Tolstivrh pri Guštanju. Iludo nas pritiska kriza, ne saino nas, marvetr vse kra.je Mežiške doline. Svojih pridelkov ne moremo ne doma predali ne izvažati. Odkod pa naj dobimo, s čimer bi plačali davke iti evoje poirebščine? Poleg tega pa vozijo od drugod mošt k nam ter ga piodujajo po nizkih cenah, da cene našeinu pridelku tlaeijo Se nižje. Tako ei kmetje pomagajo drug drugemu kopali grob. Ni tudi prav, da naši kremarji kupujejo drugo blago, domače pa zametavajo. Kar je na razpolago doma nnj se ne uvaža od drugod, saj tudi pivci ne prihajajo od drugod, nmrveč so doma'"ini. Razbor pri Slovenjgradca. Opetovano se je že p'tsalo na višja merodajna mesta, da bi se naj izvolil za nnšo župniio konkurencni od- bor, cla bi se s tem moglo popraviti našo nadarbinsko poslopje pri župniji. Toda odgovora ni. Kje je vzrok? — Xa binkostno soboto priromajo šoštaneki romarji na Uršljo goro ter prinesejo prvič na 1o goro l:ande:co višarske Matere božjes na kar bo v nedeljo slovesna slu/.ba božja z ljudskim petjeni. V<si tastilci sv. Uršule se opazarjajo, da vsled tega letos odpade služba božja na binkoštni pondeIjek, ker se pridružimo šoštanjskim romarjem Bog da> lepo vreme! Slatina-Radenci. Gasilska četa Slatina-Radenci ))rireili v ncdeljo dne 9. junija, v s!učaju slabega vremena v pondeljek due 10. junija veiiko tombolo na vrtu tovariša Korošca. Dobitkov je mnogo, med njimi žensko kolo znamke »Viktorija«, 500 Din v gotovini, sod vina, vreča moke in pol klaftre bukovih drv ter mnogo drugih. Svirala bo prvovrstna gaeileka godba iz Cankove. Zato so vsi od blizu in daleč vabljeni! Čisti dobiček je namenjen ea nabavo orodia. Griže pri Celju, Poslovil se je od nas priljubljeni g. kaplan Franjo Križan. Komaj je prišel k na.m, že nas je zapustil. Bil je edeii izmed titstih, ki imajo v srca segajoče be^ede in tudi uspeh. Ob slovesu nam je bilo težko, niladina v Soli je jokala kot za svojim dobrim očetom. Želimo gospodu kaplanu obilno bn/.jega blaposlova na novem mestu. Spodnji Plešivec pri Velenju. Odkar iinamn bolj obširno občino, se novi odboruiki bolj zan maJD za popravo občinskih cest. Če Bog da, bo kmalu cesta v tako dobrerii stanju. da se bo lahko kdo turli z avtomobilom pripeljal v liaš plešivski zeleni gaj. — Nekdo si je i/.iuhtal takšen mlin za kovuzo mleti, ki ga bosla gnala veter in megla. Kogar zanirua. t-a nqvost, naj 8i jo pride ogledat! Šmihel nad Mozirjem. K!ic v pušiavi! X! dvcmn, da tudi (ukujSnje prebivalstvo želi napredka v kmetij.stvu. Že pred svetovno vo.jno se je pod vodstvom bivšega učitelja g. Pušenjaka ugtanovila kmetijska podružnica. S kakSnim zauimanjem se je ljudstvo udeleževalo poučnih kmetijskb piedavanj! Xa ža.lost pa je ob izbrubu evetovne vojne vee zaspalo, zlasti ker je ta kruta moiilka tako razredčila vrste najboljših mož in fantov. Bi! pa je tndi omenjeni šolski upravitelj premeščen v sosednjo župnijo; od knietijske podružnice je nam osfal le še naslov. Ko se je začelo po vojni zopet normalno ž vijenje, je takratni šolaki vodifelj g. Ivan Uolinar uvidel, da ima tukafšnja mladina zanimanje za gospodamtvo; tako je ponovno začel delati za napredek v kmeiijstvu. in sicer s tem, da je hotel uvesti nadaljevalno kmetijsko šolo. Xa žalost, ko je bilo za nadaljevalno kmetijiiko šolo vse urejeno, nas je zopet zapustil šolski upravitelj. SeLTaj • mamo- že več let le žensko uCno moč, potem snio dobili še eno. Naša želja je, da se učijo otroci predmete, ki so jim potrebui kot bodočim kmetovalcnn za njih življenje, kakor je: sadjarstvo, čebelaretvo itd. S tem bo v n.jih rastlo veselje do rodne grade. Spodnje Sečovo pri Rogaški Slatini. Ves niesec maj smo se vsak večer zbirali pri kapclici lurške Matere božje ter opravljali večeniice. Lepo število se nas je zbralo vsak večer. Posebno otroci so z velikim veeeljem prihajali ter so nastopali z lepimi deklamacijami. Tudi lepih pesmi ni manjkalo. Saj je lepega petja tudi Marija vesela. Vso majniško pobožnost je opravljala prednica cieklške Marijine kongregacije. Vsem. ki e-o ltdno priliaiali k tej majniški pobožtiosli, naj Marija stofero poplača! Posebno izrofamo našo nilndino *> varstvo Marije, naj jo ona vodi ter obvaruje! Kozje. GOIetnico bomo dne 21. juTjn t. 1. praznovali, a ne vsi. Le snmo nekdo in to je. Pra^ Btovoljna gasilska četa v Kozjem. Marsikdo bi morda mislil, ali je to mogoče, da bi to društVjo v tem kraju bilo že tako staro. Le oglejmo 6i zgodovino slovenskega gasiletva po celi Slovenij.i in videli bomo, da smo le samo štiri let.i za Ljubljano. Ponosni smo na našo starost in ponosni tudi na to, da nismo zamudili casa in dolžnosti. Stojimo pred proslavo 601etuice tn hvala Bogu smo tudi temu času in tukajšnjini razmeram primerno priipravljeni. Imamo gasilni dom, močno ročno in motorno brizgaino, prapor in drugo primerno orodje ter obleko. Zamudili nismo nikdar časa, ko nas je obveščal zvon ene ali druge farne cerkve, da je preminul ta ali oni naš itovariš in spremili srao ga dostojno na njegovi zadnji poti. Za.vedali smo se pa tudi dobro, da nismo zamudili časa, ko nas je klical plat zvona, ko je trobil gasilski rog, na.j si je bila noč, dež ali sneg, šli smo trpečemu na pomoč. Hvaležni smo našim ustanoviteljem, katere po večini krije že črna zemlja, le eden je še med nami ,v visoki starosti 86 let, to je Anton Berglez, bivši posestnik v Kozjem. V prepričanju, da bo naše tovariško gasilstvo v dravski banov.vini upoštevalo našo visoko starost, naš izi-edni jubilej in posetilo ta dan (21. julija t. 1.) tukajšnjo gasilsko četo, naš ljubtk,i trg in se pridružilo naši proslavi. Zato upamo, da bo naša gasilska GOletnica (ker je v tem letu v riaši. državi edina) od savskih savinjskih, drav&kib. in drugih gasilskih čet in prijateljev gaBilstva prav dobro upoštevana in obiskana, v kar pomozi Bog! . Moers-Meerbeck v Nemčiji. Čitali srno v »Domovini« št. 20, na strani 9, odgovor na na8o izjavo gospoda Bolhe. Xeresnično je, da bi bil prišel prvi predlog za njegovo predsedstvo od naših predsednikov. Resnica namreč je, da je imel gospod Pavel Bolha že pred 17. decembrom 1933, torej pred tem skupnim zborovanjem, naprošenega g. Kramarja kot pokrovitelja še nerojene osrednje zveze. Da bi bit g. P. Bolha obe zvezi >ednako zastopal, tudi-ni resnično. Oerednja zveza je bila samo na papirju, tako se je g. Bolha sam jzrazil. Blagajničar te Oisrednje zveze še do danes ni imel ne pfeniga in ne pare v blagajni. Imeli smo dve skupni prireditvi v tem čaeu. To je bilo v Ilolzhausenu in v Gelsenkirchenu, in obakrat je moral pre.dsedni'k Lindič založiti primanjkljaj ter dolgo prositi, da je dobil svoj denar nazaj. Na občnem zboru naše zveze dne 13. januarja je bilo proti g. Bolhi 39 glasov, niti eden za; glasovanje za osrednjo zvezo je prineslo za 21, a proti 21 glasov. Glasovala so eamo društva, katera so do zveze izpolnila svoje dolžnosli. Torej nobeni bivši zajedničarji. Kar je pa prinesel izseljeniški vestnik »Rafael«, je resnica, da v verskih zadevah. odločuje škof. Saj tudi ,Vi, gospod Bolha, kupite pri krojaču obleko in pri čevljarju čevlje. Kar priznajte, gospod Bolha, da ste Vi sami trdili na merodajnem mestu v Diisseldorfu, da je osrednja zveza samo na papirju; priznajte pa šc tudi to, da ste prav Vi imeli za svoje zaupnike ljudi, ki so bili pri Vas zaupniki in razpečevalci »Domovine«, odborliiki zajednice, ki so bili ne samo čU.ni vse avst. zajednice, marveč «e celo odfoorniki. Resnica je, da Vas naša zveza nikdar ni priznala za predeednika nad našimi katoliškimi organizacijami. Zatrjevalo se je na se.ji 17. 12. 1933, da se ne boste vmešavali v naše notranje zadeve, pa 6e je vendar zgodilo. Ximamo pa namena o tem razpravljati v časnikih. Samo to naj ; o v odgovor na V^š članek. Pustite nas pri miru! Drugače nastopijo še Vaši lastni predsedaiki v Vaše slabo. Za odbor zveze: Ivau LJmlič,