmoto in je naenkrat udarila s hiti, kot so Spinning Around, Please Stay, Can't Get Enough Of Your Love, In Your Eyes in Love At First Sight. Kolo uspeha se vrti naprej za pop ikono, ki tudi v najnovejšem komadu RED BLOODED WOMAN (***) prisega na sodoben elektro pop plesni beat! Kakšen oče, takšen sin je znan pregovor. Ste ugotovili, katera kombinacija je v igri? Oče Julio Iglesias je velik vzor "lover-boyu" oziroma sinu ENRIQUE IGLESIASU, ki se zaenkrat še ni proslavil z novo zgoščenko 7. Prerez njegovih glasbenih uspehov pokaže, da je njegova največja uspešnica naslovljena s Hero, medtem ko zadnja nosi naslov Addicted. Pobeg od povprečnosti izvajalec ponuja v komadu NOT IN LOVE (****), ki ima zanesljive zmesi za uspešnico, saj se naslanja na zelo melodične prelive srednjehitrega popa in latina. Pop idoli na nemškem področju za leto 2003 so bili OVER-GROUNDED. Fantje iz omenjene skupine so kaj hitro napadli najstniško generacijo s komadom Schick Mir Nen Engel. Njihova konkurenca so bile punce iz skupine PRELUDERS, ki so požele lep uspeh z debitantsko pesmico Everyday Girl. Skupini kratkega roka in sporne glasbene kvalitete v domovini pišeta nove strani pop glasbe. Moški kvartet želi prepričati mlado publiko s popevko DER LETZE STORM (**), medtem ko želi ženski kvartet zmagovati v stilu skupine No Angels v dokaj korektni popevki BAL PRIVE (***). Ameriška pevka JESSICA SIMPSON je izkoristila pop invazijo leta 2001, ko je pridrvela na sceno z balado I Wanna Love You Forever, medtem ko je pokazala svoj pravi pop apetit s komadom I Think Im In Love With You. Počasi z leti izvajalka dozoreva, kar je slišno tudi v aktualni skladbi WITH YOU (***), ki ne bazira več na limonadastem tralali-tralala napevu! TWISTA je trenutno najbolj vroče rap ime v ZDA. Najhitrejši govorec nepovezanih rim je stal za mnogimi rap projekti P. Diddyja, Nellyja. SnoopDooga, MurphyjaLeeja... Preverjen teritorij rap nakladanja je povzel v svoj debi komad SLOW JANZ (***) priznan producent, ki trenutno na vrhu Billboardove lestvice vlada s ploščo Kamikaze. Neptunes je trenutno najbolj iskan produkcijski duet v ZDA, ki se v glavnem podpisuje pod nov album r&b in soul izvajalca US-HERJA z naslovom Confession. Velik up črne scene je bil najpopularnejši že leta 1997, ko jeprišel na glasbeno sceno s hitom UMake Me Wanna. S časom se razvija tudi talent glasbenika, kar je slišno ter opazno v sodobnih groovy r&b vibrcijah komada YEAH (***), v katerem s svojimi rap vložki nastopa tudi Lil Jon. Pohlep po denarju vleče založnike naprej, da iščejo še neobjavljene posnetke glasbenih legend. Pri teh poizkusih prednačijo iskalci materiala kralja ELVISA PRESLEYA, ki so dodobra napolnili denarnice z dvema kompilacijama Elvis — No 1st in 2nd To None. Obe sta prinesli plesni uspešnici A Little Less Conversation in Rubbernexkiri. Pravi biser je glasbena industrija našla v rock'n'roll komadu z ojačanim ritmom v komadu z naslovom IM A ROUSTABOUT (***), posnetek je datiran na 3. april 1964. Kralj živi še naprej! David Breznik Dutkašr ' - Black Eysà Eeas^X^ 3. LADIÉB kiGHT - Atomic ïîittEnX^ X / /4 PT'5 MY LIFE - No DdubK \ SUPERSTAR - JamElm B. POWERLESS - Nelly 7. MILKSHAKE - Kelis ^ 8. MANDY-WastlifE 9. TDXIC - EritnEy SpEa: lO.-BDD IS A DJ - Pink Vsab 5reào mfd in 20. ur^ Kdo je glavna igralka v filmu Nasmeh Mone Lise? Odgovor:_ NAGRADNO K i M VPRAŠANJE "n o Ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Vilma Angel, Pt. Gora 92,2323 Pl. Gora. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo! Oágome pošljite do ponedeljla, 16. Januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info). Glasbeni kotiček Glasbene nagrade grammy! V Los Angelesu so v ponedeljek zjutraj na spektakularni prireditvi 46. podeljevali najvi{je glasbene nagrade grammyje. Kar 105 različnih glasbenih nagrad so podelili in glavna zvezda večera je bila BEYONCE KNOWLES, ki je odnesla domov kar pet nagrad, s ~imer se je postavila ob bok Norah Jones, Alicii Keys in Lauryn Hill. Najbolj veseli so bili tudi Alison Krauss, Outkast, Justin Timber-lake, Luther Vandross in Eminem. Po pomembnosti so glavne nagrade pesem leta, album leta, single leta, producent leta in novinec leta. V kategoriji pesem leta so bile nominirane Beautiful pevke Christine Aguilere, Dance With My Father pevca Lutherja Vandrossa, Keep Me In Your Heart pevca Warrena Zevona, I'm With You pevke Avril Lavigne in Lose Yourself raperja Eminema. Glavno nagrado večera je dobil legendarni soul in r&b glasbenik Luther Vandross, ki pa na prireditvi žal zaradi bolezni ni zapel in je zmagovalno pesem Dance With My Father zapela kar Celine Dion ob klavirski spremljavi Richarda Marxa. Album daje celotno podobo vsakega glasbenika in za to prestižno nagrado so se potegovali Missy Elliott — Under Construction, Outkast — Speakerboxxx / Beyonce Knowles The Love Below, Evanescence — Fallen, Justin Timberlake — Jus-tifed in Elephant — White Strip-pes. Presenetljivo, a zasluženo sta zmagala Big Boi in Andre 3000 oziroma Outkast za dvojni album Speakerboxxx / The Love Below, ki je podprt z mega hitom Hey Ya. V zadnjih letih se glasbena industrija srečuje z vsakoletnim zmanjšanjem prodajaje singlov, vendar med najboljše sodijo Crazy In Love — Beyonce Knowles & Jay Z, Where Is The Love — Black Eyed Peas & Justin Timberlake, Clocks — Coldplay, Filmski kotiček Nasmeh Mone Lise je zgodba o ženskah, ki skušajo najti same sebe v svetu, ki jim je vloge v njem že vnaprej določil. Katherine Watson jeseni leta 1953 iz Kalifornije pride na univerzo Wellesley v Novi Angliji poučevat umetnostno zgodovino. V povojnem času od študentk, najbistrejših in najboljših v državi, pričakuje, da bodo izkoristile priložnosti, ki se jim ponujajo. A kmalu po prihodu Katherine spozna, da se prestižna univerza strogo drži uveljavljenih norm. Po mnenju profesorice Nancy Abbey je zaročni prstan na prs-tancu mlade ženske večja nagrada kot dobra izobrazba. Katherine svoje študentke spodbuja, naj mislijo s svojo glavo, zato se zameri konzervativnemu vodstu fakultete kot tudi nekaterim nekdanjim študentkam, na primer bogati Betty Warren. Pred kratkim poročena Betty postane nevarna nasprotnica, ko Katherine prepriča njeno najboljšo prijateljico Joan Brandwyn, naj se prijavi na pravno fakulteto na Yaleu - čeprav Joan čaka, da jo bo fant zaprosil za roko. NASMEH MONE LISE Mona Lisa Smile - 2003 Igrajo: Julia Roberts, Kirsten Dunst, Julia Stiles, Maggie Gyllenhaal, Juliet Stevenson, Marcia Gay Harden, Topher Grace, Dominic West ... Režija: Mike Newell Scenarij: Lawrence Konner & Mark Rosenthal Izvr{ni producent: Joe Roth Glasba: Rachel Portman Lose Yourself — Eminem in Hey Ya — Outkast. Presenečenja so dobrodošla na vseh področjih, a popolno presenečenje letošnjih grammyjev je single leta Clocks britanske rock senzacije Coldplay s plošče A Rush Of Blood To The Head. Producent leta je zasluženo postal Neptu-nes, medtem ko so med množico novih glasbenikov najboljši pečat zapustili Evanescence z debitantskim hitom Bring Me To Life in albumom Fallen. Najširši glasbeni pojem je pop in v njem so se razveselili nagrad pevec Justin Timberlake za pesem Cry Me A River, Christina Aguilera za pesem Beautiful in No Doubt za pesem Underneath It All. Najboljši pop album je posnel Justin Timberlake z naslovom Justifed in je na prireditvi zapel hit Senorita. Posebno področje popa je plesna sodobna scena, na kateri se je najbolj izkazala avstralska lepotica Kylie Mi-nogue s komadom Come Into My Life. Zelo zanimivo je bilo v rock kategorijah, kjer sta glavni nagradi odnesla skupina White Strip-pes za pesem leta Seven Nation Army in Foo Fighters za album leta One By One. Med rocker- skimi zmagovalci najdemo tudi Pink, Warrena Zevona & Brucea Springsteena, Evanesence in Me-tallico. Med mladim poslušalci je vedno bolj "in" r&b muzika in smetana lanskega leta je v obliki pesmi leta pripadla seksi čokola-dici Beyonce Knowles za mega hit Crazy In Love, medtem ko je nagrado za album leta povsem zasluženo dobil Luther Vandross za fantastičen album Dance With My Father. Crna glasba je osnova tudi za rap nakladanje in zmage sta se v tej konkurenci najbolj razveselila Eminem za pesem leta Lose Yourself in Missy Eliott za album leta Under Construction. To so bili glavni zmagovalci 46. podelitve glasbenih nagrad, ki se je bodo spominjali zagotovo tudi naslednji izvajalci Gerry Colfin, Carole King, Van Cliburn, The Beatles (grammyja so dobili, saj letos mineva kar 40 let od njihovega prvega nastopa v ZDA v showu Eda Sullivana, ki si ga je takrat ogledalo na televiziji rekordnih 72 milijonov ljudi) in Ella Jenkins, saj so dobili nagrade za življenjsko delo. Glasbene zvezde so dobile svoje zaslužene nagrade za lansko delo in prav veselim se že novega leta, ki bo gotovo postreglo s kvalitetnimi presežki v obliki pesmi oziroma albumov, ki se bodo lahko potegovali za najvišje in najprestižnjejše glasbene nagrade grammyje. Zgodovina v glavnem pomni le zmagovalce, vi pa si zapomnite dobro glasbo, ki vas bo spremljala skozi življenje! David Breznik Nasmeh Mone Lise Bistri in izzivalni Giselle Levy Katherine postane vzornica, ki jo je nujno potrebovala, in mentorica. Ljubka in plaha Connie Baker pa s pomočjo Katherine najde samozavest in premaga negotovost. V svetu, ki jim je zapovedal, kako naj živijo, jih Katherine uči ubirati lastna pota. Po drugačni, kot je pričakovala, pa se poda tudi sama. Naslov Nasmeh Mone Lise izvira iz dejstva, da Katherine poučuje umetnostno zgodovino in da je Leonardova mojstrovina ena najbolj fascinantnih - in skrivnostnih - umetniških del vseh časov. Kot pripomni eden filmskih likov o legendarnem Gi-ocondinem nasmešku: "Pa je resnično srečna?" "Tematsko je to središče filma. Gre za to, kaj vidimo na površju - o družbi, o življenjih teh žensk - in kaj se dejansko dogaja pod površjem," pravi Rosenthal. ^"Vsak ženski lik predstavlja fasado, a ko že mislimo, da smo jih spregledali, nas presenetijo, tudi Katherine. Meniva, da je Mona Lisa ikona za ženske. Večina ljudi se zahihita, ko jo zagleda. Vedo, da je zelo draga in dragocena, nekaj, kar je lažje imeti kot razumeti. In prav pred tem bi Katherine rada posvarila svoje študentke - naj se ne spremenijo v čeden, dragocen predmet ob boku kakšnega direktorja, dragocen kos premoženja." Katherine Watson je dober primer ženske, ujete med izbruhom vojne in spremembo, ki se je zgodila kot posledica te. Ko je razmislila o svojih možnostih, je spoznala, da zmore več. Prav to spoznanje jo je navdihnilo, naj poučuje mlade ženske. Prepričana je, da če kdo zmore nekaj spremeniti v svetu, potem bo to ena od njih. Študentke na Katherine sprva gledajo kot na staro devico, saj ima več kot trideset let in ni poročena. Julia Roberts, ki je sama razmišljala o učiteljskem poklicu, preden se je zapisala igralstvu, pa pravi, da je Katherine povsem zadovoljna s svojo odločitvijo. Nekatere študentke ta odločitev bega, drugim vliva moč. "Zato je to obdobje tako osuplji- CID vo. Je tik pred revolucijo ženskega glasu v družbi." Pred začetkom snemanja so se vse igralke nekaj tednov učile manir, govora in plesa, značilnega za tisto obdobje. Julia Stiles, diplomantka univerze Columbia, pravi: "Mami sem dejala: Ne vem, kako me bodo česa naučili, ko pa sem tako fantovska. A zdaj se znam resnično usesti kot dama. Učni proces manir petdesetih je bil zelo zanimiv." Vse mlade igralke pa so v Juliji Robert videle starejšo sestro, vodjo in mentorico, po kateri so se zgledovale. TM / DB Po~itni{ki programi - Slikanje na steklo: v ponedeljek, 16. februarja, ob 10. uri, za osnovnošolce, srednješolce, študente in odrasle. - Kam po maturi? : v torek, 17., in sredo, 18. februarja, od 11. do 14. ure, za dijake 3. in 4. letnikov srednjih šol. - Ročno tiskanje na oblačila, v četrtek, 19., in petek, 20. februarja, ob 10. uri, za osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Za vse tri delavnice so obvezne prijave do petka, 13. 2. Ob prijavi je potrebno poravnati kotizacijo. CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. 22 .Sio/m»TEDNIK Nasveti četrtek • 12. februarja 2004 Kuharski nasveti Krofi Pustni krofi so velik iziv za vsako gospodinjo in tudi kuharja. Nekateri jih pripravijo mimogrede, spet drugi potrebujejo za pripravo krofov veliko volje, spodbude in {e takrat neradi uspejo, oziroma nimajo lepih ven~kov. Tisti, ki jim krofi ne uspejo, jih najbrž pripravljajo premalokrat in zato tehnike priprave testa za pustne krofe nikoli popolnoma ne osvojijo. Krofi — boljši Testo: 1 kg moke (gladke), 4-5 dag kvasa, 1 dag soli, 7 rumenjakov, 7 dag sladkorja, 7 dag masla, 0,5 dl ruma, 1 vanilijev sladkor, 5 dl mleka. Ostalo: 20 dag mareliine marmelade, olje za cvrenje, 1 vanilijev sladkor in sladkor v prahu za posip. Iz sestavin za testo zgnetemo kva{eno testo. Testo temeljito gnetemo 20 minut. Pri stepanju ga ne dvigujemo preveč, da v testo ne vtepemo preveo zraka, ki povzroći, da so krofi po cvrenju votli. Dovolj zgneteno testo pokrijemo s prtom in damo vzhajat. Nato ga damo na ogreto in dobro pomokano desko, razvaljamo za palec na debelo, z modelom izrežemo krofe, ki jih damo vzhajat na dobro pomokan prt. Odrezke ponovno zgnetemo, damo vzhajat in postopek ponovimo. Vzhajane krofe ocvremo v vroči maščobi (prvo polovico cvrenja izvedemo v pokriti posodi, drugo v odkriti). Pred serviranjem jih napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem. Avtor: Boštjan Belsak Pustne krofe pripravljamo iz težkega ali bogatega kva{enega testa. Testo je težko predvsem zaradi koli~ine jaj~nih rumenjakov in ma{~obe, ki jo dodajamo testu. Testo pripravimo iz moke, ki je lahko gladka ali me{anica gladke in ostre v razmerju 1:1 , sladkorja, uporabimo lahko kristalni sladkor in sladkor v prahu, ki testu daje sladek okus, ma{-~obe, od ma{~obe lahko uporabimo maslo, margarino in olje, maš~oba daje testu krhkost, okus in med cvrenjem testo v manj{i meri tudi rahlja. Rumenjaki so v testu vezivno sredstvo in dajejo lepo rumeno barvo in tudi barvo pri cvrenju. Od rahljalnih sredstev za pripravo testa pri krofih uporabimo kvas, ki ga posebej pristavimo; testu, ki vsebuje veliko rumenjakov, pa lahko dodamo tudi pecilni prašek. Testo odišavimo z rumom, ki pomaga tudi, da se krofi med cvrenjem ne napijejo preve~ maš~obe in testo tudi rahlja pri cvrenju. Za boljši okus testa dodamo še va-nilijev sladkor, limonino in po-maran~no lupinico. Za pripravo testa potrebujemo še mla~no mleko. V mleko ne topimo ma-š~obe in je z mlekom tudi ne segrevamo, saj je od vlažnosti moke odvisno, koliko mleka dodamo in tako vam v mleku lahko ostanejo sestavine, ki pomembno vplivajo na uspeh krofov. Testo za krofe pripravimo tako, da najprej pristavimo kvas v toplo mleko in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke, da hitreje vzhaja. Med tem časom presejemo moko, tako v moko dobimo nekaj zraka, ki testo prav tako rahlja. Posebej segrejemo mleko in k moki dodamo na sobno temperaturo ogrete jaj~ne rumenjake, zato jim pravočasno vzeti iz hladilnika, dodamo {e sladkor, vanilijev sladkor, limonino in pomarančno lupino. Dodamo vzhajan kvasec in zgnetemo grobo testo, nato prilijemo {e ma{čobo in testo stepamo vsaj 10 do 15 minut, da postane gladko in elastično. Posodo temeljito pomokamo, testo pokrijemo s kuhinjskim prti~em in damo primerno temperaturo. Ma{čoba mora biti segreta na 170 °C. Če je prevroča, se testo preveč temno rjavo zapeče, če pa ni dovolj vroča, testo popije preveč maščobe. Idealna temperatura testa pred cvrenjem pa je 24 °C. Maščobe v posodi mora biti toliko, da krofi v njen plavajo, oziroma za 3 prste visoko. Če krofov med vzhajanjem nismo obračali, jih cvremo tako, da jih damo v vročo maščobo navzdol s tisto stranjo, na kateri so stali pri vzhajanju. Prva polovica cvrenja poteka v pokriti posodi. Za tiste, ki oblikovane krofe med vzhajanjem vzhajat. Testo naj vzhaja tako dolgo, da ga je enkrat in pol več, kot ga je bilo prvotno. Nato testo razščipamo na enako velike koščke, surovo testo lahko dajete tudi na tehtnico, tako so koščki zagotovo enako težki in bodo krofi kasneje enako veliki, nato jih oblikujemo in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo scvremo. Cvrenje kvašenega testa je so-razmeroma preprosto, če upoštevamo, da morata imeti testo in maščoba, v kateri cvremo, Mokri smrček Vprašanje bralca Mateja iz Ptuja: V prodajalnah z živalmi se srečujemo z najrazličnejšimi vrstami plazilcev. Zanima me, ali tudi ti zbolijo in ali se jim da kako pomagati? Odgovor: V naših domovih prebivajo zraven psov, mačk, hrčkov, okrasnih ptic in drugih malih živali tudi najrazličnejši plazilci (Reptilija). Znanih je preko 6500 vrst različnih plazilcev. Med najpogosteje zastopane plazilce, ki jih imajo ljudje v svojih domovih, sodijo: želve (kopenske in sladkovodne), kuščarji, kače in ponekod celo krokodili. Tako kot ostale živali lahko obolevajo za najrazličnejšimi boleznimi tudi plazilci. Okužbe pri obračate, je vseeno, s katero stranjo jih položite najprej v vročo maščobo. Preden krofe poberemo iz vroče maščobe, se lahko s pomočjo lesenega nabodala prepričamo, ali so tudi ocvrti, tako da v testo na venčku zataknemo leseno nabodalce. Če se na na-bodalce prime testo, cvremo še kakšno minuto. Bogato ali težko testo za krofe pripravimo iz 1 kilograma moke, pol gladke in pol ostre, 20 dag masla, 15 dag kristalnega slad- plazilcih skoraj zmeraj izvirajo iz imunosupresije, ki se pogosto pojavlja v zvezi s stresom zaradi življenja v ujetništvu. Med najpogostejše povzročitelje bolezni pri plazilcih se uvrščajo po Gramu negativne bakterije, anaerobne bakterije in patogene glivice ter najrazličnejši virusi. Pogosto se srečujemo z obolenji ustne votline - stomatitisi, pljučnicami različnega izvora, der-matitisi (vnetja kože in oklepa), vnetji oči, bolezni vezane na deficitarno prehrano, parazitoze, pogosta je tudi Salmonella ter druge organske bolezni. In kako pozdraviti bolnega plazilca? Plazilce sicer lahko zdravimo z nekaterimi zdravili, ki imajo dovoljenje za zdravljenje drugih živalskih vrst ali ljudi, in to dokaj uspešno. Vsako žival pred terapijo natančno stehtamo in določimo natančen odmerek zdravila. Potek zdravljenja je smiselno pozorno spremljati in nadzorovati morebitne neželene reakcije in zdravstveno stanje pacienta. Kolikor nam je znano, je število doslej objavljenih raziskav o farmako-kinetiki antibiotikov pri plazilcih zelo majhno. Zaradi naraščajoče korja, 10 dag kvasa, 15 g soli, 8 rumenjakov, litra mleka, jedilne žlice ruma, vanilijevega sladkorja in limonine lupine. Lažje testo za pustne krofe pa pripravimo iz 1 kilograma moke, prav tako vzamemo pol ostre in pol gladke moke, potrebujemo še 5 dekagramov kvasa, 4 rumenjake, 5 dekagramov masla ali margarine, 2 žlici ruma, 1 vanilijev sladkor, malo žličko soli, 5 deka-gramov sladkorja in maščobo za cvrenje. Vse krofe polnimo po cvrenju z marelično marmelado in jih potresemo s sladkorjem v prahu. Ocvrto pecivo je priljubljeno tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji pripravljajo priljubljene ocvrte obročke, ki imajo v sredini luknjo in jih jedo tople ali hladne, potresene s sladkorjem ali galzirane s čokoladnim ali sladkornim prelivom in povaljane v kokosovih kosmičih. Nekateri pripravljajo ocvrto sladko pecivo tako, da ga odišavijo s celim ali mletim janežem, cimetom ter zraven limone še nastrgano jabolko in korinte. Tako pripravljene zasledimo na Nizozemskem. V Grčiji so znani medeni krofi, v Franciji pripravljajo ocvrte koščke testa iz krokantove zmesi in s pecilnim praškom, Danska pozna rahle krofe s karadamo-mom, v Avstriji pa pustnim krofom pravijo dunajski krofi in so takšni kot naši. Vse pustne krofe bi lahko pred serviranjem prelili tudi z medom in stopljeno marmelado. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. priljubljenosti plazilcev kot ljubiteljskih vrst živali in porasta njihove vrednosti na trgu na srečo narašča tudi število farmako-terapijskih raziskav pri plazilcih, kar prispeva k varnosti uporabe zdravil pri teh živalskih vrstah. Vojko MilenkovK, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V 8 02/ 771 00 82 V vrtu Cuti se vonj po pomladi Koranti so pričeli odganjati zimo, Valentin sega po ključu za odklepanje koreninam, dan seje že občutno podaljšal, sončni žarki pa že božajo zemljo in ogrevajo ozračje, da se čuti vonj po pomladi. Zvončki iz vrtnih jas ob prebujanju pomladi vrtnarja že vabijo k prvim predpomladanskim opravilom v vrtu. V SADNEM VRTU meseca svečana, ko se prično drevnine prebujati iz zimskega sna in ko se že toliko otopli, da les ne zmrzuje, opravimo zimsko rez sadnega drevja. Glede na različne sadne vrste in starost sadnega drevja režemo sadno drevje v zimskem in letnem časovnem obdobju, v času, ko je sadno drevje v fazi zimskega mirovanja in v času vegetacije. Glavna je zimska rez, ki je namenjena vzgoji drevesne krošnje, med vegetacijo pa vršimo letno oziroma zeleno rez, s katero uravnavamo razmerje med rastjo in rodovitnostjo. V drevesni krošnji so veje razvrščene po namenu in položaju. Navpične, v katerih je pretok rastlinskih sokov neoviran, le rastejo, poševne, kjer je pretok sokov že nekoliko upočasnjen, rastejo in rodijo; stranske, vodoravne in upognjene vejice pa so rodne, ker se asimilati in hranila iz tal po njih počasi pretakajo, pri čemer se nakopičijo in tvorijo cvetne ter rodne brste. Pokončne veje in mladike glede na vzgojno obliko upogibamo ali usmerimo v poševno rast, odvečne pa odstranimo pri osnovi. Enoletnih navpično rastočih mladik ne smemo krajšati, ker s tem vzpodbudimo novo rast večih mladik, kar povzroči prekomerno zgostitev drevesne krošnje. V OKRASNEM VRTU podobno kot pri sadnem drevju lahko že opravimo zimsko rez okrasnih drevnin, grmovnic in živih mej. Ne glede na vrsto okrasnih drevnin in v katerem času cvetijo, jim je v času zimskega mirovanja potrebno opraviti vzgojno rez, predvsem pa izrezati poškodovane, suhe in bolne veje. Izrezovanje in odstranitev takšnih vej, v zimskem času, ko rastline še počivajo, zanje ni moteče pa tudi zanemarjenih ne smemo puščati v prihajajočo cvetočo pomlad. Pri izrezovanju debelejših vej naj bo reznina pravokotna na dolžino veje, da bo rana manjša. Po rezi jo zgladimo in premažemo s pripravkom proti trohnenju in boljšem za- raščanju. Vreznina ne sme segati v deblo, pa tudi dolgi štrclji se kasneje ne obrastejo. Za rez uporabljamo kakovostno in ostro vrtno orodje, drevesne žage, škarje in nože, da ne poškodujejo in mečkajo celičja, kar še posebej velja za okrasne rastline z debelejšim strženom ali plutasto sredico. Okrasne rastline, ki jih hranimo preko zime v zaprtih prostorih, v najtoplejših obdobjih dneva čimveč zračimo, s čimer jih že prilagajamo k selitvi na prosto, v prostorih pa omejujemo nabiranje zračne vlage, kondenza. V ZELENJAVNEM VRTU je februarja že lahko začetek setve vrtnin ob vremenskih in talnih razmerah, kot so letošnje, po katerih lahko pričakujemo zgodnjo pomlad. V zaprte gede sejemo blitvo, solato berivko, glavnato solato, brstični ohrovt, por, ohrovt, rdečo peso, zelje grah in podobno. Semena naštetih kalijo že pri nekoliko nižjih talnih temperaturah, ko pa vzkalijo, grede ob sončnih in toplih dneh zračimo, ob vetrovnih dneh in ponoči pa skrbno zapiramo. Za namene lastne pridelave sadik sejemo semena v sobne kalilnike in vlagamo gomolje zgodnjih sort krompirja na ka-litev. za domačo pridelavo sadik je potrebna primerna oprema, nekaj izkušenj in časovne preračunljivosti na kalitev, pikiranje in utrjevanje, da bodo zdrave in kakovostne sadike za presaditev na prosto na voljo bo pravem času.. Miran Glu{ič, ing. agr. ^Weteli-iS. 12004 12-četrtek 13-Petek 14-Sobota 15-Nedelja 16-Ponedeljek 17-Torek # 18-Sreda četrtek • 12. februarja 2004 Za kratek čas ŠtajenkiTEBHlK 23 NEPOTREBEN DODATEK ZlUSKA NOŠA PRITOK OKE V RUSIJI NIKEU KRAJ PRI STARŠAH PRVOTNO IME ZA PRVINO GALIJ RAČJI SAMEC NARODNO OSVOBODILNI BOJ NAOA krvaveCa poškodba NAŠA PEVKA MlUNO MOGOČNA GORA OSEBNI ZAIMEK SLON IZ KIPLINGOVE KNJIGE O DŽUNGLI RAZNO-SMERNOST IVAN OMAN IGRALEC POD KOŠEM ADAMOV SIN SKRIVALNICA, KRIPTO-GRAM ARGENT ŠAHIST GR. BOG PASTIRJEV bogastvo gozdov OČE ESTONEC SORODNICA SRŠENA HRVAŠKI KOŠARKAR KOMAZEC ZMLETO ŽITO SRAMOTA (ZASTAR.) AM. LINGVISl (JOSEPH) AVAR PONČOV KOLEGA RIJEKA KAČJI UGRIZ ALFI NIPIČ Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Tampa, omara, Sikim, Ekart, Anatol, KJ, RI, strganina, izvolitev, privesek, skrivalica, ras, rana, Panno, Ober, Ista, MI, pivot, Kess, Ni, NOB, Kari, Est, RI, Trnice, anizotropija, ekakalij, les, Arijan, racak, on, ata, moka. Ugankarski slovarček: CECILIENHOF = grad v Potsdamu, v katerem je bila 17. 7.-2. 8. 1945 Potsdamska konferenca, EFA = zelo strupena severnoafriška kaca iz družine gadov, puščavska pursa, FAROVINA = ljudsko ime za grm navadna trdoleska, KENIA = gora v Keniji, visoka 5194 m, OSETR = pritok Oke južno od Moskve (pomeni jeseter v ruščini), MAREZE = francoska filmska igralka (Janie, 1908-1931), SOLNKA = ljudsko ime za rastlino kozjo brado. nzem pospešuje, guma pa omejuje nataliteto. da imajo vsi, ki se Ó jim v glavi »feclja«, sedaj pravico, da dokončno znorijo. Cas je do 24. februarja. . da se stari Ptuj počasi, a vztrajno, umika novemu. Podirati se je začela tudi stavba Upravne enote. Vidi se ^ ^ da širok nasmeh na ustih pričujočih de-gustatorejv dokazuje, da so ptujski krofi odlični tako z muzejskega kot Bistro-znanstvenega vidika. Govori se ^ da imajo v Grajski kavarni novo speci-aliteto - GUMI KROFE. Logika imena je v uspešnem Savinem prevzemu Term 3000, te so lastnice Ptujskih term, Sava pa je, vsaj v Ptuju, znana po gumijastih izdelkih. . da se je na demografsko srečo Sava od gume podala v turizem. Znano je, da tu- Lujzek • Dober den vsoki den Provijo, ke je osmi februar p r o zni k našega naj-vejkšega pesnika dohtara Frančeka Prešerna. In na svetek jegove smrti, vam pišem toto pismo. Tudi meni neje jasno, da praz-nuvelmo den jegove smrti in ne rojstva ali pa kerega drugega zivlenjskega mejnika. Glih zaj poslušam na enii od naših slo-venačkih radijskih postaj referendum z vprošajom kaj nam pomeni Prešernov Franček, ki smo ga duge leta šteli za našega najvejkšega in najboljšega slovenskega pesnika. Odgovori so zlo zanimivi in Prešerni škod-livi. Malo mlajše generacije našega naroda provi, da Prešeren neje si zasluza tokšne slave, ki jo zaj uzivle, tudi v slovenski himni prepevle in nasploh zlahnto našo narodno kapljico opivle. Kaj pa tisti del naše drzovne himne, ki poje: "Naj rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak ....?" Dosti je tudi novodobnih Prešernoslov-cov, ki očitajo Prešerni, da je pisa pesmi v nemškem jeziki, da je napisa dosti svojih pesmi s seksualno vsebino kak nekšno pohujšanje v dezeli Šentflorjan-ski. Kaj pa je ta narobe, če je med svojimi drugimi verzi napisa, da pipika velika Prešerna ne mika?? Moj sosid JuZa bi reka drgačik, da boj je velika jega mika. Vsoki ma pač svoj zmah in zahteve ... Tejko te o Prešerni in našem kulturnem svetki, kije letos bija v nedelo in ne v petek. Tisti, ki so proti Prešernovem kulturnem svetki pa svetuvlem naj si zamislijo novega slovenskega poeta, ki bo bojši od Lojzeta Peterleta, Frančeka Rodeta, Ton-čeka Ropa, Milana Kučana, ZmagecaJelinčiča, predsednika Drnovška in vsi drugi, ki si mislijo da v Evropski uniji orjejo bojši plugi ... Vam rečem in povem, da o evropski politiki boj malo vem, vem pa, da vem, da bi radi šli naprej in ne nazaj, ko še moja prleško usmerjena Mica reče -gremo naprej in ne curuk nazaj ..."! Tak, Prešerna smo obdelali, Evropsko zvezo tudi, naj se vam vzdignejo vsi udi po vzgledi tistega pregovora, ki provi: "Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal, prej boš hin...!" Vas lepo podavlja Lujzek, ki na srečo še neje hin RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »10473 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 12. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 13. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SOBOTA, 14. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 15. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 16. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). TOREK, 17. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Štajerski val). SREDA, 18. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Na delovnem mestu boste zelo zgovorni pa tudi ustvarjalni in domiselni. Dnevne in tedenske novice, predvsem pozitivne in obetajoče, se bodo v teh dneh hitro širile. V ljubezenski zvezi se varujte nestrpnosti in jeze. BIK Poslovno boste v teh dneh uspešni in ustvarjalni. Najbolj uspešna bo sreda, osebno pa boste zelo romantični, saj boste pisali veliko pisem tistim, ki jih imate neizmerno radi. Prejeli boste tudi veliko daril. DVOJČKA ^^ Na delovnem mestu se boste po bumih dogodkih f prejšnjih dni počasi začeli umirjati. Dnevi bodo zopet dinamični in ustvarjalni. Bolj se boste začeli posvečati domu, družini ali pa ljubljeni osebi. RAK Za vami je ustvarjalen teden, pred vami pa ravno tako zelo uspešni dnevi. V drugi polovici tedna boste svoje zanimanje z veseljem preusmerili na osebno področje, družino, dom ali pa ljubljeno osebo. LEV Pred vami je zelo prijeten teden. Delo vam bo šlo z lahkoto od rok. V ponedeljek boste dokončno realizirali še zadnje nedokončane projekte, zato si boste ob koncu tedna lahko privoščili lenarjenje. DEVICA Po dolgotrajnem vlaganju moči v pridobivanje denarja in urejanje finančnih zadev si boste po petku lahko odpočili. V torek vas čakajo pogovori, ki pa bodo prijetni in umirjeni. Še vedno boste polni energije. TEHTNICA S svojio energijo boste z lahkoto premagovali vse prepreke na poslovni poti. Pri tem boste naleteli na zanimive sogovornike, ki vam bodo še koristili. Na osebnem področju pa boste osvajali nasprotni spol. [KORPIJON Delo in poslovni uspehi bodo v teh dneh še naprej v vašem središču zanimanja. Najboljši dan za podpis pogodbe bo petek. V soboto pa se le prepustiti počitku. Bodite romantični in se pustite razvajati. STRELEC Stresno obdobje, ki vas je mučilo zadnjih nekaj tednov, je končno za vami. Pred vami so bolj mirni in manj napomi dnevi. Pazite še malo na zdravje. Soboto pa le izkoristite za zabavo in sproščanje. KOZOROG Pred vami je zelo prijetno obdobje glede poslovnih zadev. Veliko se vam bo obetalo in marsikatero zadevo boste tudi realizirali, a pri tem ne hitite. V nedeljo se boste imeli prav fino, celo romantični boste. VODNAR Teden, ki je pred vami, bo predvsem v znamenju ljubezni. Ugotovili boste, da vaju s stalnim partnerjem še druži vroča ljubezen ali pa boste spoznali novo simpatijo. Pred vami so zelo dinamični dnevi. RIBI Glede poslovnih zadev boste v teh dneh bolj samozavestni in odločni. Vaš najboljši poslovni dan bo torek sreda bo malo manj uspešna. V družinskem krogu boste znali uveljaviti svojo voljo. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz ŠPORTNI ZAVOD PTUJ 2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si ČRNOBELO IN BAR VliŽ FOTOKOPIRANJE LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Jože Mohorič Srebrni rokometasi kot vzor in izziv Komaj je padel zastor na evropskem rokometnem prvenstvu, že se nam obetajo nove vrhunske rokometne predstave. Celjani so na polfinalni pokalni tekmi v drugem pol~asu zmleli Prul-~ane in tako napovedali dobro nadaljevanje sezone in naskok na najvišje cilje. Seveda je najbolj zanimivo vprašanje, kako se bodo v ~etrtfinalu lige prvakov postavili po robu zlati ekipi nemškega prvaka Lemga, kjer igra kar pet reprezentantov Nem~ije, ki je osvojila naslov evropskega prvaka: Zerbe, Stephane, Kehr-mann, Schwarzer in Ramota. Na drugi strani se jim bodo po robu postavili srebrni Vugrinec, Zorman, Oštir in Kozlina ter Peri~, Rutenka, Kokšarov in Milosavljevi~. Vsekakor poslastica ~etrtfinala in težak preizkus za naše prvake. V senci tega dvoboja bodo tudi na ostalih slovenskih rokometnih igriš~ih potekali zanimivi prvenstveni dvoboji. Na startu drugega dela prvenstva v 1. rokometni ligi imajo pomembno tekmo predvsem rokometaši Velike Nedelje, ki gostujejo v Ribnici pri ekipi Inlesa Rika in pri~akujejo poln izkupi~ek, saj Ribni~a-ni doslej še niso osvojili nobene to~ke. Spodrsljaj na tej tekmi bi Velikonedeljanom dodatno otežil boj za obstanek med prvoligaši. Popolnoma drugačna tekma ~aka rokometaše Ormoža proti ekipi Celja Pivovarne Laško (tekma bo šele v sredo, zaradi tekme Celje PL - Lemgo). Na tej tekmi lahko igrajo sproščeno in se poskušajo čim bolj zoperstaviti naši najboljši ekipi, kar jim je v Celju na začetku sezone odlično uspelo. Na svoj račun bodo zagotovo prišli tudi navijači, saj bodo imeli priložnost v živo spremljati igro ene najboljših evropskih ekip. Da je rokomet trenutno šport številka ena v Sloveniji, dokazujejo tudi rokometašice Krima, ki so na pomembnem gostovanju na Danskem (liga prvakinj) premagale Ikast in so spet v igri za prvi dve mesti, ki vodita v nadaljnje tekmovanje. Vrnitev Toneta Tislja na klop rokometašic Krima je bila dodatna spodbuda za igralke in dokaz, da je Tone trenutno brez dvoma najboljši slovenski rokometni strokovnjak, ki natančno ve, kaj hoče, in to s trdim delom in železno disciplino tudi uspešno izpolnjuje. Na domači sceni smo lahko zadovoljni tudi z rezultati ptujskih rokometašic, ki so z dvema zaporednima zmagama trdno zasidrane v sredini prvenstvene lestvice, kamor po igralskem kadru in organiziranosti kluba tudi sodijo. Plavanje • DP v Celju Zlato In bron za Matjaža V Celju je minuli konec tedna minil v znamenju državnega prvenstva v plavanju, in sicer v 25-metrskih bazenih. S tem pa se prakti~no tudi kon~uje sezona v t. i. malih bazenih. @e prvi dan prvenstva je Matjažu Pernatu prinesel veliko zmagoslavje, saj je v disciplini 200 metrov prsno prepričljivo osvojil prvo mesto s časom: 2:12,76. Samo štiri desetinke so zmanjkale do izenačenja absolutnega državnega rekorda. Drugouvrščeni Marko Milenkovič je za Matjažem zaostal za več kot pet sekund. Zadnji dan tekmovanja je Matjažu Pernatu uspelo v disciplini 100 metrov prsno osvojiti še tretje mesto. Očitno je, da je forma pri Pernatu v velikem vzponu in samo želimo mu lahko, da bi vse to po- Matjaž Pernat novil še v tekmovanjih, ki bodo potekala v velikih bazenih. Danilo Klajnšek Nogomet • Prijateljska tekma NAFTA - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Koša (9) ALUMINIJ: Toplak, Prapotnik, Murko, Kuserbanj, Flašker, Kne-ževič, Repina, Koren, Panikvar, Golob. Igrali so še: Strelec, Frida-uer, Satler, Vidovič, Čeh, Miljevič. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Aluminija so se v nedeljo v pripravljalnem srečan- ju v Lendavi pomerili z domačim tretjeligašem Nafto. Da so srečanje izgubili, so si sami krivi, saj kljub številnim priložnostim v obeh delih igre niso uspeli zatresti mreže domačega vratarja. Len-davčani so slavili z zadetkom iz devete minute in se na koncu veselili minimalne zmage nad gosti iz Kidričevega. Danilo Klajnšek Nogomet • NK Kumho Drava Napornih deset dni priprav Nogometaši ptujskega prvoligaša Kumha Drave so včeraj zaključili desetdnevne priprave v Medjugorju ter se vrnili na Ptuj. Odlični pogoji za delo v tem kraju, ki so ga Ptujčani obiskali že drugič, so ponujali dobre možnosti za vadbo in odigravanje pripravljalnih srečanj. Prvo srečanje so odigrali proti hrvaškemu prvoligašu Osijeku in srečanje izgubili z 0:1. V drugem srečanju so nogometaši Kumha Drave visoko zmagali in sicer proti domačemu tretjeligašu Me-djugorju, in to s 6:0. Najtežji preizkus je sledil proti hrvaškemu prvoligašu Zagrebu, ki so ga Za- Treningi v Medjugorju so bili precej naporni Foto: Dra^o Wending Taka grebčani dobili s 5:2, čeprav so se Ptujčani v prvem polčasu dobro držali in celo povedli z 2:1. Strelca zadetkov za Ptujčane sta bila Zilič in Majcen. Za hrvaško ekipo je ves čas srečanja igral tudi Robert Prosinečki. V zadnjih dvajsetih minutah srečanja so Ptujčani močno popustili in prejeli tri zadetke. V torek so odigrali še četrto pripravljalno srečanje, in sicer proti hrvaškemu Medžimurju in se razšli brez zmagovalca. Končni izid je bil namreč 2:2 (1:0). Za moštvo s Ptuja je dvakrat zadel Majcen (30., 60.), pri nasprotnikih pa je bil uspešen Medža (70., 80.). Danilo Klajnšek Kolesarstvo • Mitja Mahoric, športnik leta 2003 v MO Ptuj V~asih sta imela dva eno kolo 27-letni Ptujčan Mitja Mahorič, član profesionalne ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je lansko leto nanizal precej lepih uvrstitev in svoji najboljši sezoni dodal še krono najuspešnejšega športnika Ptuja. Da so rezultati plod trdega dela in niso padli z neba, je moč razbrati z njegovih besed in ta vztrajnost in trma je tisto, kar loči najboljše od ostalih. Št. tednik: Kaj ti pomeni naziv športnika leta? Mitja Mahorič: »Po desetih letih mi je končno uspelo postati športnik Ptuja. Vedno sem bil tik pod vrhom, letos pa sem si z najboljšimi rezultati, tudi moje kariere, nekako zaslužil to nagrado. Odločilna je bila verjetno zmaga na Dirki po Sloveniji, ki sem jo sicer že zmagal v kategoriji do 23 let, konkurenca pa je pri članih Elite neprimerno močnejša.« Št. tednik: Kako je potekala uspešna lanska sezona? Mitja Mahorič: »Priprave na sezono so se pričele decembra, v februarju pa smo startali v tekmovalno sezono, ki se je zaključila v sredini oktobra. Sam se imel 70 startov tako na enodnevnih kot etapnih dirkah. Da vse to zdržiš, je potrebno ogromno treninga, v pripravljalnem obdobju je zraven kolesa večji poudarek na delu v fitnesu, dosti pa je tudi teka. Poleti sem bil večinoma na kolesu, pred večjimi dirkami pa sem tudi obiskoval fitnes. Opravil sem približno 1200 ur treninga, na kolesu pa prevozil 30.000 km.« Št. tednik: Koliko let kolesarjenja je za tabo? Mitja Mahorič: »Že od malih nog kolesarim v KK Perutnina Ptuj. Začel sem v najmlajših, takrat še pionirskih selekcijah leta 1986 in preko ml. in st. mladincev "prikolesaril" do članske kategorije, v kateri tekmujem že deset let. Za mano je že 17 let treninga in tekem.« Št. tednik: Kako si se navdušil nad kolesarstvom? Mitja Mahorič: »Spominjam se dirke na Ptuju, kjer sem občudoval takrat najboljše kolesarje. Kot 10-letnik sem si zato od prijatelja sposodil kolo in se sam podal na prvi ptujski kolesarski maraton, ki je bil dolg 75 km. Bilo mi je zelo hudo, na poti sem Mitja Mahorič: »Takrat je bilo to malo drugače kot danes. Ker ni bilo dosti denarja, ni bilo niti dovolj koles za vse. Po dva sva vedno vozila enega, prvi je šel na trening od štirih do petih popoldne, drugi kasneje. Zaradi veselja do vožnje s kolesom sem vedno Št. tednik: Kako izgleda življenje Mitje Mahoriča? Mitja Mahorič: »Moje življenje je popolnoma podrejeno kolesarstvu, kar je karakteristika profesionalnega športa. Kolesarstvo je moje delo, moja služba. Med sezono sem ogromno časa zdoma, Mitja Mahorič, član KK Perutnina Ptuj se večkrat ustavil, bil sem lačen in zato "rabutal" grozdje, vendar mi je uspelo priti do cilja.« Št. tednik: In po tem si začel trenirati? Mitja Mahorič: »V klub sem se vpisal šele naslednje leto. Kot osnovnošolec sem treniral tudi nogomet in rokomet. Prvo tekmo v rokometu sem imel na isti dan kot prvo kolesarsko dirko. Odločil sem se za kolesarstvo in odločitve do danes nisem spremenil.« Št. tednik: Se spominjaš prvih treningov? skušal biti na prvem treningu, ker pa mojega kolega, s katerim sva si delila kolo, večkrat ni bilo na trening, sem dostikrat treniral tudi v drugem terminu.« Št. tednik: Tvoje kolesarske ambicije? Mitja Mahorič: »Letos sem član KK Perutnina Ptuj, rad pa bi sodeloval na večjih etapnih dirkah na svetu - v okviru ptujskega ali katerikoli drugega kluba. Vsekakor je pred mano še najmanj pet let tekmovalnega kolesarstva.« tekmujemo po celi Evropi, ko sem doma, pa tudi dosti treniram in počivam. Treningi so dolgi od 2-3 pa vse do 8-9 ur. Je kar precej podobno službi. Prosti čas, ki pa ga je bolj malo, namenim punci Dunji in psički Kiri, rad sedem pred računalnik, brskam po in-trernetu, pogledam kak film ali pa kaj preberem.« Št. tednik: Dopust? Mitja Mahorič: »Kot prvo, brez kolesa (smeh). Najraje pa poleža-vam na plaži ob morju.« UG četrtek • 12. februarja 2004 Sport ŠtajerskiTEDUlK 25 Rokomet • Pogovor z Robertom Bezjakom Čimprej želim spet igrati Ljubitelji rokometa po celi Sloveniji že kar nekaj časa na slovenski rokometni sceni pogre{ajo 27-letnega Roberta Bezjaka. Bezjak, ~lan Velike Nedelje, je v zadnjih sezonah zmeraj krojil vrh najbolj{ih slovenskih strelcev. V sezoni 2002/03 je levokrilni igralec zadel kar 192-krat mrežo svojih nasprotnikov in postal rokometni kralj strelcev. V sezoni 2003/04 je popularni Bezo za svoje mo{-tvo odigral le {tiri tekme (Ribnica, Gorenje, Termo, Trimo). Nato se je zgodilo ... Št. tednik: Ali pogrešaš kaj rokometno žogo? Robert Bezjak: "Seveda pogre-{am. Tako žogo kot tudi rokometno igro. Rokometna žoga je kar 18 let moje življenje in moja velika strast. Zato si tudi najbolj želim čimprej{njo vrnitev na rokometna igri{ča." Št. tednik: Kako trenira{ sedaj? Robert Bezjak: "Zaenkrat sploh ne treniram. Kar nekaj časa bi potreboval, da bi se vrnil v želeno formo. Trenutno se rekreativno ukvarjam z malim nogometom." Foto: Uroš Krstić Robert Bezjak Št. tednik: V kakšnih stikih si s svojim mo{tvom, trenerjem? Robert Bezjak: "Zaenkrat ni nobenih povratnih informacij s strani kluba. Uradno nisem kaznovan, le ustno suspendiran. Upam, da mi bodo v klubu čimprej odgovorili, na čem sploh sem. Trenirati z ekipo ne smem, čeprav sem pripravljen vrniti se v ekipo in ji pomagati v boju za obstanek. Tudi sam menim, da si zaslužim določeno kazen, vendar ne na tak način, saj se ne {koduje osebno meni, ampak celotni ekipi, klubu in domačim navijačem. Še vedno pa bi morala biti ekipa na prvem mestu." Št. tednik: Velika Nedelja se je znašla v nezavidljivem položaju glede obstanka v ligi. Tvoje mnenje glede razpleta na dnu lestvice? Robert Bezjak: "Ribnica, Ad-ria Krka in Velika Nedelja bodo Rokomet • Pogovor z Ivanom Hrupicem Z borbo za vrh raste tudi motivacija in želja po uspehu Rokometa{i Gori{nice so po prvem delu prvenstva v 1. B slovenski mo{ki rokometni ligi osvojili tretje mesto s 14 zbranimi to~kami. Lahko mirno zapi{emo, da so bili eno prijetnej{ih presenečenj prvenstva. V minuli sezoni so se borili za obstanek, medtem ko so v jesenskem delu prvenstva zaigrali zelo dobro, saj na njih ni nihče računal, da bi lahko bili tako visoko. 14. februarja se prične drugi del prvenstva, ko bodo Gori{ničani gostili ekipo Sevnice in imeli priložnost, da svoj točkovni saldo {e povečajo, čeprav je nastop njihovega najbolj{ega strelca in graditelja igre Dejana Ivančiča zaradi po{kodbe vpra{lji-vo. Pred pričetkom drugega dela prvenstva smo se pogovarjali s trenerjem RK Gorišnica Ivanom Hrupicem. Št. tednik: Vaša ekipa je pred pricetkom tekmovanja doživela nekatere spremembe v igralskem kadru, a ste kljub temu osvojili tretje mesto. Kako ocenjujete ta del prvenstva? Ivan Hrupic: S pripravami na prvenstvo smo pričeli v začetku avgusta, z enostavnim ciljem, ki se mu je reklo obstanek v ligi. Ra- zlogi za to so bili v tem, da smo si v prej{njem prvenstvu izborili obstanek v zadnjih {tirih krogih. Pri{lo je do zamenjave igralskega kadra, oziroma odhodov. Tu mislim na Friclja, Štormana, Zajnko-viča in kapetana Janeza Kumra, ki je izrazil željo, da bi rad poizkusil z igranjem v prvi ligi. Kljub temu pa sem pred igralce postavil nekoliko vi{je cilje, saj so potem igralci sposobni dati več, več vredni itd. Pristop, motivacija in pogled na igro v obrambi smo uspeli urediti. Torej trda obramba in iz nje izhajajoče hitre kontre in pol kontre. Potem smo naredili premik naprej tudi v igri v napadu, kjer smo iz bolj {ablonizirane igre pre{li na bolj disciplinirano igro v smislu kreativnosti. Z uvrstitvijo in točkami sem zadovoljen, vendar bi morali biti drugi, saj smo imeli veliko spodrsljaj v Svi{u. Št. tednik: Srečanje v Ljubljani je bilo specifično in poraz ste doživeli v cudnih okolišci-nah. Ivan Hrupic, trener rokometašev Gorišnice Ivan Hrupič: Mislim, da so nas v Ljubljani ustavili tudi malo namensko, saj smo bili v naletu, čeprav bi se moralo vse drugače razviti, seveda v na{o korist. Št. tednik: Kako pa so igralci sprejeli to, da so ekipa, ki razen v Hrpeljah lahko premaga vsakega nasprotnika? Ivan Hrupič: Tako fantje kot vodstvo kluba so bili nekoliko zmedeni glede cilja. Povedal sem jim, da moramo imeti cilj borbo za vrh, ne glede na to, kje se bomo potem ustavili. S tem ciljem nismo obremenjeni, vendar bomo poizku{ali biti čim vi{je. Imamo dober razpored in če se nam vse poklopi, bi lahko bilo dobro, lahko pa nas zaustavi tudi kak{na po{kodba, vendar je vseeno bolje biti v borbi za vi{ja mesta, saj s tem avtomatično raste motivacija in želja po uspehu. Št. tednik: Kako ste se pripravljali na drugi del prvenstva? Ivan Hrupič: Jaz sem mnenja, da je potrebno ekipo graditi v samih fizičnih pripravah, pa tudi v tehnično taktičnem pogledu, oziroma v več obdobjih. Prvo obdobje smo dali skozi v prvem delu, sedaj gremo na drugo. Nekaj sprememb je, vendar so se igralci že navadili na tak{en način dela. Mislim, da priprave potekajo dobro, odigravamo pripravljalna srečanja. Do pričetka drugega dela prvenstva smo odigrali devet prijateljskih srečanj. Kar pa se uvrstitve tiče, sem igralcem in vodstvu dejal, da moramo do konca poiz-ku{ati osvojiti drugo mesto, ki ni prioriteta, vendar je glede na na{o uvrstitev povsem realna stvar. med seboj odločali glede obstanka v ligi. Vseeno upam, da bosta občino Ormož v prihodnji sezoni spet zastopali obe ekipi, tako Velika Nedelja kot Jeruzalem Ormož." Št. tednik: Vroče bo tudi v boju za vrh? Robert Bezjak: "Kandidata za vrh, prvaka, bosta le dve mo{tvi -Celje in Gorenje Velenje." Št. tednik: Sam si bil pravi strah in trepet nasprotnih vratarjev. Koga od vratarjev najbolj ceniš v slovenskem prostoru? Robert Bezjak: "Je kar nekaj odličnih vratarjev v slovenski ligi. Osebno pa mislim, da Dejan Perič in Du{an Podpečan sodita celo v sam evropski vrh vratarjev." Št. tednik: Tekme slovenske izbrane vrste v Celju si si tudi sam ogledal. Kaj meniš o srebrnih? Robert Bezjak: "Z velikim zanimanjem sem spremljal tekme na{e reprezentance, ki je dosegla izjemen uspeh. Nad srebrnimi sem zelo presenečen, ob tej priložnosti pa bi jim tudi iz srca čestital." Št. tednik: Se tudi sam kdaj vidiš v izbrani vrsti, glede na to, da sodiš med najboljše strelce v slovenskem rokometnem prostoru? Robert Bezjak: "Zelo bi si želel zaigrati kdaj v reprezentančnem dresu, kar bi bila tudi krona moje kariere. Za ta uspeh bi potreboval spet staro formo in kak{en večji klub. Bomo videli v nadaljevanju moje kariere, kako se bo razpletlo." Št. tednik: Tvoje želje v letu 2004? Robert Bezjak: "Na prvem mestu si seveda želim veliko zdravja in čimmanj po{kodb. Srčno si želim tudi vrnitve na rokometna igri{ča in trenutka, ko bom spet tresel nasprotne mreže in užival v najlep{i {portni igri - rokometu." Uros Krstić Aerobika Rokomet • 1. SRL (ž) Padle« tudi Celjanke » REZULTATI 12. KROGA: Ce- leia Celje - Mercator Tenzor Ptuj 24:29 (13:18), Izola bori - Žalec 22:34 (11:16), Piran - Olimpija 33:19 (13:12), Burja Škofije - Gra-miz Kočevje 32:26 (12:13). Srečanje Krim Eta Malizia - Loka kava je bilo odigrano sinoči. 1. KRIM ETA MALIZIA 9 9 0 0 18 2. PIRAN 12 9 0 3 18 3. ŽALEC 11 8 1 2 17 4. OLIMPIJA 11 7 0 4 14 5. MER. TENZOR PTUJ 12 6 0 6 12 6. BURJA [KOFIJE 11 5 2 4 12 7. CELEIA CELJE 12 4 0 8 8 8. LOKA KAVA 9 3 1 5 7 9. GRAMIZ KOČEVJE 11 2 0 9 4 10. IZOLA BORI 12 0 0 12 0 CELEIA CELJE -MERCATOR TENZOR PTUJ 24:29 (13:18) MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakič, Potočnjak 1, Šijanec 6, Pučko, Lazarev, Černe 1, Radek 10, Ram{ak, Nojinovič 1, Brumen 1, Murko 4, Kelenc, Majnik, Rauko-vič 5. Trener: Vlado Hebar. Ptujske rokometa{ice so se v Celju {e {estič v tem prvenstvu zmagovalno dvignile roke in tako na svoj točkovni konto dodale {e eno zmago, sicer drugo v nizu. Na začetku so Celjanke {e nekako držale korak z gostjami iz Ptuja, nato pa se jim je pričelo vse podirati. Dobra igra v obrambi, standardno dobra vratarka Biljana Lakič in že je prednost rokometa-{ic Mercatorja Tenzorja narasla na velikih plus pet ob odhodu na odmor. Gostje so dobro nadaljevale tudi v drugem polčasu, kjer so imele potek rezultata, ki je bil njim v prid pod kontrolo. Celjan-ke so se jim dvakrat uspele nekoliko resneje približati, vendar jim ni uspelo resneje ogroziti zmage svojih gostij iz Ptuja. Danilo Klajnsek Ptujske rokometašice so si v Celju priborile šesto zmago v letošnji sezoni. 1. mini maraton odlično uspel V soboto, 7. 2. 2004, je Center aerobike pod okriljem Karate do kluba Ptuj v sodelovanju s Plesnim centrom Mambo Ptuj in s [portnim zavodom Ptuj organiziral v [portni dvorani Mladika 1. Mini maraton aerobike. V polni dvorani vadečih (tudi iz Maribora) in ob množici gledalcev sta ta veliki rekreacijski dogodek otvorila predstavnik glavnega organizatorja prireditve Andrej Cafuta in predsednik Športnega zavoda Ptuj prof. Simon Starček. Prvo vadbo - step aerobiko - sta prezentirala Albina Šmid in Andrej Cafuta, oba iz Centra aerobike. Vaditelja sta ob prvih zvokih glasbe dvignila navdu{enje vade-čih in jih popeljala v zanimivo, vendar nezahtevno koreografijo z vložki mambo korakov in nizkih poskokov na stepu. Sledila je vadba Mambo Jump, ki jo je vodila Božena Krivec iz Plesnega centra Mambo. Vadba je bila spro{čene-ga tipa, sestavljena iz aerobnih gibov in gibov za mi{ično moč ter iz gibanja v parih ob country glasbi in polki. Odmor med prezen-tacijami je zatem popestril nastop show skupine Centra aerobike s plesno-aerobno točko latino mix. Najodmevnej{a vadba je bila vsekakor Power attack, ki sta jo prvič na Ptuju prezentirala Miha Ribarič in Katarina Marn iz Škofje Loke. Vadbo so vadeči sprejeli z velikim navdu{enjem, saj sta vaditelja v visoko energijskem ozračju popeljala vadeče preko vseh mej utrujenosti. Razlog svetovne priljubljenosti te zvrsti vadbe je v njeni visoki intenzivnosti in v tehnično nezahtevni koreografiji, ki jo nespremenjeno, prav tako ob isti glasbi, vadeči izvajajo dalj časa (okrog tri mesece), kar predstavlja za njih velik izziv v vedno kva-litetnej{em izvajanju gibov, zato jo v Centru aerobike uvr{čajo na urnik svojih vadb že naslednji teden. Vsi vadeči na maratonu aerobike so prejeli kupon za enkratni brezplačni obisk aerobike v Centru aerobike na Ptuju. Velika udeležba tega rekreacijskega spektakla in zadovoljstvo vadečih po skoraj triurnem neprestanem gibanju je pokazatelj, da se tudi na Ptuju vedno bolj zavedamo pomena rekreacije kot zdravega načina življenja. ac Foto: DK 26 TEDNIK Sport četrtek • 12. februarja 2004 Mali nogomet • 1. SLMN Tradicija se nadaljuje 1. SLM REZULTATI 12. KROGA: Mavi Brežice - Vitomarci Petlja 5:4 (3:2), Svea Lesna Litija - Puntar Alpkomerc 5:1 (1:0), Dobovec -GIP Beton 6:3 (2:1), Nazarje -KIX Ajdovščina 5:4 (3:2), Napoli Pernica - Metropol 6:5. 1. SVEA LESNA LITIJA 12 12 0 0 36 2. PUNTAR ALPKOMERC 12 9 1 2 28 3. NAZARJE 12 6 2 4 20 4. KIX AJDOViČINA 12 4 3 5 15 5. DOBOVEC 12 5 0 7 15 6. VITOMARCI PETLJA 12 4 2 6 14 7. METROPOL 12 3 3 6 12 8. GIP BETON 12 4 0 8 12 9. NAPOLI 12 3 2 7 11 10. MAVI BREŽICE 12 2 3 7 8 MAVI BREZICE - VITOMARCI PETLJA 5:4 (3:2) STRELCI: 1:0 Lubšina (9), 1:1 Kamenšek (13), 1:2 Pukšič (14), 2:2 Zofic (15), 3:2 Lenič (19), 3:3 Kurnik (25), 3:4 Kurnik (26), 4:4 Lubšina (26) 5:4 Kene (30). VITOMARCI PETLJA: Kornik, Kraut, Kurnik, Kamenšek, Kram-pelj, Pukšič, Ramadani, Gomzi, Polšak, Šprah. TRENER: Križ-man. Že tradicionalno neugodno gostovanje v Brežicah, kjer Vitomar-čani v svoji zgodovini še niso okusili slasti zmage ali vsaj remija, se je končalo s srčno zmago Ma-vija, ki so bili v tem srečanju srečnejši, predvsem pa bolj konkretni v zaključnih akcijah. Vsi ljubitelji malega nogometa v Vitomarcih, ki so odšli z avtobusom na gostovanje vzpodbujat četo trenerja Križmana, so nejevoljni zapuščali Bizejsko, razočarani nad igro in rezultatom. Po uvodnem otipavanju so srečno zadeli Brežičani ter povedli, Vitomarci so se dvakrat vrnili v igro, povedli 2:1 in 4:3, pozneje spet nezbrano popustili in zmaga je ostala doma. V končnici tekme so Pukšič, Ramadani in Kurnik Mali nogomet MALONOGOMETNA LIGA OBČINE VIDEM 2003-2004 Rezultati 10. kroga: ŠD Lan-cova vas - Videm - mladi 4:5, NK Videm - ŠD Majski Vrh 7:8, ŠD Pobrežje - ŠD Tržec - vet. 2:3, ŠD Zg. Pristava - NK Leskovec 4:5, KMN Majolka - ŠD Tržec - bar Osmica 9:4, ŠD Lancova vas - vet. - KMN Majolka 3:5 Rezultati 11. kroga: NK Leskovec - KMN Majolka 4:6, ŠD Tr- žec vet. - ŠD Lancova vas vet. 4:3, Videm mladi - ŠD Pobrežje 1:9, ŠD Majski Vrh - ŠD Lancova vas 5:6, ŠD Tržec bar Osmica - NK Videm 4:8, ŠD Zg. Pristava PROSTO. 1. KMN MAJOLKA 10 9 0 1 27 2. NK LESKOVEC 10 7 1 2 22 3. ŠD TRŽEC VETERANI 10 7 1 2 22 4. ŠD MAJSKI VRH 10 6 0 4 18 5. NK VIDEM 10 5 2 3 17 6. ŠD LANCOVA VAS 10 5 0 5 15 7. VIDEM MLADI 10 4 1 5 13 8. ŠD ZG. PRISTAVA 10 4 0 6 12 9. LANCOVA VAS VET 10 2 1 7 7 10. ŠD POBREŽJE 10 2 0 8 6 11. ŠD TRŽEC OSMICA 10 1 0 9 3 Darko LAH Nogomet • NK Hol. Ormož Spremembe Nogometaši Holermuos Ormoža, čeprav novinci v 3. SNL -sever, so po jesenskem delu prvenstva zagotovo pričakovali kakšno mesto in točko več na svojem točkovnem računu. Zaenkrat so Ormožani dvanajsti z osvojenimi 14 točkami. Zaostanek za recimo šestim in sedmim (Paloma, Železničar) je sedem točk, kar je na pogled zelo veliko, lahko pa tudi malo, saj je v drugem delu prvenstva v igri še 39 točk. Trenerska klop v Ormožu pa je zgleda zmeraj bolj vroča. V tretjo ligo so startali s trenerjem Darkom Lahom, ki ga je na polovici jesenskega dela prvenstva zamenjal Bojan Cunk. Cunka pa je po končanem prvem delu zamenjal Franc Gorza, ki bo poskušal v mestu sladkorja nogometašem ohraniti tretjeligaški status. Poleg trenerja Gorze so k Ormožanom pristopili: Boris Emeršič (Hajdina), vratar Simon Gabrovec (Podlehnik), Matej Sovič (Ljutomer), Vasko Mitrev (Tikveš Kavadarci), Danijel Šterman (Cven) in že stari znanec ter ljubljenec ormoške publike Zdravko Tobijas (Gorišnica). Do priče tka prvenstva v nedeljo, 7.marca, proti Šmarjam bo trener Gorza opravil 23 treningov in odigral približno sedem pripravljalnih tekem. Zaenkrat so Ormožani gostovali v Radgoni (remizirali 1:1, strelec Ropoša) in doma gostili Gorišni-co (zmaga 1:0, strelec Fijavž, 150 gledalcev!). V nedeljo v Športnem parku Mestna graba ob 14.30 gostuje moštvo Cvena. Ostali nasprotniki bodo: Nafta Lendava, Cven in Malečnik. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Igralci Petlje Vitomarcev so v Brežicah razočarali svoje naj-zvestejše privržence. skoraj polomili vratnice in preluknjali vratarja, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo, zadeli niso niti iz kazenskega strela, gol Brežic je bil kot začaran. Če si priznamo ali ne, se je tokrat najbolj poznala odsotnost prve violine vitomarškega kluba Davorina Šnofla, Tomislava Novaka in Denisa Majheniča, ki so med tednom staknili virozo. ^"V Brežice smo odšli po tri točke, domov se vračamo razo- čarani, za nas že tradicionalno neugoden nasprotnik se je srečno izvlekel, vendar tudi mi nismo bili pravi. Poznala se je odsotnost nekaterih ključnih igralcev. V naslednjih dneh bomo poskušali strniti naše vrste, saj nas že med tednom čaka pokalna tekma proti Litiji, v petek pa štajerski derbi na Ptuju proti ekipi Napolija, kjer šteje le zmaga," je povedal predsednik kluba Darko Rojs. DR 2. SLMN - vzhod Rezultati 13. kroga: Bioterme Mala Nedelja - Cerkvenjak Gostišče Anton 5:3, Slovenske gorice -Tomaž 10:6, Pizzeria Vinska trta -Red Bat 8:13 in Bakara - Sevnica 10:15. Prosta je bila Panda Maribor. 1. SEVNICA 11 9 0 2 27 2. RED BAT 11 8 0 3 24 3. TOMAŽ 12 7 1 4 22 4. SLOVENSKE GORICE 11 7 0 4 21 5. CERKVENJAK 12 4 3 5 15 6. BIOTERME M. NED. 12 4 1 7 13 7. PANDA MARIBOR 11 4 1 6 13 8. BAKARA MARIBOR 12 4 0 8 12 9. PIZZERIA VIN. TRTA 12 1 4 7 6 MŠ Foto: Uroš Krstič Franc Gorza - novi trener NK Holermus Ormož Košarka OMREZJE.NET & PARKL Derbi kroga v skupini A je bil med ekipama Neman in Rač, saj sta obe ekipi potrebovali zmago za boljšo pozicijo. Domača ekipa bi v primeru zmage za več kot šest košev osvojila tretje mesto, gostje pa četrto. V taktični končnici so gostje bolje izvajali proste mete kot domači in so srečno prišli do zmage, ki jim je na koncu prinesla drugo mesto v skupini. Najboljša pri domačih sta bila Matevž Jakelj (24) in Marko Belšak (15), pri gostih Davor Bau-man (24)in Matjaž Leopold (16). V skupini B sta se pomerili ekipi dobrih dečkov in Kidričani. Kidri-čani so se zavedali pomena tekme, saj bi jih morebitna zmaga proti dobrim dečkom "popeljala" na tako želeno četrto mesto ob morebitnem porazu ekipe Cirkovc proti aktualnemu prvaku iz Starš. Zadnji del so Kidričani pričeli s košem in prednost je znašala deset košev. Dobrih dečkov to ni zmedlo, igrali so svojo igro preko dveh centrov Hodnika in Majala. V četrti minuti zadnjega dela igre se je "prelomilo" v glavah gostov, kot da bi se ustrašili odgovornosti pred končnico, saj se jim je nasmihala prepotrebna zmaga. Začeli so popuščati, prednost je začela kopneti. Dečki so neusmiljeno kaznovali vse pogostejše napake gostov, ki so kot za šalo grešili "zicerje". Naredili so serijo 17:0 in nastopil je začetek konca gostov. Najboljši pri domačih so bili Aljoša Hodnik (33), Filip Majal (15) in Matjaž Rozman (14), pri gostih Edi Hojnik (19), Boštjan Vogrinc (13) in Mitja Bek (11). Rezultati 10. kroga: Bar Holliday - Neman 71:75, ŠD Maj-šperk - ŠD Destrnik 88:79, ŠD Ptujska Gora - Veterani 44:67, KK Ljudski vrt - Orači 76:77* (18:10, 10:15, 12:16, 24:23;12:13) *po podaljšku; tekma naknadno registrirana 20:0 za Orače, Good guys -ŠD Kidričevo 82:70, KK Starše - ŠD Cirkovce neodigrano. SKUPINA A 1. ORAČI 10 9 1+140 19 2. KK RAČE (-1) 10 7 3+ 41 16 3. LJUDSKI VRT (-1) 10 6 4+ 24 15 4. BAR HOLLIDAY 10 4 6+ 6 14 5. ŠD MAJŠPERK 10 4 6 - 4 14 6. ŠD DESTRNIK 10 0 10 - 204 10 SKUPINA B 1. GOOD GUYS 10 9 1 +169 19 2. KK STARŠE 9 8 1 +179 17 3. VETERANI 10 6 4 - 1 16 4. ŠD KIDRIČEVO 10 2 8 - 64 12 5. ŠD CIRKOVCE 9 3 6 - 105 12 6. ŠD PTUJSKA GORA 10 1 9 - 178 11 Lestvica najbolj{ih strelcev: 1. Aljoša Hodnik (Good guys) 272, 2. Davor Bauman (Rače) 246, 3. Andrej Čabrian (Orači) 234, 4. Aleš Galun (Majšperk) 202, 5. Peter Pesek (Starše) 201 koš (1 tekma manj) Radko Hojak Atletika • Mladinsko DP Obetavni nastop mladih šprinterjev Kljub temu, da ptujska {por-tna infrastruktura ne nudi ustreznih razmer za trening dvoranske atletike, so na dvoranskem državnem prvenstvu za mlaj{e mladince in mladinke v Ljubljani nastopili trije clani Atletskega kluba Ptuj. Trening na prenovljenem atletskem štadionu je pozimi v pogojih mraza, snega in ledu praktično nesmiseln, v športni dvorani Mladika pa je mogoča zgolj bazična priprava atletov. V klubu rešujejo omenjeni problem s treningom v ustrezni atletski dvorani v Celju, kar je povezano z velikimi finančnimi stroški. Vsi mladi ptujski atleti so nastopili v šprintu na 60 metrov, kjer je bilo prijavljenih več kot sedemdeset tekmovalcev. S časom 7,61 sekunde je 14. mesto dosegel Rok Bezjak, kar je po oceni njegovega trenerja Gorazda Rajherja manj od pričakovanj. Dve mesti nižje z rezultatom 7,65 sekunde je pristal Sandi Kukovec, ki je še pionir. 25. mesto je dosegel Andrej P{emički z rezultatom 7,75. ue Sportni napovednik NOGOMET V nedeljo, s pricetkom ob 14. uri, bodo nogometaši Aluminija na svojem stadionu v Kidričevem gostili prvoligaško ekipo Publikum iz Celja. V nedeljo, s pričetkom ob 17. uri, bodo nogometaši Kumha Drave igrali prijateljsko nogometno srečanje v Varaždinu, kjer se bodo pomerili z ekipo Varteksa. ROKOMET 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna (sreda, 18. 2.), Cimos Koper - Rudar Trbovlje, Trimo Trebnje - Prule 67, Termo - Prevent, Gorenje - Adria Krka, Inles Riko - Velika Nedelja (nedelja ob 19.00) 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 12. KROGA: Gorišnica - Sevnica (sobota ob 19,30), Gold Club -Chio Kranj, ~rnomelj - Dol TKI Hrastnik, Pekarna Grosuplje - Slovan, Mo-kerc - Sviš, Mitol Sežana Gorica Leasing. 2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 13. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovš~ina (petek ob 18.30 uri ŠD center), Gr~a Ko~evje - Radovljica, Arcont Radgona - Rade~e, Cerklje - Šmartno 99, Izola - Dobova, Alples Železniki - Atom Krško. 1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 13. KROGA: Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Burja Škofije - Celeia Celje, Gramiz Ko~evje - Krim Eta Malizia, Olimpija - Izola Bori. ODBOJKA 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI PARI 17. KROGA: Svit - Krka (sobota ob 18.00), Olimpija - Calcit Kamnik, Salonit Anhovo - Pomurje Galex, Maribor Stavbar IGM - Fužibar Mel-tal Ravne, LIP Bled - Šoštanj Topolšcica 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE PARI 17. KROGA: Avto Prtstec Ptuj - TPV Novo mesto (v soboto ob 17.00 v ŠD Gimnazija), Luka Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Pre-valje Formis Bell Miklavž, Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica, Benedikt - Sladki greh Ljubljana. MALI NOGOMET 1. SLMN 13. krog: Vitomarci Petlja - Napoli Intelsat Pernica (petek, 13. 2., ob 20.30 v dvorani Center na Ptuju). 2. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - VZHOD Pari 14. kroga (13. in 14. februar): Sevnica - Pizzeria Vinska trta, Red Bat - Bioterme Mala Nedelja, Cerkvenjak Gosti{če Anton - Slovenske gorice, Tomaž - Panda Maribor. Prosta bo Bakara Maribor. SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE UO Zveze nogometnih trenerjev Slovenije in Dru{tvo nogometnih trenerjev PTUJ razpisujeta strokovno-izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje za pridobitev LICENCE B in C (pogoj za vodenje mo{tev v letu 2004) na območju MNZ PTUJ. Seminar bo 14. 2. 2004 v Mestnem kinu na Ptuju, Cvetkov trg 1, trajal pa bo od 8. do 15. ure. Seminarja se bodo lahko udeležili vsi trenerji: - ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip, - ki se bodo pravočasno prijavili na seminar s priloženo prijavnico, - ki bodo ob prihodu na seminar predložili potrdilo o plačani kotizaciji in licenci ter plačani članarini za leto 2004 (plačajo jo pri svojem DNT). ŠOLA ODBOJKE ženski odbojkarski klub Fiat Prstec Ptuj vabi vse deklice starej{e od 10 let v {olo odbojke, ki bo potekala ob torkih od 18.45 do 19.30 v {portni dvorani Gimnazije. Danilo Klajnšek STRELSTVO Prihodnji vikend bo zelo pestro na strelskem prizori{ču. Na streli{ču v Ljubljani bo namreč SD Trbovlje organiziralo tekmovanja 5. kroga vseh državnih strelskih lig. V soboto bodo nastopili strelci in strelke v 1. in 2. državni ligi s pi{tolo oziroma pu{ko. V nedeljo bo dogajanje v Ljubljani zanimivo predvsem za vse mlaj{e kategorije. Simeon Gonc ATLETIKA Atletski klub Ormož vabi stare in nove člane na redno letno skup{čino Atletskega kluba Ormož, ki bo v petek, 13. 2. 2004, ob 18. uri v gostilni Prosnik na Hardeku. Na dnevnem redu bo nekaj zanimivih točk: poročilo izvr{nega odbora kluba (predsednika, blagajnika, nadzornega odbora), volitve članov novega izvr{nega odbora kluba, program dela in finančni načrt za leto 2004. UK Zimske počitnice URNIK TRENINGOV V ŠPORTNI DVORANI MLADIKA V ČASU ZIMSKIH POČITNIC OD 16.-20. 02. 2004 (organizatorja Športni zavod Ptuj in CID) Ponedeljek (16. 2.): 8.30-11.30 - Gimnastika (starost: 6-8 let) 11.30-14.30 - Gimnastika (starost: 9-11 let) Torek (17. 2.) 8.30-10.00 - Košarka-trojke (starost: 9-11 let) Sreda (18. 2.) 8.30-11.30 - Mali nogomet (starost: 9-11 let) Četrtek (19. 2.) 8.30-10.00 - Gimnastika (starost: 6-8 let) 10.00-11.30 - Gimnastika (starost: 9-11 let) Petek (20. 2.) 8.30-11.30 - Mali nogomet (starost: 12-14 let) SPECIALIZIRANA DVORANA ZA NAMIZNI TENIS (nad streliščem ŠD Mladika) Torek (17. 2.) 9.00-11.00 - Namizni tenis (starost: 6-10 let) 11.00-13.00 - Namizni tenis (starost: 11-14 let) Četrtek (19. 2.) 9.00-11.00 - Namizni tenis (starost: 6-10 let) 11.00-13.00 - Namizni tenis (starost: 11-14 let) četrtek • 12. februarja 2004 Sport ŠtajerskiTEDUlK 27 Odbojka • 1. DOL (moški in ženske) Benedičanke suvereno čez prvakinje 1. DOL MOŠKI REZULTATI 16. KROGA: Po- murje Galex - Svit 1:3, Krka -Maribor Stavbar IGM 3:2, Fuži-nar Meltal Ravne - LIP Bled 2:3, Olimpija - Salonit Anhovo 1:3, Calcit Kamnik - Šoštanj Topolo-ščica 3:1 1. CALCIT KAMNIK 16 12 4 37 2. SALONIT ANHOVO 16 12 4 37 3. [OÏTANJTOPOLiČ. 16 12 4 34 4. SVIT 16 12 4 34 5. LIP BLED 16 10 6 28 6. KRKA 16 8 8 23 7. MB STAVBAR IGM 16 6 10 19 8. OLIMPIJA 16 4 12 14 9. FUŽINAR RAVNE 16 3 13 9 10. POMURJE GALEX 16 1 15 5 POMURJE GALEX REGAL - SVIT 1:3 (-28, -20, 23, -13) SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Lampret, Mile-tic, Berdon, Knežević, Pipenba-her. Srećanje v Murski Soboti so favorizirani odbojkarji Svita dobili po slabi uri in pol igre. Še najbolj zanimiv je bil tako uvodni, prvi niz. Moštvi sta se vseskozi menjavali v vodstvu, odbojkarji Pomurja so nazadnje povedli z 22:20 ter nato zapravili tri zak-ljućne žoge za niz. Drugi niz je zatem minil v znamenju slabše igre obeh ekip, Bistrićani pa so vseskozi vodili. Tretji niz je nato za uteho vendarle pripadel domaćinom. Ti so po prednosti Svita izid izenaćili šele na 20. to-ćki ter po prednosti s 24:21 nato izkoristili drugo zakljućno žogo za znižanje na 2:1 v nizih. V zadnjem, ćetrtem nizu, pa odbojkarji iz Slovenske Bistrice niso već dovolili presenećenja. Prestavili so v višjo prestavo, blok, razigrana Slatinšek in Miletić ter Jurak z natanćnimi zaćetni-mi udarci (4 direktne toćke) so opravili svoje in Soboćanom v zadnjem nizu, v tem obdobju nikakor niso uspeli organizirati pravega napada, prepustili vsega 13 toćk. Presenećenja tako na koncu vseeno ni bilo. sta 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 16. KROGA: For-mis Bell Miklavž - Avto Prstec Ptuj 3:0, Luka Koper - Prevalje 3:0, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Sladki greh Ljubljana 0:3, HIT Nova Gorica - Benedikt 0:3. Srećanje TPV Novo mesto - Nova KBM Branik je bilo odigrano si-noći. Foto: Miha Soštaric Ljutomerske odbojkarice (v temnih dresih) so le s pogledi spremljale akcije Ljubljančank. 1. SLADKI GREH LJ. 16 16 0 48 2. NOVA KBM BRANIK 15 14 1 42 3. BENEDIKT 16 10 6 32 4. HIT NOVA GORICA 16 10 6 30 5. LUKA KOPER 16 8 8 22 6. TPV NOVO MESTO 15 7 8 21 7. ZM LJUTOMER 16 6 10 18 8. FORMIS B. MIKLAVŽ 16 6 10 17 9. PREVALJE 16 2 14 7 10. AVTO PRSTEC PTUJ 16 0 16 0 HIT NOVA GORICA -BENEDIKT 0:3 (-22, -25, -18) BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Šauperl, T. Borko, Holc, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko. V derbiju kroga so presenetljivo, a glede na prikazano igro zasluženo slavile gostje iz Benedikta. Na zaćetku tekme je kazalo povsem drugaće. Novogorićanke so zaćele obetavno in si priigrale šest toćk prednosti (11:5) ter na drugi tehnićni "timeout" odšle s petimi toćkami prednosti (16:11). V nadaljevanju so aktualne prvakinje moćno popustile v vseh elementih igre, še posebej je bil slab sprejem. Gostje so jih pri 18. toć-ki ujele, do 21. toćke je bil izid poravnan, konćnica pa je pripadla gostjam. Tudi v drugem nizu je bolje kazalo gostjam, ki so vodile že z 9:4, Novogorićanke pa so se jim kmalu približale na toćko zaostanka (9:10). V nadaljevanju so gledalci spremljali izenaćen dvoboj. Gostje so si priigrale štiri toćke prednosti (22:18), domaće pa so izenaćile na 22:22. V razburljivi konćnici so prvo zakljućno žogo pri 24:23 zapravile gostje in priigrale so si jo tudi Novogorićan- ke, a je niso izkoristile in igralke s Štajerske so povedle z 2:0. Tretji niz je bil izena~en do {este to~ke, nato pa je spet sledil padec v igri doma~ih odbojkaric, kar so Benedi~anke zlahka izkoristile. sta FORMIS BELL MIKLAV@ - AVTO PRSTEC PTUJ 3:0 (21, 20, 9) AVTO PRSTEC PTUJ: Vidovi~, Mohorko, Resanovi~, Kutsaj, Bi-lanovi~, Zaj{ek, La~en, Jerenko, Rola. Avtomobilistke iz Ptuja so doživele še eden poraz v prvoligaški konkurenci. Toda, tokrat so zaigrale, vsaj v prvih dveh nizih, bolje, kot se je to dogajalo na prejšnjih sre~anjih. Vsekakor pa se jim je poznala odsotnost Ane Nimac in pa Ane Kutsaj, ki se je poškodovala. Poškodba izkušene odbojkarice pa je takšna, da je vprašljivo njeno nadaljnje aktivno igranje. Igro v tretjem nizu, kjer so Ptuj~anke zbrale samo devet to~k pa je potrebno ~im prej pozabiti. Od torka naprej bo Kutsajeva prevzela treniranje ~lanske, mladinske in kadetske ekipe, mlajše selekcije pa bo vodila Tamara Ze-nunovi~. Danilo Klajnsek ZM LJUTOMER -SLADKI GREH LJ. 0:3 (-18, -19, -19) ZM LJUTOMER: Kodila, Pra-protnik, yrban~i~, Jozelj, Vrb- njak, Oleti~, Pirher, Drvari~, Jureš, Morec, Kadiš. Slovenske pokalne prvakinje za to sezono in trenutno vodilna ekipa prvoligaške ženske odbojkarske konkurence je v Ljutomeru, pred okrog 60 gledalci, brez težav prišla do šestnajste prvenstvene zmage v sezoni. Ljubljan~anke so tako še naprej neporažene, ljutomerska Zavarovalnica Maribor pa je tokrat zabeležila že deseti poraz v sezoni. Že na za~etku prvega niza so ljubljanske odbojkarice, za katere v tej sezoni nastopa tudi nekdanja odbojkarica ljutomerske ekipe Andreja Drevenšek, vsem dale vedeti, da si želijo tekmo ~imprej kon~ati v svojo prid. Po nekaj minutah igre so namre~ povedel s 7:1, gostiteljice pa so uspele rezultat znižati le na tri to~ke zaostanka (14:11), ve~ pa jim izkušene ter razpoložene gostje niso dopustile. Tudi v drugem nizu smo spremlj ali podobno pobudo Ljub-ljan~ank, ki so predvsem odli~no izvajale za~etne udarce - ve~ino-ma so servirale s skoka. Uspele so tudi povsem onemogo~iti najboljšo ljutomersko odbojkarico Svetlano Oleti~, ki je na tekmi prispevala le sedem to~k. Najzanimivejši je bil zadnji, tretji niz, ko so Ljutomer~anke tudi uspele povesti s 4:3, nato pa so si pokalne prvakinje priigrale sedem to~k naskoka (18:11) ter razliko uspele zadržati do konca niza. Pri ljutomerski Zavarovalnici Maribor je Oleti~eva dosegla sedem to~k, kar je njen najslabši u~inek v sezoni, druge doma~e odbojkarice pa so bile po zbranih to~kah še slabše. Miha Šoštarič ZOK Avto Prstec Ptuj Pripravljamo sanacijo kluba » Uprava ženskega odbojkarskega kluba Avto Prstec Ptuj je na skupšćini v zaćetku prejšnjega tedna skušala poiskati vzroke za nastalo situacijo in poiskati ustrezne rešitve. Primanjkljaj so v klubu obću-tili že konec lanskega leta, ko finanćna situacija ni omogoćala okrepitve ekipe, še slabše, nekatere igralke so zaradi tega klub zapustile. Zraven tega so imeli smolo še z okrepitvijo, Danielo Vućićevi} drugo profesionalko, ki je že dolgo ni već v ekipi, od izkušenejših igralk pa zaradi zdravstvenih razlogov ne tekmu- je Aleksandra Draš. Kljub temu so se predvsem zaradi izkušenj odloćili nastopiti med žensko odbojkarsko "elito", saj se fiksni stroški med ligama bistveno ne razlikujejo, drugaće je z igralskim kadrom. "Zaradi pomanjkanja denarja si nismo mogli privošćiti boljših igralk, kar je vplivalo na sestavo ekipe, finanćna sredstva so botrovala tudi temu, da si nismo mogli privošćiti dodatnih terminov treningov. Kljub temu smo se pred sezono spogledovali s šestim, sedmim mestom," so besede predsednika kluba Roberta Menonija. Dodaja: "Temelj vsa- « kega športa je denar. Nekaterih igralk nekje ne potrebujejo, mi si jih na drugi strani ne moremo privošćiti. Najmoćnejši klub prve lige ima 50-krat (!) ve~ji prora-~un od našega. Mi imamo le eno profesionalko, oni vse. Ostale so mlade, ve~inoma hodijo v šolo, nekatere v službo. Motiviranje in nagrajevanje igralk poteka ve~i-noma preko financ, ki jih mi nimamo. Poleg tega je težko dobiti dobrega trenerja na ptujskem, mariborski pa so zelo dragi. Velika podjetja v doma~em okolju že sponzorirajo svoje športe, zraven tega so nas v zadnjem ~asu zapustili nekateri obstoje~i sponzorji, ~eprav do njih nismo imeli obveznosti, ki bi bile vezane na rezultat. To je za~aran krog, izhod je zelo težak." Situacija v klubu je jasna, cilji so se med sezono spremenili. Od mladih ho~ejo le dobre igre, ho~ejo, da se v prvi ligi nekaj na-u~ijo, da se kalijo, rezultati niso ve~ pomembni. Letošnja sezona je rezultatsko izgubljena, Robert Menoni si je s sodelavci zastavil dolgoro~ne cilje: "Dejstvo je, da bomo izpadli v drugo ligo. Pripravljamo sanacijo kluba. Edini recept za uspeh je vlaganje v lasten, mlad kader in z njim ho-~emo v dveh, treh ali petih letih ponovno "napasti" prvo ligo, takrat pa~, ko bomo pripravljeni." UG Košarka • 2. SKL Jan~e previsoka ovira JANČE - KK HALOZE PTUJ 95:75 (16:24, 22:14, 36:24, 21:13) KK HALOZE PTUJ: Peter 0, Frangež 2, Jagarinec 4, Gorićan 3, Rojko 9, Bien 13, Petrović 2, Osenjak 10, Siraćevski 24, Lovše 8. V 15. kolu so se ptujski košarkarji srećali z najkvalitetnejšo ekipo lige, ekipo Janć STZ, ki je tudi vodilna ter edina še neporažena ekipa. Do polćasa so bili gostujoći igralci še enakovreden tekmec, zatem pa so domaćini zaigrali s polno paro, in tekmo premoćno dobili z rezultatom 95:75. Delno opravićilo je lahko tudi dejstvo, da so imeli Ptujćani kar pet igralcev s petimi osebnimi napakami. V 16. krogu se bodo ptujski košarkarji pomerili z ekipo Ilirije. Tekma bo v soboto, 14. febru- Kegljanje 2. SKL VZHOD (Ž) REZULTATI 10. KROGA: Nafta - Drava 5:3, Impol - Radenska 7:1, Fužinar - Miroteks III. 6:2. NAFTA - DRAVA 5:3 (2998: 2956) KK DRAVA PTUJ: Plajnšek 505, Zorman 501, Fridl 499, Bombek 496, Kramberger 507, Kozoderc 448. IMPOL - RADENSKA 7:1 (2935:2794) KK IMPOL: Veber 500, Pećo-vnik 514, Adamić 476, Štefanić 489, Kunćić 473, Koren 483. n 1. KOROTAN 2. IMPOL 3. FUŽINAR 4. KOMCEL 5. MIROTEKS III. 6. RADENSKA 7. NAFTA 8. DRAVA 10 8 1 1 17 10 8 0 2 16 10 5 2 3 12 10 5 0 5 10 10 4 0 6 8 10 3 1 6 10 3 1 6 10 1 1 8 3. SKL VZHOD (M) Foto: Črtomir Goznik Siracevski (KK Haloze Ptuj) arja, ob 19. uri, v športni dvorani ptujske gimnazije. MG REZULTATI 14. KROGA: Žalec Rogaška - Drava 3:5, Impol -Agroruše 6:2, Petrol - Lokomotiva 7:1, Marles hiše - Fala 8:0, Fužinar - Piramida 6:2. @ALEC ROGA[KA - DRAVA 3:5 (3021:3073) KK DRAVA: Podgoršek 537, Ivanćić 483, Kirbiš 509, Čeh 528, Dremelj 514, Čuš 502. IMPOL - AGRORUÎE 6:2 (3069-3031) KK IMPOL: M. Dobnik 490, D. Dobnik 545, S. Kunćić 489, Pećo-vnik 496, Detićek 509, I. Kunćić 540. 1. PETROL 14 11 1 2 23 2. PIRAMIDA 14 9 0 5 18 3. FU@INAR 14 7 1 6 15 4. IMPOL 14 6 1 7 13 5. @ALEC ROGAÏKA 14 6 1 7 13 6. DRAVA 14 6 1 7 13 7. LOKOMOTIVA 14 6 0 8 12 8. AGRORU[E 14 6 0 8 12 9. MARLES HIÏE 14 5 1 8 11 10. FALA 14 4 2 8 10 DK 6. Kurentov pokal ostal na Ptuju Policijska postaja Ptuj je tudi letos organizirala tradicionalno tekmovanje v kegljanju 6. kurentov pokal, na katerem nastopajo ekipe policijskih postaj slovenskih mitnic. Letos se je tekmovanja udeležilo osem ekip, kar je ve~ kot lani. Ptuj~ani so dobro podirali keglje in njihova prva ekipa je premo~no osvojila prvo mesto ter veliki prehodni pokal vrnila na Ptuj. Med posamezniki je prvo mesto po pri~akovanju pripadlo Janku Ivan~i~u iz PP Ptuj, drugi najboljši Ptuj~an pa je bil Danilo Leva~i~, ki je osvojil ~etrto me- sto. Zaklju~ek tekmovanja je popestrila ptujska skupina kurentov 113. EKIPNI VRSTNI RED: 1. Ptuj 1. 913. 2. Radovljica 845, 3. Lendava 831, 8. Ptuj 11. 684 podrtih kegljev. PTUJ I.: 1van~i~ 272, Leva~i~ 228, Veler 203, Skok 210; PTUJ 11.: yidovi~ 170, Nipi~ 163, Hriberšek 196, Brglez 155 podrtih kegljev. POSAMIČNI VRSTNI RED: 1. Janko 1van~i~ Ptuj 1. 272, 2.Boš-tjan Mrak Škofja Loka 244 podrtih kegljev itd. DK Zmagovalna ekipa Ptujčanov 28 Štajerski Sport, rekreacija četrtek • 12. januarja 2004 Šah ima v Gorišnici dolgo tradicijo šah je dvatisocletna dediščina človeške civilizacije, ki jo je v 6. stoletju elita kitajskih in indijskih u~enjakov rekonstruirala v dvo-razsežnostni model. Ob koncu 19. stoletja je bila vzpostavljena celovita teorija njenih notranjih zakonitosti in s tem pogoji, da je v našem stoletju dozorela v eno najkompleksnejših področij človeške kulture, ki v sebi združuje prvine igre, športa, umetnosti in znanosti. Doživel je še veliko sprememb v osnovni obliki, vendar pomen ostaja isti: dvoboj prenesen iz narave na šahovsko desko, kjer je cilj nadvladati nasprotnika. Tudi v Gorišnici ima šah zavidljivo tradicijo, saj so po pripovedovanjih igrali šah že veliko prej, preden se pojavijo prvi zapisi o organizirani obliki šaha. Tako smo v Tedniku, ki je izšel dne 23. 1. 1953, zasledili članek, ki govori o ustanovitvi Šahovske sekcije v Gorišnici, ki je V Gorišnxt smo ustanovili šahovsko društvo GarJInlcB. Ifl. Jan. (Tov). Po razni li iJragih problemih Eirio reíiíi tudi problem ustanovitve .Cehovske sekcije, Iti smo Jo ustanovili pod okriljem SKUD Enkrat Je taka Že obstajala, le da jc žal prenehala z detom, Nekaj izkuSenih îahiatftv že torej imamo. Mesto nesmiselnega posedanja po gostilnah, zapravljanja s kartanjem Itd. smo si nailj koristno zaposlitev in razvedrilo za prosti iae. Šahovsko sokclja, ki zajema 17 Članov, ne bo ostala brei uspehov. Organiziranje te sekcije se je lotil tov, Kasko Franc In Je 8 tem tudi u^el. Upamo, da se bo naSa eekcljB lahko v krotkem postavila v tekmi z drugimi bliinjimi sekcijam!. Pripravljamo »e tudi zs na-rnlmi tenis, za katerega )e tudi veliko zanimanje, Naroilll smo novo mizo in ostali potrebni pribor ter pričeli z delom. 5 to nalogo je zaposi™ tov. Dona) Franc, Pobudo za ustanovitev iahovske sekcijc in a igranje namiznega tenisa Je dalo řlan-stvo Zveze komunistov Oortinl-ce, ki si prizadeva odtegniti fimveS mladine od pijančevanja in kvartanja ter od posledic takega izrab)jenja prostega časa In razvedrila. Faksimile članka iz Ptujskega tednika, ki je izšel 23. 1. 1953. v začetku štela 17 članov. V istem članku se omenja tudi obstoj šahovske sekcije pred ustanovitvijo društva, ki pa je prenehala z delovanjem. V knjigi Njegovana Kokošineka "S šahom v srcu" preberemo miniaturo iz leta 1955, ki govori o igranju šahovske simultanke avtorja v takratni osnovni šoli. Gostila ga je družina šugman, ki je slovenskemu kulturnemu prostoru dala velikega slovenskega igralca Zlatka šugmana. Gorišniški šahisti so se kot člani šahovske sekcije TVD Partizan ves čas udeleževali različnih šahovskih turnirjev. Z leti sta delovanje in številčnost prerasla meje sekcije, zato je bilo leta 1994 ustanovljeno šD Gorišnica, ki v taki obliki deluje še danes. Trenutno je v šD Gorišnica registriranih več kot 70 šahistov, zato za njegov obstoj ni bojazni. Ljubezen do šaha se zrcali v udejstvovanju posameznikov pri organizaciji turnirjev in podobnih prireditev, ki so najboljša promocija šaha med mladimi. Ob 50-letnici organiziranega šaha v Gorišnici (teče 51. leto) bo organiziran hitropotezni turnir za posameznike, in sicer že 23. po vrsti. Turnir bo potekal v nedeljo, 8. februarja 2004, ob 9. uri v prostorih gostišča Botra v Gorišnici. Častni gost bo predsednik šahovske zveze Slovenije g. Milan Kne-ževič, ki bo imel otvoritveni govor in prvo potezo na turnirju. Z okroglo obletnico, pokali, denarnimi nagradami in častnim gostom želimo pritegniti veliko igralcev kakor tudi ljubiteljev kraljeve igre, ki jih v Gorišnici ne manjka. V okviru 50-letnice delovanja šaha in 10. obletnice šahovskega društva Gorišnica bo v soboto, 14. 2. 2002, ob 19. uri potekala slavnostna prireditev, na kateri bo predstavljeno delovanje šaha v Gorišnici, to je šolski šah in šah v članski kategoriji. Med častnimi gosti bo tudi udeleženka šahovskih olimpiad Anita Ličina, katere šahovske korenine so v Oš Gori-šnica. V šahu se zrcali bistvo življenja, saj skriva lepote, zanke in skrivnosti, od posameznika pa je odvisno, ali mu jih bo s svojimi odločitvami in potezami uspelo razvozlati. Očarljivost šaha je v tem, da je neizčrpen, kljub njegovi dorečenosti. Ali bo v prihodnje računalniški tehnologiji uspelo razbiti večtisočletno fasci-nacijo in nas oropati šahovske romantike? mag. Tomaž Kralj predsednik ŠD Gorišnica Strelstvo Mednarodna liga "FIRST" V organizaciji šSK COAL je v Petišovcih potekal 4. krog mednarodne "FIRST" lige v streljanju z zračno pištolo. Ekipno so zmagali domačini s 1682 krogi pred SD Juršinci s 1652 krogi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi iz Zalaerszega s 1651 krogi. Posamezno je prvo mesto zasedel Milan Cofek s 571 krogi, drugi je bil Milan Miholič z enakim rezultatom (oba ŠSK COAL), tretji pa Simon Simonič (SD Juršinci) s 559 krogi. Mirko Moleh je nastreljal 557 krogov, Gregor Moleh odličnih 550 krogov, Nina Pavlin 540 krogov, Rok Pučko 536 krogov, Simon Druzovič 524 krogov, Janko Berlak 504 kroge, Dušan Krajnc 489 krogov in Denis Grašič 365 krogov (vsi SD Juršinci). N. O. 3. liga: SK Ptuj III - SD Dornava Pred dvema tednoma se je na mestnem strelišču na Ptuju odvijal dvoboj dveh tretjeligaških ekip. V ekipnem seštevku je bila ekipa SD Dornave s 1523 krogi za 19 krogov boljša od ekipe SK Ptuj III, ki je nastreljala 1504 kroge. Ekipo Ptujčanov so sestavljali Borut Sa-gadin, ki je nastreljal 522 krogov, Jože Malek s 512 krogi ter novinec v tem tekmovanju Nik Gonc, ki je dosegel 470 krogov. Ekipo SD Dornave so sestavljali Bruno Šincek s 539 krogi, Branko Valen-ko s 513 krogi ter Boštjan Fras, ki je dosegel 471 krogov. SD Juršinci je v 4. krogu 3. državne lige gostila ekipo Varstroja iz Lendave in jo premagala z rezultatom 1587 : 1546. Za ekipo SD Juršinci so nastopili Nina Pavlin 538 krogov, Gregor Moleh 532 krogov in Simon Druzovic 517 krogov. Udeleženci medobčinskega prvenstva OŠ v streljanju Foto: Simeon Gone SD Juršinci -Varstroj Minuli teden se je odstreljal tudi četrti. krog 3. državne lige z zračno pištolo. SD Juršinci je gostila ekipo Varstroja iz Lendave in jo premagala z rezultatom 1587 : 1546. Za ekipo SD Juršinci so nastopili Nina Pavlin 538 krogov, Gregor Moleh 532 krogov in Simon Druzovič 517 krogov. Medob~insko strelsko tekmovanje osnovnih {ol V sredo je na strelišču v Mladiki potekalo osnovnošolsko tekmovanje v streljanju s serijskimi zračnimi puškami. Tekmovanje je organiziral športni zavod Ptuj v sodelovanju s Strelskim klubom Ptuj. Tekmovanja so se udeležili učenci in učenke treh osnovnih šol - OŠ Olge Meglič, OŠ Juršinci ter Oš Mladika. Na koncu so bili ekipno najboljši učenci in učenke Oš Juršinci pred Oš Olge Me-glič ter Oš Mladika. Ekipo Oš so sestavljali po trije učenci in tri učenke. Posamezno je pri učencih zmagal Rok Pučko (Oš Jur-šinci) pred Janom Lešnikom (Oš Olge Meglič) ter Dušanom Kum-pom (OŠ Juršinci). Pri učenkah je bila najboljša Marjetka šmidle- hner (OŠ Juršinci) pred Veroniko Holc (oŠ Juršinci) in Tamaro Taj-hman (OŠ Olge Meglič). Simeon Gónc Osek - medob~inska liga v streljanju Strelsko društvo Osek je bilo ustanovljeno leta 1998 in šteje 32 članov. V društvu pa deluje več sekcij, streljanje z zračno puško, TRAP sekcijo, streljanje z maloka-librsko in pištola veliki kaliber. V streljanju s pištolo veliki kaliber tekmujejo v mariborski ligi, v stre- Karate V nedeljo, 1. 2. 2004, je Aljaž Valič iz Karate do kluba Ptuj zmagal na mednarodnem turnirju v Limbu{u. Turnir se je imenoval po japonskem mojstru karateja Kobe Osaka in je bil že tretji zapovrstjo. Aljaž Valič je tekmoval v katah in v finalu v šestem krogu premagal Preloga iz Ljutomera. Iz Karate do kluba Markovci pa je v katah in borbah Rok Žganjar zasedel peto mesto. Na tekmovanju je nastopilo 220 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. AC ljanju s serijsko zračno puško pa v pomurski ligi. V Oseku pa imajo tudi svoje TRAP strelišče. Že drugo leto zapored pa prirejajo medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško, v kateri zraven domačega društva sodelujejo še strelsko društvo Vitomarci, strelsko društvo Trnovska vas in strelsko društvo Velka. V ligi sodeluje osem ekip in 34 posameznikov. Po 6 krogih ekipno vodi ekipa Osek-A pred ekipo Osek-B in ekipo SD Trnovska vas. Med posamezniki je s skupno 1049 krogi najboljši Mirko Sinič (SD Velka) pred Vladom Šteinfelserjem (SD Osek) in Mirkom Tenškom (SD Velka). Zmago Šalamun Aljaž Vali~ z zlato medaljo Solski šport Ptuj~ani in Sobo~ani v polfinale Ekonomska šola Ptuj in odgovorna za organizacijo, prof. Damjan Samojlenko in Jakob Rajh, bodo za izpeljavo četrtfinala dobili najvišjo oceno. Nogomet je dobesedno opil očaka slovenskih mest. Ob 10. uri dopoldne pred dvorano Center in v njej ni bilo mirnega kotička ^ Topel stisk roke in izrečena dobrodošlica so bile želje vseh. Povsem polne tribune so uživale v atraktivnih malonogometnih predstavah, ki so prav gotovo potrdile, da je srednješolski nogomet prava popestritev v zimskem zatišju. Tekme so bile odigrane v športnem duhu, na zavidljivi kakovostni ravni in v veliki želji za napredovanje. REZULTATI: EŠ Pt. - EŠ MB 2:2 (5:6 po 6 m), II. Gim. MB - Gim. MS 2:1, EŠ MB - Gim. MS 2:4, EŠ Pt. - II. Gim. MB 3:3 (11:10 po 6 m) V državni polfinale se uvrščata ekipi Ekonomske šole Ptuj in Gimnazije Murska Sobota. Za EŠ Ptuj so igrali: Lizzi, Bra-tkovič, Topolovec, Petrušič, Za-goršek, Stanet, Bombek, Kelenc, Murko, Kokot, Dugolin, Cingesar. Trener: prof. Dušan Majcenovič. Dušan Majcenovič je po tekmovanju povedal: "Zaradi motivacije je morebiti celo dobro, da smo izgubili v prvem srečanju, saj smo bili potisnjeni ob zid. Vemo, da smo morali v nadaljevanju od prve do zadnje minute igrati agresivno, če smo se na koncu želeli veseliti." Ivo Kornik Državno prvenstvo v rokometu za dijakinje -četrtfinale V petek, 23. 1. 2004, se je v športni dvorani Gorišnica odvijalo četrtfinale državnega prvenstva v rokometu za dijakinje, ki ga je uspešno organizirala Gimnazija Ptuj. Nastopile so ekipe Gimnazije Ljutomer, Gimnazije A. M. Slomška Maribor; Gimnazije Ruše in gostiteljica - ekipa Gimnazije Ptuj. Po sistemu srednješolskega tekmovanja sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili ekipi Gimnazije Ruše in Gimnazije Ptuj. Za Gimnazijo Ptuj so pod vodstvom prof. Suzane Maltar in prof. Tomaža Zemljiča uspešno nastopile: D. Zorli, D. Slodnjak, M. Cizerl, A. Bohinc, P Pignar, S. Majcen, S. Pjanič, K. Šincek, T. Potočnik, J. Godec. TZ Ekipa Gimnazije Ptuj Foto: Matjaž Turk Pomembni dogodki na OŠ Tomaž pri Ormožu Naši učenci so se pod vodstvom športnega pedagoga hermana Prejaca udeležili državnega prvenstva v akrobatiki, in sicer v petek, 23.1.2004, v telovadnici OŠ Ig. Naša ekipa starejših učencev je štela pet tekmovalcev. Osvojili so ekipno prvo mesto in s tem naslov državnih prvakov v kategoriji starejših učencev. Med posamezniki pa sta vidnejše mesto dosegla Matej Kukovec 5. mesto in Denis Ferenčič 6. mesto. Ravnateljica Alenka Curin Janžekovič, prof. RP SVET ZAVODA OŠ MARTIN KORES PODLEHNIK PODLEHNIK 7 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora z imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati spolosne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. ~lenom Zakona, objavljenega v Uradnem listi št. 115/03. Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstevene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo pet let. Predviden za~etek dela bo 1. 8. 2004, oziroma skladno s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE MARTIN KORES PODLEHNIK, Podle-hnik 7 a, 2286 Podlehnik, s pripisom za razpis ravnatelja. Kandidati bodo pisno obvestilo prejeli v zakonitem roku. četrtek • 12. februarja 2004 Oglasi in obvestila ŠtajenkiTEBHiK 29 RADIOllITEDNIK Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. V I/ J Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanu{a Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si RADIOPTUJ 89.8-98,e-l04T3 Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo: Marija Slodnjak, Anemari Ke- kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30, narocila@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si www.radio-ptuj.si CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 ©CSÊK] m WĚiKí m NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Stari kredit ni ovira. Tel. 02/252-48-26, 041 750-560. ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Amuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576 AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 16.2.2004 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS - ob 17.30 vpis pred OŠ VITOMARCi Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. šTART d.o.o., PERŠ0N0VA1, PTUJ Vabljeni! Jože Voglar s.p. ZabovcI 98,2281 Markovci Hel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204 Razpored dežurstev zobozdravnikov 14.02.2004 Irena Tenčič dr.dent.med. za Podlehnik mi ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ DO 6 LET za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov. VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p., Pivkovaul.19,2250Ruj, tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonovICa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605 Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica ^NOVO NA STAREM MESTUIK GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina» plača, kartice... Mena 1I.0.0.. Cankarleva 21. Maribor ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-58 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! sobota. 14. februar ob 10.00 uri Z Emono Obalo Koper po nakupih Odlična olja Floriol, sladke pregrehe z Marsom, Snickersom, Bountyjem in osvežitev z Brezeerjem bomo doživeli ob druženju z Emono Obalo. Pa ples, nagradne igre in vedno atraktivna ANJA RUPEL s HtamUmnajboljši sosed UGODNO - Zimska delovna oblačila - zimske bunde - telovniki - kombinezoni - rokavice '(g) -obleke -obutev Zaščita Ptuj PTUJ, RogoznlSka c. 14, Tel.: 02 779 71 11 Vsak četrtek ob 20.00 uri 7 7 .J?Pf5 IPffiDIIDMlXBn m fflU^DKD [FDffiIEUJi\m 1. Ans. EKART - Skriia bi te na dnu srca 2. ŠTIRJE KOVAČI - Poi stoletja 3. VESELE ŠTAJERKE - V Cjeie po veseie 4. PERI KRULET - Prerod mix 5. Ans. BOBRI - Napačna zveza 6. Ans. SIJAJ-Točajka 7. VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav 1.BRENDI-Kakosi lepa 2. ZLATKO DOBRIČ - Dviga mi se tiak 3. SIMONA WEIS - Računam nate 4. IVO RADIN - Daj mi iubčeka 5. IVIARJAN ZGONC - Sončni žarek 6. ŠPELA-Kaj bo 7. STANE VIDMAR - Ne budite me vas prosim n v Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Poskočnih 7 Glasujem za: _ Veličastnih 7 Glasujem za: _ MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj IBar m gostilna AMADEUS Vrešemom ul. 30, 2250 Vtuj, tel: 02 JJI JO 51 14.2. vljudno vabljeni na romantičen VALENTINOV VEČER I 3 4. Adriatic® zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju: dinamične, ambiciozne in i(omunil(ativne sodeiavce za deio na terenu za sl(iepanje vseh vrst zavarovanj pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ZAVA d.0.0. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-maii: kiemen.zava@sioi.net vabimo @radio-tednik.si Prireditvenih Četrtek, 12. februar 9.30 in 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Drugačen, za šole In Izven 20.00 stara steklarska delavnica Ptuj, Avdicija, predstava KD Videm - V restavraciji Stara po{ta razstavlja svoja olja in akrile ~lan likovne sekcije DU Ptuj Oto Mesari~ Petek, 13. februar 9.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Druga~en, za {ole in izven 12.00 v galeriji Magistrat na Ptuju, razstava Fa{enk na slikah, slikarke Rozine [ebeti~, razstava je na ogled vse do 5. marca 18.00 Dom krajanov Breg-Ptuj, Pevski koncert, mešani PZ DU Breg z gosti 19.00 dvorana Destrnik, medobmočna revija tamburaških skupin in orkestrov 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za Izven 19.30 SNG MB, koncert glasbene skupine Trlo dl Mllano, KazInska dvorana 20.00 CID na Ptuju, potopisno predavanje "Indonezija" 20.00 SNG MB, Vrane, MalOd, za izven 22.00 CID na Ptuju, koncert skupine "Jararaja" Sobota, 14. februar 10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend, vabljeni otroci in star{i, izdelovali boste blazinice - srčke 18.00 Voličina, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci 18.00 kinodvorana Markovci, veseloigra Klopčič, PD Ruda Sever Gori{nica 19.00 Velika Nedelja, Pogospodene buče, predstava KD Cirkulane 19.00 SNG MB, Madama Butterfly, VelDvo, za abonmaja Opera sobota 1, 2 in izven 19.30 SNG MB, Zadnje lune, StaDvo, za izven 21.00 CID na Ptuju, 3. rojstni dan Kolnki{te Nedelja, 15. februar 10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend, vabljeni otroci in star{i, izdelovali boste blazinice - srčke 14.00 Sela, Avdicija, predstava KD Videm 15.00 Gori{nica, Pogospodene buče, predstava KD Cirkulane 15.00 Dom krajanov Stoperce, 10. Pokaži kaj znaš 15.00 Dom krajanov Žetale, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, DPD Svoboda Majšperk 17.00 Gasilski dom Gerečja vas, koncert ob obletnici Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas 18.00 Trnovska vas, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci 18.00 vaški dom Pobrežje, Avdicija, predstava KD Videm Ponedeljek, 16. februar 8.30 do 12.00 OŠ Ormož, športna delavnica, namizni tenis, badminton, izdelovanje pustnih mask, digitalna fotografija, v okviru počitniških ustvarjalnih delavnic Torek, 17. februar 8.30 do 12.00 OŠ Ormož, Igre brez meja, izdelovanje pustnih mask, internet, računalniške igre, v okviru počitniških ustvarjalnih delavnic 16.00 OŠ Ormož, obisk klovnese Eve Škofič Maurer 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonmaja Drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven Sreda, 18. februar 19.30 SNG MB Abonmajski koncert mariborske filharmonije, VelDvo 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven KINO Ptuj 12., 13., 14. in 15. februar, 20.00, Odštekani petek. 14. februar, 18.00, Deset minut starejši: Trobenta, program KPŠ. 17. in 18. februar, 20.00 Plačilo. TV PTUJ Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Kurentov ples. Festival narodnozabavne glasbe "Lenart 2003 2. del". Zvone Šeruga: "Poti v neznano - Kenija". Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev". 30 TEDNIK Poslovna in druga sporočila četrtek • 12. februarja 2004 Mali oglasi KMETIJSTVO Prodamo 2. svinji (160 kg) domače reje in odojke. Tel: 783-26-71. KROMPIR za sajenje, rde~i in beli, prodam. Pernat, @upe~ja vas 14, tel. 790-02-81._ PRODAM svinjo doma~e reje. Tel. 758-48-01. PRAŠIČA, 150 kg, prodam. Tel. 719-86-78. OKROGLE BALE prodam. Tel. 781-01-71. OKOPALNIK ZA SLADKORNO peso, šestvrstni, prodam. Tel. 02/578 -87-84. PRODAM tri svinje domače reje, težke do 140 kg. Tel. 751-39-61, zvečer. KUPIM VEČ BIKCEV simentalcev, stari leto, in ogrodje koleslja. Tel. 041 862-834. PRODAM tri tone sena v rinfuzi. Tel. 766-73-81. TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Tel. 041 326-006. Gradbeno pod|et|e RuJ d.o.o. 2250 Ptu], Osolnlkov cesta 9 E-mail: gradbenopodjelje@>gpptuj.si Tel.: 02/787 1 211, Fax: 02/787 1 230 rm: 04202-0000524707 PRODAJA poslovni prostor v PS »Drava« Ptuj na Osojnikovi cesti 9, 2250 PTUJ v velikosti 360 m', III. gradbena faza, II. nadstropje z možnostjo uporabe dvigala, ter parkiranja v garažni hiši. Informacije na telefon: 02/ 787 12 11. Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 Prodaja vozil Znamka letnik Cena RENAUETSCENICI.ÓRN 1996 1.180.000 KOV MODRA SUZUKI BALENO 1,3 GL 1996 690.000 KOV RDEČA HAT BRAVA 1,4 12V 1996 1.020.000 KOV ČRNA RENAULT R5 CAMPUS 1991 175.000 BEU PEUGEOT 406 2,0 COUPE 2000 3.970.000 KOV SV MODRA FORD MONDEO 1,8 GLX 1995 940.000 KOV SIVA EMT BRAVO 1,4 S 1998 1.020.000 RDEČA DAfflATSUTERIOS 1,3 1997 1.370.000 KOVVIJOU RENAUETRSnVE 1995 370.000 BEU EMrTIP01,6lESX 1993 295.000 BELA VOLKSWAGEN CADDY 1,6 1997 920.000 KOV SREBRNA VOLKSWAGEN POLO 1,0 1998 1.030.000 KOV MODRA RENAUIT CLIO 1,2 RN 1998 960.000 BELA ŠKODA FAVORIT LXI 1994 190.000 BELA KIASEPHIA1,8 1998 970.000 KOV PEŠČENA CITR0ENXSARA1,4ISX 1998 1.290.000 KOV SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a 1996 1.030.000 VÊNJA FORD FIESTA 1,25 16V 1997 750.000 KOV MODRA VOLKSWAGEN POLO 45 1996 760.000 RDEČA RENAULT CUO 1,2 2002 1.740.000 KOV MODRA KIASEPHIA1,8GS 1998 970.000 KOVVUOU VOLKSWAGEN PASSAT TDI115 1999 2.560.000 KOV SREBRNA OPEL VECTRA 1,8 16V CD 1996 1.160.000 BELA PEUGEOT 406 1,6 SL 1996 970.000 BELA FORD ESCORT 1,8 a TD 1994 620.000 KOVVÉNfA DAEWOO NUBIRA 1,6 SX 1999 1.090.000 KOV MODRA PEUGEOT 406 2,0 ST 2000 2.340.000 KOV TFT,FM Prodajo krompir za sajenje sorte deziree (rdeči), lanski uvoz. Martin Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, tel. 790 00 41._ PRODAM tri prašiče težke OD 190 do 280 kg, domače reje. 02/76106-93 Nesnice mlade jarkice, cepljene, rjave, črne ter grahaste, stare 13 tednov, prodajo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._ Kupimo bikce simentalce za nadaljnjo rejo, traktor Štore 404, BCS traktorsko kosilnico. Tel. 041 263-537. Prodajo semenski krompir, bel in rdeč. Tel. 796 72 71._ NESNICE RJAVE, GRAHASTE IN ČRNE, zagotoljena takojšnja nesnost, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02/582-14-01._ PRODAM TRAČNI obračalnik Panonija 240. Tel. 041 378-456._ Prodam slive za žganjekuho. Tel. 757-69-81._ DVA PRAŠIČA od 120-130 kg in ročno sejalnico Muta prodam. Tel. 02/761-35-71._ PRODAM plemenskega marjasca. Tel. 031 417-396._ TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 821 ter 500 l trosilec umetnega gnoja, 200 l škropilnico prodajo. Tel. 041 835 363. DVE TELICI, eno staro 15 mesecev in drugo 1 teden, ter Oltov plug prodam. Tel. 02/719-51-47._ DRVA z dostavo prodajo. Tel. 041 835 363. STORITVE Prodam dobro ohranjeno zamrzovalno skrinjo Gorenje - 300 litrov. Telefon: 719 40 57. POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507. 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si PRODAM IN DOSTAVIM rezan les, brune, opaž (talni). Marko Pahernik, s.p.,Dravinjska cesta 62,Poljčane, tel. 041 451-677, 070 451-677. PRODAMO dve svinji domače reje, tel. 751-39-91. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. /V GARA@NA SEKCIJSKA ALI ROLO VRATA po meri z motornim pogonom in daljinskim krmiljenjem. Ponujamo montažo, svetovanje in izmere na domu. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj. Telefon 02 746 03 81, GSM 031 341-532. RAČUNOVODSKE IN KNJIGO-VOSDSKE STORITVE za s.p., d.o.o, društva, kmete, davčno svetovanje, storitve izvajamo tudi na sedežu vašega podjetja. Irena Žganjar, s.p., Zagojiči 18, Gori-šnica. Tel. 041 789-909. /V !li KNAUF, montaža, spuščeni stropovi, predelne stene. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o, Podvinci 15, Ptuj, telefon: 746-03-81, GSM 031 341-532. KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica. ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56. Strokovno in kakovostno računovodstvo, davčno in poslovno svetovanje, izdelava vseh vrst poslovnih načrtov. INTEL, Nenad šoškič, s.p., Prešernova ul. 36, Ptuj, tel. 02/748-13-07 ali 041 683 112. TESARSTVO, BRUNARICE, KNA-UF, ADAPTACIJE - Silvester Šešerko, s.p., Senešči 2a, 2274 Velika Nedelja, GSM: 031 810 346. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. m • JL. "1 rn J)[ JV -Uf 1 ^ 1 EVROPSKE KAKOVOSTI 22 66 ^ Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, lesŽsi-ol.net TIN LES, d.o.o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. NEPREMIČNINE GRADBENO PARCELO, primerno tudi za vikend, na zelo lepi sončni legi, pogled proti Ormožu, prodam. Tel. 02/745-01-30, 031/546-518. V REPIŠČAH pri Leskovcu prodam vinograd s 500 trsi, z manjšim sadovnjakom, srednjo veliko leseno uto in lastnim vodovodom. Tel. 753-47-01. V Termah Ptuj prodajo apartma - 68 m2. Telefon 041 603 928. HIŠO, visokopritlično, z lepim vrtom na sončni legi v Ptuju (Breg) prodam. Informacije na tel. 02/783-74-91, od 12. do 17. ure._ PODSTREŠJE V centru Ptuja ali Maribora kupim. Tel. 041 457-037. NJIVO v Mali vasi v velikosti 87 arov in vinograd v Paradižu 400 trsov prodam. Tel. 761-24-21._ STANOVANJSKO hišo z malo garažo in 33 arov zemlje prodajo v Gajevcih. Tel. 051 220 008._ Za znanega kupca iščemo 3- ali 4-sobno stanovanje v Kidričevem. Sprejemamo naročila za nova stanovanja vseljiva julija 2004 in poslovne prostore v Rabelčji vasi. Prodamo STANOVANJSKE HIŠE: Aškerčeva ul., Draženska c. (atrijska hiša), Belš-akova ul., Ptujska Gora (2-družinska hiša), Majšperk-Lešje, Tržec, Zago-jiči, Zg. Pristava, Zg. Leskovec, Saku-šak, Vintarovci, Bodkovci, Moškanjci; KMETIJE: Senčak, Lovrenc na Dr. polju, Slovenja vas; VIKEND HIŠE: Soviči, Zavrč, Gruškovec, Strjanci; STAVBNA ZEMLJIŠČA: Rogoznica 876 m2, Belšakova 1000 m2 stavb. in 5200 m2 kmetijskega zemljišča, Formin 800 m2; POSLOVNI OBJEKTI: Lenart (motel), Dolič, Ptuj, Grajena, Hajdoše; POSLOVNI PROSTORI: Panonska ul. (131 m2 pritličje), Osojnikova c. (86 m2 I. nadst. in 315 m2 III. nadst.).Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Biš 8 b, 02/757-1101, Ptuj-Trstenjakova 5, 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014. V NAJEM vzamem zemljišče (lahko zapuščeno z dovozno potjo) nad 2000 m2 v bližnji okolici tovorne železniške postaje v Kidričevem, Hajdina. Tel. 041 279-187._ PRODAM HIŠO s sadovnjakom in vinogradom, skupaj 1 ha, v Pristavi pri Cirkulanah (ugoden nakup). Tel. 031/570-510._ V prijetnem okolju med vinogradi v Hrastovcu - Zavrč, pod gostiščem Švabovo, prodam vikend - stanovanjska hiša, opremljena, mestna voda, elektrika in asfalt do hiše. Ograjenih 16 a lepo vzdrževanega vinograda, cena po dogovoru. Tel. 041 626-092 in 02 773-13-81. DELO ZAPOSLIMO DELAVCE ZA strojne omete in izolacijske fasade. Ciril Beranič s.p., Apače 111, Lovrenc, tel. 031 541-605. NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121. RENAULT RAZVNETI? Nova vozila Renault letnik 2004 po izjemnih cenali! Vfebruaiju so RenaultovI dizelski modeli še dostopnejši: Clio: Thalia: Kangoo: Megane: Scenic: Laguna: Espace: Vel Satis: -300.000 SIT, -300.000 SIT, . -250.000 SIT, do-350.000 SIT, -250.000 SIT, -550.000 SIT, -300.000 SIT, -600.000 SIT. AH Terbuc d.o.o. Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 ••FAŠENK 2004** V Lanco^i vstsi od 20. 02. do 24. 2. 2004 (D CB S f petek: sobota: nedelja: ponedeljek: M CB Z torek: Mali oglasi BELA TEHNIKA PRALNI stroj Gorenje WA 904, rabljen, prodam. Tel. 031/575-720. PRODAM R 18, v voznem stanju, lita plati{~a, metalik zelene barve, dajinsko centralno zaklepanje, alarm. Tel. 031 453-979. *AKCUA*AKaJA *AKaJA*AKCI-JA Trgovina Elektro Parner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudimo možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (Gorenje, Candy, Elektrolux, Za-nussi, Bosch, Miele, Siemens, Ariston, Indesit, Blanco, Foster, Končar, Nardi, Liebherr ...) in akustiko (Matrix, Sony, Prestigio) na 3, 6, 12 in 18 obrorkov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana, Akcija od 01. 02. do 10. 03. 2004 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate in akustiko. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopira-nje(enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 SIT vezava -170,00 SIT OBIŠČITE NAS! GUME TRAKSTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATIŠČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70. DOM - STANOVANJE NOVO stanovanje v velikost 47 m2 prodam. Tel. 041 680-844 ali 02/782 90 51. RAZNO PRODAM star kmečki mlin in nova vhodna vrata s podboji ter kupim bučnice golice. Tel. 041 363-459. PRODAMO kalana bukova drva v okolici Ptuja. Tel. 031 763-435. PRODAM BUKOVA drva. Tel. 031 623-356. BETONSKI ZIDAKI 12, 20, 25 in 30 v akciji, februar. Cementninar-stvo Bruno Šurbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 / 80 25-303. PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03/582-72-12 ali 041 544-270. KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. MOTORNA VOZILA GOLF 1,6 disel, letnik l987, prodam. Tel. 041-457-037._ PRODAM R 5 Campus, letnik l993. Tel. 031 757-945. GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulkanizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Raj{pova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo poplaviti, zakaj močnejša kakor smrt je ljubezen. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta in dedka Franca Laporška IZ JABLOVCA 31 24. 2. 1956 - -[- 26. 1. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem {tevilu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali za sv. ma{e, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodoma duhovnikoma oz. patroma za opravljen cerkveni obred. Hvala govornikoma, g. direktorju Čistega mesta Ptuj in g. Lojzetu Gabrovcu za tolažilne besede. Zahvala tudi ge. Marici Belšak in njegovim sodelavcem za vsestransko pomoč. Hvala pogrebnemu Zavodu MIR in Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem in godbeniku Andreju Belšaku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi dr. Valeriji Šaško - Bočkaj za lajšanje bolečin ob njegovih zadnjih urah. Posebna zahvala družinam Merc, Krušič in Jerenec iz Jablovca ter g. Jožetu Brezinšku in ge. Marici Repinc. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi SPOMIN 11. februarja mineva 5 let, odkar nas je zapustila draga žena in mama Jožefa Copak IZ STANOSINE 24 PRI PODLEHNIKU Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in s prižigom svečke ali lepo mislijo počastite njen spomin. Žalujoči: mož Jožef in hčerke z družinami Le kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob zdaj rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. 10. februarja 2004 je minilo 5 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedek Anton Vindis IZ VELIKE VARNICE 68 Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je navaditi se živeti brez njega. Zelo te pogrešamo. Njegovi najdražji: žena Nada, Zvonko, Mladenka in Zlatka z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna. ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Franca Pepelnika IZ ŽUPEČJE VASI 10 27. 9. 1929 - 31. 1. 2004 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, gospe Pulko za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju MIR. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem podjetij Silkem, Talum in Rimljan. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z njim in z nami. Vsi njegovi Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo solze iz oči. V SPOMIN Andrej Štumberger IZ CIRKULAN 18 12. februarja mineva leto dni, odkar te ni več med nami, toda spomin nate bo vedno živel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselaj končali, v hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHAVALA ob izgubi dragega Konrada Horvata Z LOČKEGA VRHA 47, DESTRNIK Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se pog. podjetju Jančič, godbeniku za odigrano Tišino, gospodoma župnikoma g. Valdhuberju in g. Kosu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Rogoznice ter g. Zvonku za molitev in tolažilne besede. Hvala tudi Domu upokojencev Ptuj, splošni bolnišnici Ptuj, Centru za socialno delo Ptuj ter OŠ Destrnik. Posebna zahvala tudi družini Zorčič z Ločkega Vrha za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Spomin najlepše je darilo, ker nikoli ne umre in v spominu našem boš živel do dne, ko bomo tudi mi v tvoj svet prišli. SPOMIN 14. februarja mineva eno leto, kar je umrl naš dragi Gabrijel Čižic IZ DRAVINJSKEGA VRHA Človeka, ki ti je bil drag, je težko pozabiti, še težje je, če ga izgubiš za vedno. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka, pra-dedka in tasta Franc Meznarica IZ PARADIŽA 19 3. 12. 1913 -- 30. 1. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Korenjaku, zastavonošu in pogrebnemu podjetju MIR. Posebej se zahvaljujemo sosedi gospe Slavici za neizmerno pomoč na domu. Vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami, še enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice Katarine Žavcer roj. 20. 11. 1937 1. 2. 2004 IZ FORMINA 35 B se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izkazano pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma za izrečene poslovilne besede, DU Gorišnica in pogrebnemu zavodu MIR. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče ... Odšla si tiho, tja, kjer ni trpljenja in gorja. ZAHVALA Ob izgubi drage svakinje, tetke in botre Marije Anzelc roj. Sagadin IZ GEREČJE VASI 2 se iskreno zahvaljujejo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter iskrene izraze sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevskemu zboru za odpete pesmi, pogrebnemu zavodu MIR in govornici za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili. Vsi njeni najdražji Ptuj • V soboto začetek 44. Kurentovanja Enajst dni norčij in zabave Bejži zima, kurent gre! Pod tem slogan so prepoznavne prireditve 44. tradicionalnega ptujskega kurentovanja, ki se pri~enjajo v soboto, 14. februarja, z otvoritveno slovesnostjo na Mestnem trgu, svečano predajo oblasti iz rok ptujskega župana dr. Štefana Čelana princu karnevala 2004 Canjku Frideriku V. in povorko pustnih likov in mask po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Pričakujejo okrog 800 udeležencev, med katerimi bo največ kurentov. Poleg tradicionalnih etnografskih skupin iz okolice Ptuja se bodo pokazale {e Vrbi{ke {jeme, Li{ki pusti iz Kanala ob So~i, [koromati iz Hru{ice, pri-{li naj bi tudi [o{tanjski ko{i in Pust Mozirski. Vseh skupin bo okrog 35. V soboto se bodo odprla tudi vrata karnevalskega {otora, kjer bodo za dobro razpoloženje skrbeli {tevilni znani slovensnki in hrva{ki glasbeniki. Na 2000 m2 se bo lahko hkrati zabavalo okrog 2000 obiskovalcev, poseben {otor bodo postavili za VIP-ovce. 18. februarja bo v karnevalskem {oto-ru {e posebej živahno, pustno bodo žurali {tudentje. Na ptujskih ulicah in trgih bo živahno vsak večer. Na Mestnem trgu se bodo med 18. in 19. uro od ponedeljka do petka zvrstili nastopi etnografskih skupin, ob sobotah že ob 11. uri. Več ulične ponudbe bo letos tudi na Novem trgu, kjer so skupaj stopili Perutninarji ter Ptujske pekarne in sla{čičarne. V babjem mlinu na pustno soboto pa se bodo lahko Ptujčani videli na svoji poti v Evropo. Na osrednjem mestnem trgu bo potekal tudi pokop pusta na pustni torek. Častni pokrovitelj 44. Kurentovanja je predsednik vlade RS mag. Anton Rop. Pot na Ptuj naj bi v pustnih dneh na{li tudi {te-vilni znani slovenski politiki in gospodarstveniki ter veleposlaniki, ki jih pričakujejo tudi na okoli{kih fa{enkih v Markovcih, Cirkulanah, Dornavi, Vidmu in Cirkovcah. Na osrednji karnevalski povorki, ki bo v nedeljo, 22. februarja, naj bi letos nastopilo rekordno {tevilo udeležencev, več kot 2000. Razveseljivo je, da se v pustno povorko vračajo podjetja, manj pa, da letos ne bo nekaterih {ol. Iz osnovnih {ol bodo sodelovali le učenci O[ Olge Meglič in Ljudski vrt, posebno vabilo pa je letos {lo Foto: Črtomir Goznik V soboto bo po ptujskih ulicah in trgih zaplesalo več kot 800 tradicionalnih slovenskih pustnih likov in mask, najve~ bo kurentov. tudi mestnim četrtim, kjer imajo tem za {aljivo preobleko veliko. Če se bodo vabilu organizatorja odzvali tudi Ptujčani in ob svoji maski poskrbeli za pustno podobo hi{, oken in balkonov, gostinci pa s pustno ponudbo, potem bo pustni čas na Ptuju in v okolici privabil nasmeh na obraze vseh, ki si želijo, da bi naj-starej{e in najlep{e mesto ob Dravi postalo slovenska pustna prestolnica in pustna prestolnica v srednji Evropi. MG Maribor • Razstavljajo mladi ptujski fotografi Ptujska fotografija opozarja nase Pri Klubu ptujskih študentov že nekaj časa deluje društvo Foto akademija, ki združuje nadebudne mlade fotografe iz Ptuja in okolice. Potem ko so se odmevno prvič predstavili na tematiko Ptuj in baloni v Mestni hi{i na Ptuju, so prej{nji petek svojo ustvarjalnost predstavili v Mladinskem kulturnem centru Maribor, v galeriji Media Nox. S fotografskimi pogledi na svet in dogajanje v okolju na razstavi sodelujejo Matija Brodnjak, Stasa Cafuta, Davorin Ciglar, Črtomir Goznik, Blaž Ivanu-sa, Marko Orozovic, Alenka Slavinec, Boris Voglar in Damjan Voglar. Skozi Foto akademijo Kluba ptujskih {tudentov raste nov rod ptujskih fotografov, ki bo v bodočnosti zagotovo {e bolj opozoril nase. MG r ; I '.i U mm I /1 1 i/ Ptujski fotografi v galeriji Media Nox ^ A- Foto: Primož Brodnjal< Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja i