ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 26, št. / n-ro 3 september / septembro 2021 Uvodnik Frontartikolo La espero, ke ni finfine venkis la epidemion de la koronvirusa malsano, denove mortis. Ni antauvidas novan periodon de forte limigitaj fizikaj interrilatoj. Do ni des pli restarigos virtualan ceestadon. Bedaurinde iuj gekolegoj estas en tiu agado inhibataj pro neuzo de la telekomunikaj teknikiloj. Tiun ci someron ni realigis renkontigon sur la monto Lisca kaj almenau gustumis kunestadon ce kuna tablo, promenadon en la naturo kaj lernadon per fizika ceesto de la instruisto. La kunvenoj, planitaj por la autuno kaj la vintro, eble devos sangigi en video-konferencojn, kiu scias? Sed ni ne rezignos pri niaj planoj kaj agadoj, ni trovos novajn vojojn kaj novajn apogantojn kaj helpantojn. Upanje, da smo koncno premagali epidemijo koron-ske virusne bolezni, je spet umrlo. Pred nami je pono-vno obdobje mocno omejenih fizicnih stikov. Torej bomo še bolj okrepili virtualno sodelovanje. Žal pa so nekateri pri tem izloceni, ker ne uporabljajo telekomunikacijske tehnike. Poleti smo izvedli srecanje na Lisci in vsaj okusili druženje za skupno mizo, pohod v naravi in ucenje v neposrednem stiku z uciteljem. Jesenski in zimski dogodki, ki so nacrtovani, se bodo morda morali spremeniti v video-konference, kdo ve? Vendar pa svojih nacrtov in dejavnosti ne bomo opustili, poiskali bomo nove poti in nove podpornike in sodelavce. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Kursoj kaj rondoj en Slovenujo Lau aktuala sansituacio en Slovenujo oni ceeste au virtuale povas kunveni por kursoj, rondoj, kunsidoj au aliaj aferoj en sekvantaj ejoj au videokonferencoj: La paroliga rondo en la Intergeneracia centro Kranj (Strato Ulica talcev 7) ciun 2-an kaj 4-an mardon en la monato je la 18:45, gvidas Gregor Markic. Nova reta kurso de Esperanto »Maribor« por komencantoj komencigos en decembro: merkrede je la 18:00, gvidos Peter Grbec. Kurso Izola: en la Intergeneracia centro Izola ciun jaudon je la 14-a horo, gvidas Peter Grbec. Kurso Slovenj Gradec: en la Intergeneracia centro Andeski hram ciun mardon je la 13-a horo, gvidas Davorin Jurac. La reta kurso por progresantoj kun Davorin komencigos en oktobro: marde je la 19:30. Paroligaj vesperoj en Ljubljana: en la klubejo de SIEL (Stefanova-strato 11) ciun 1-an kaj 3-an mardon en la monato je la 18-a horo. O.K. Esperanto-Tago 2021 sur la monto Lisca Anstatau en la klubejo en Ljubljana, Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) cijare organizis la renkontigon okaze de la Esperanto-Tago 2021 en fresa monta medio sabaton, la 24-an de julio 2021, je la 10-a horo ce la renovita montka-bano »Tonckov dom« sur Lisca (948 m super la maro). Gis preskau la montsupro de Lisca kondukas pluraj irvojoj kaj asfalta soseo, cirkau 12 km de la urbeto Sevnica. La programo ce la montkabano (Foto A. Ž. S.) Kvankam kelkaj de ni jam vendrede enlogigis en la montkabano, pli guste monthotelo, je la anoncita horo amasigis dudek du geanoj kaj gekursanoj. Sufice bona rezulto pro la feria tempo! La programo estis neformala, sed rica kaj bunta: novajoj el Esperantujo, la novverkita rakonto de Vinko Zalezina Romanco sur Lisca (vidu en la rubriko El la movada historio), raporto de Peter Grbec pri la sukcesa virtuala kurso de Esperanto por komencantoj, la tradukado de la esperantigitaj euskaj proverboj en la slovenan (elektis kaj gvidis Janez Jug), trinketoj kaj post la tagmango dek-tri partoprenantoj faris nelongan, sed pro la varmego strecan, ekskurson al la najbara monto Jesovec (934 m super la maro) kun lokaj gvidantoj (Anka Vozlic, Simon Urh, Vinko Zalezina). Ce aparta tablo, kvar gekursanoj unuafoje ceeste kunsidis kun Peter Grbec por plenumigi lecionon de Esperanto. Posttagmeze oni povis spekti tre interesan arangon Tradicia falcado kaj rastado sur Lisca. Tie oni povis ankau gustumi hejmfaritajn panojn, lardkukojn kaj dolcajojn. Post la grimpado sur Jesovec (Foto A. Ž. S.) Dimancon ok partoprenantoj de la renkontigo ekveturis de Lisca por la rondvojago tra historiaj au ec paleolotikaj restajoj, nomataj La vojo de Oriono. Ni komencis en la iama kartuzia monahejo Jurkloster kaj eksciis la rakonton pri Frederiko la Dua, grafo de Celje, kaj lia edzino Veronika (vidu la rakonton de Vinko Zalezina en la rubriko Beletra angulo). Post la vizito de la muelejo ce la rivereto Gracnica, kie kasis sin la filo de Frederiko kaj Veronika, ni kontinuis per paleolitikaj restajoj de nekonata kulturo. Gvidis nin Vinko Zalezina, kiu kiel lokano kaj kompetentulo plej bone scias interpreti kuriozajn kaj strangajn artefaktojn au fenomenojn. Ni finis la ekskurson ce la megalito La renversita piramido konsciante, ke La vojo de Oriono kasas ankorau multajn vidindajojn kaj ke oni devas reveni por pluaj esplorvizitoj. Vinko Zalezina interpretis la fenomenon de la renversita piramido (Foto O. K.) La estraro de SIEL decidis celebri la Esperanto-Tagon ankau per senpaga disdono de du libroj el sia stoko al la membraro. Temas pri 3 satiroj kaj Internacia lingvo – cu reala au nereala utopio? (Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija?). Esperanto-Societo Maribor tiuokaze starigis novan retpagon Publikacije / Publikajoj, kie oni povas senpage elsuti e-librojn. Komence, du eldonajoj de ESM estas al dispono. O.K. Cu vi jam esprimis vin en la civitana dialogo pri la estonteco de Europo? UEA-Komisiono por europa agado kune kun EEU daure varbas por instigi esperantistojn partopreni la civitanan konsulton de la nuna europunia "Konferenco pri la estonteco de Europo". Detale informas pri la UEA/EEU-kampanjo la UEA-vikipago https://uea.org/vikio/Konferenco_pri_la_estonteco_de_Europo (mallongigita retadreso de tiu vikipago: https://mallonge.net/uea-eeu). Universala Esperanto-Asocio kaj Europa Esperanto-Unio kampanjas por antauenigi nian lingvon en EU kadre de la europunia Konferenco pri la estonteco de Europo. La kampanjo enhavas du fazojn: . Unua fazo, gis cirkau oktobro 2021: UEA, EEU rekte kaj pere de landaj kaj fakaj asocioj instigas esperantistojn laueble multnombre apogi por-esperantajn proponojn. En oktobro 2021 eklaboros la civitanaj diskutejoj, kiuj pridiskutas la civitanajn proponojn. . Dua fazo: UEA, EEU kaj landaj/fakaj asocioj kontaktos deputitojn en la Europa Parlamento kaj membrostataj parlamentoj, kaj reprezentantojn de la Europa Komisiono, ministrejojn de EU-membrostatoj kaj jurnalistojn. Ili argumentos pri nia lingvo je la nivelo de EU au ties membrostatoj. En tiu fazo niaj organizoj kalkulas je apogo de por-esperantaj proponoj far individuaj esperantistoj: ju pli da apogo por niaj proponoj, des pli konvinka kaj efika la argumentado. La estraro de SIEL invitas ciujn geanojn kaj geapogantojn de nia movado konatigi ankau kun la enhavo de la proponoj, por kiuj nia organizo kune kun UEA/EEU varbas. Neoficiala traduko en la slovenan trovigas en la rubriko Informoj kaj invitoj de tiu ci numero de la bulteno. O.K. Nov klubski prostor ZES in EDL Lau plano SIEL translogigos de Stefanova 9 gis la fino de la jaro 2021. La nova ejo en la strato Grabloviceva Nro. 28 ebligos SIEL kaj ES Ljubljana plenumi multajn funkciojn, precipe instruadon de Esperanto, libroser-von, fakan bibliotekon kaj ordigon de la movada arkivo. Mestna obcina Ljubljana je prisluhnila naši prošnji za vecji prostor za opravljanje naše dejavnosti. Dodelili so nam veliko pritlicno sobo na Grablovicevi 28, ki jo bosta skupaj uporabljala ZES in EDL. Soba se nahaja poleg shrambe, ki že sedaj hrani del arhiva in zalog literature. Selitev v novi prostor nacrtujemo za zadnji kvartal tega leta. Tam bodo zaživeli pouk, strokovna knjižnica, urejanje arhiva in druge dejavnosti. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Solena kunsido de ESL je la 100-a datreveno de la fondado de la societo En Magistrata domo, sidejo de la urba komunumo Ljubljano, okazis la 3-an de decembro 1921 la fondkunveno de unu el la plej malnovaj Esperanto-societoj en Slovenujo, kies fiera heredanto estas Esperanto-Societo Ljubljana. Okaze de tiu estiminda jubileo ni kore invitas Vin ceesti solenan kunvenon de la societo vendredon, la 3-an de decembro 2021 je la 18-a horo en la granda kunsidsalono en Magistrato, Ljubljano, Mestni trg 1. Provizora programo: 1. Malfermo de la solena kunsido kaj salutvortoj de la gastoj 2. Priskribo de la historio de la societo 3. Hiso de nova standardo de la societo 4. Muzika interludo 5. Prezento de novaj eldonajoj de la societo 6. Paperteatra prezentado kamisibaj La nikso 7. Anekdotoj el agado de la societo 8. Invito al neformala konversacio kaj kunestado. La kunsido estos son- kaj bild- registrata. La eniro en la ejoj eblos nur efektivigante la aktualajn preskribojn rilate la korona malsano. Nastop na PU Kranj ESL kiel tradicie partoprenis la Paradon de lernado en la urbo Kranj enkadre de la Semajnoj de dumviva lernado (TVU) la 15-an de septembro. Nia stando estis vigle vizitata, krome ni prezentis Esperanton per dialogo kaj kantado sur la podio. En septembro ESL vizitis ankau unu infangardenon kaj du elemntajn lernejojn kaj prezentis Esperanton per fabeloj kaj ludoj. Kot že vrsto let doslej smo se tudi letos aktivno vkljucili v Tedne vseživljenjskega ucenja (TVU) v organizaciji Ljudske univerze Kranj. Predsednica Nika Rožej se je po podpisu pogodbe o sodelovanju na prireditvah udeležila tudi pripravljalnega sestanka. Prevzela je tudi vecino zadolžitev. Dodatna miza pred stojnico je prišla zelo prav (Foto O. K.) Na paradi ucenja 2021, ki se je odvijala tokrat 15. septembra na igrišcih med vrtcema na Planini v Kranju, je imelo naše društvo stojnico za predstavitev svoje dejavnosti. Razstavili smo knjige s podrocij pouka esperanta, literature za odrasle in otroške literature. Stojnica je delovala od 9. do 16. ure, obisk odraslih in otrok pa je bil nad pricakovanji. Na vprašanja smo odgovarjali štirje clani EDL. Delili smo zgibanke in vabili na obisk srecanj z esperantom v Medgeneracijskem centru Kranj. Vsakih 15 minut je oder zasedla kaka skupina (Foto A. Ž. S.) Ob 15. uri je bil na sporedu naš nastop na odru. Gregor Markic je ob lastni spremljavi na kitaro zapel vec zabavnih esperantskih pesmi in vmes podal nekaj informacij o tem mednarodnem jeziku. Nika mu je asistirala z mikrofonom in v govornem nastopu. Po koncu pouka je prišlo mnogo otrok (Foto O. K.) V programu TVU so še trije dogodki v izvedbi EDL. Najprej je bila v vrtcu Orehek predstavitev pravljice v esperantu z aktivno udeležbo otrok. Na Osnovni šoli Janeza Puharja je bila 20. septembra predstavitev esperanta za šolske otroke. Podobna predstavitev bo še 1. oktobra na Waldorfski šoli v Naklem. Izvajalca teh predstavitev sta Nika Rožej in Gregor Markic. Ta je vnesel v nastope tudi papirne figurice v tehniki origami, ki zelo pritegnejo pozornost otrok. O.K. Jubilejne znamke EDL La centjara jubileo de ESL estas markita per eldono de »personaj« postmarkoj kun emblemo de la societo kaj la jardatoj de la jubileo. La postmarko A estos uzata interne en Slovenujo kaj postmarko C por la leteroj kaj bildkartoj el Slovenujo al europaj landoj. La postmarkoj kostas po 1,15 € respektive 1,90 €. Konec septembra so bile izdelane jubilejne znamke ob 100. obletnici EDL. Znamke smo narocili potem, ko Pošta Slovenije ni sprejela v svoj program predloga za izdajo redne znamke. Odlocili smo se za osebni znamki vrednosti A in C za normirane pošiljke v Slovenijo od-nosno v tujino. Motiv na znamkah je društveni emblem z dodatkom venca in letnic ustanovitve in jubileja društva. Prva naklada je po 200 znamk vsake od obeh vrednosti. Jubilejne znamke EDL za Slovenijo in tujino (Foto O: K.) Znamke že lahko narocite pri tajniku društva ali pisno, najhitrejša pot do njih pa je na torkovih srecanjih v Ljubljani ali Kranju. Ker smo dobili pri narocilu sezonski popust, stanejo znamke A namesto 1,41 € le 1,15 € ter znamke C namesto 2,09 € le 1,90 €. Razveselite svoje esperantske prijatelje in podpornike z lepimi in opaznimi posebnimi znamkami! O.K. Slikanica o Almi Karlin v tisku En oktobro cijare aperos nova bildolibro Alma – La mondo antau la hejma sojlo. La libro rakontas pri Alma Karlin, verkistino kaj mondvojagistino el la urbo Celje. La tradukon el la slovena prizorgis Nika Rožej. La eldo-nintoj estas la Centra Biblioteko Celje kaj ES Ljubljana. Prezo: 12 euroj, rabato 25% por antaumendantoj kaj pograndaj acetantoj. Esperantska razlicica slikanice Alma – Svet pred domacim pragom avtorice Mojiceje (Podgoršek) Bonte in ilustratorke Polone Kosec je šla v tisk in lahko prica-kujemo izid v oktobru tega leta. Prevod in lektoriranje sta opravila Nika Rožej in Janez Jug. Sozaložnika Osrednja knjižnica Celje in EDL sta se dogovorila za naklado 500 izvodov, od katerih prejme naše društvo 350 izvodov. Cena slikanice bo 12 EUR, prednarocniki in kupci vecjih kolicin bodo imeli popust 25%. Tako bo izpolnjena še ena tocka letošnjega zelo obširnega nacrta dejavnosti EDL. Naši clani pa imajo lepo priložnost razveseliti pred novim letom svoje družinske clane in prijatelje doma in v tujini s prijetno slikanico v mednarodnem jeziku. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Izdaja elektronske knjige Letos 26. julija spet obeležujemo Dan esperanta, ko je pred 134 leti izšel prvi ucbenik. Pravkar tudi poteka pobuda v UNESCO, da se ta dan razglasi za mednarodni dan esperanta. Pri nas tokrat obeležujemo ta dan z objavo knjižice »O mednarodnem jeziku skozi stoletja«, ki se nahaja na povezavi: http://esperanto-maribor.si/wp-content/uploads/2021/07/O_mednarodnem_jeziku_skozi_stoletja.pdf. Knjižico objavlja Esperantsko društvo Maribor v elektronski obliki, predvidoma do konca leta pa bo vkljucena med dokumente Združenja za esperanto Slovenije in objavljena v tiskani obliki. Zgodba o iskanju skupnega jezika je v knjižici predstavljena s prispevkoma dr. Alenke Divjak in mag. Vinka Ošlaka ter prevodom mnogih zanimivih zapisov, izjav ter mnenj. Na koncu tega dela sta zajeta tudi oba predloga slovenskemu in evropskemu parlamentu. Knjižica je prispevek k razpravi ob Konferenci o prihodnosti Evrope. Sedanje razmere na podrocju sporazumevanja pomenijo diskriminacijo, oziroma spodbujajo nacionalizme. Demokratizacija jezikovne politike na podrocju enakopravnega sporazumevanja s skupnim (drugim) jezikom bo uresnicljiva šele, ko bodo ljudje seznanjeni s problemom in dobili možnost izbire. J. Z. in M. V. Spletna stran z elektronskimi publikacijami Na spletišcu EDM lahko pod rubriko Povezave / Ligiloj vstopite na stran Publikacije / Publikajoj, kjer so na razpolago nekatere publikacije v pdf obliki. Ogled s spletnim brskalnikom ni ustrezen, ker ne prikazuje šumnikov. Dokument si lahko naložite z desnim klikom na sliko in Shrani povezavo kot…ali s klikom na sliko in potem, ko se dokument naloži, zgoraj desno poišcite ikono za prenos in si prenesete dokument v svoj racunalnik. Trenutno sta na tej spletni strani na razpolago dve deli: nova publikacija, ki jo je uredil Janez Zadravec, O mednarodnem jeziku skozi stoletja in prevod knjige Edmonda Privata Zamenhofovo življenje. V prihodnje jih bo še vec, ce bo zagotovljeno varovanje avtorskih pravic. O.K. 111. rojstni dan EDM 13. septembra 2021 je EDM praznoval 111 let od svoje ustanovitve. Dogodek je bil objavljen v informa-tivni oddaji na 1. programu Radia Slovenija, cestitke na spletnih straneh pa so prišle od posameznikov, pa tudi od spletišca Edukado.net. Velja si prebrati zapis o zgo-dovini društva na spletišcu EDM s povezavo: https://esperanto-maribor.si/zgodovina-drustva/. Izlet v Almino Celje ESM invitis al la urbo Celje por viziti la medion kaj memorajojn de la verkistino kaj mondvojagistino Alma Karlin. Partoprenis 18 geanoj el pluraj regionoj de Slovenujo. Alma parolis ankau Esperanton dum sia pli ol okjara mondcirkauiro en la periodo 1919 gis 1927. EDM je organiziral 23. septembra izlet v Almino Celje. Na vabilo se je odzvalo 18 esperantistov in podpor-nikov esperanta iz Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane in Kranja. Marsikdo od nas je izkoristil železniško brezplacno vozovnico za upokojence. Zjutraj smo se zbrali pri kipu Alme Karlin (Foto. U. S.) Ogled sta vodili raziskovalka življenja in dela Alme Karlin Jerneja Jezernik in poklicna celjska turisticna vodnica Urša Sreš. Sprehod po mestu je obudil okolje, v katerem je Alma rastla in ustvarjala, obisk v Pokra-jinskem muzeju Celje pa je omogocil dodatno razpravo s kustosinjo stalne zbirke o Almi in ogled eksponatov z vec kot osemletne poti okoli sveta. Pred Narodnim domom, korak od Almine rojstne hiše (Foto O. K.) Kljub lepemu poznopoletnemu soncnemu dnevu smo bili za nadaljnje oglede mesta preutrujeni. Fizicno lakoto smo si na hitro potešili na celjski tržnici z »Alminim krožnikom«, za duševno hrano pa je še enkrat poskrbela Jerneja, ki je vsakemu podarila po en izvod iz svoje zbirke »Z Almo v svet«, ki šteje že 7 žepnih knjig. Preden smo se razšli, smo se strinjali z ugotovitvijo, da si zasluži Celje vsaj še kakšen dan ali dva za raziskovanje bogate zgodovine mesta in ljudi. O.K. Zamenhofov dan 2021 Letos nacrtujemo proslavo Zamenhofovega dne v Mariboru za vso Slovenijo. EDM je rezerviral prostore v mestni cetrti Center za soboto, 18. decembra od 11. do 13. ure. Upajmo, da bodo razmere dopustile fizicno sestajanje v notranjih prostorih, sicer se bo treba preseliti na splet. Vsekakor si rezervirajte cas in spremljajte objave na spletišcu EDM s povezavo https://esperanto-maribor.si/napovedi-2021/. O.K. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Aktualno dogajanje v društvu Dolgoletni predsednik društva Jovan Mirkovic se je preselil v Dom starejših obcanov Lendava. Delni prevzem dokumentov na domu sedanjega castnega predsednika društva v Dolgovaških goricah nad Lendavo je bil v juliju tega leta. Prevzeli smo: - razstavne panele Hirošima – Nagasaki in - preostale ucbenike Mednarodni jezik Esperanto za železnicarje in druge, prenovljen in izdan leta 2014. Razstavni paneli so dobro ohranjeni in naša skupna želja je, da jih predamo v trajno hrambo Muzeju novejše zgodovine Ljubljana. K.K. Iz dejavnosti KD SG El la agado de KS SG 100 let esperanta na Koroškem Davorin Jurac esploras komencigon de Esperanto-movado en slovena Karintio. La unua E-klubo fondigis en la jaro 1921 enkadre de la DPD Svoboda (Laborista Kleriga Societo »Libereco«) en la urbeto Crna na Koroškem. Gi funkciis gis 1940. Oni scias pri du geanoj de la klubo, la aliajn oni provos trovi en la arkivo de la klubo, kiu estis kasita dum la dua mondmilito. Post la dua mondmilito oni instruis Esperanton en Gimnazio Ravne. Po odkritju prepisovalca esperantskega ucbenika dr. Ljudevita Koserja Popolna slovnica esperantskega jezika Ivana Forstnerja sem poskušal najti sledi Esperantskega kluba, ki je bil ustanovljen 1921 v Crni na Koroškem. Ustanovitelj je bil Ivan Forstner, clan DPD (delavsko prosvetnega društva) Svoboda iz Crne na Koroškem, ki je delovalo od leta 1921 do 1940. V tem obdobju so se ukvarjali z naslednjimi dejavnostmi in imeli: -dramsko sekcijo, -dva tamburaška ansambla starejših, -mladinski tamburaški ansambel, -telovadno enoto, -lastno knjižnico, -esperantski klub, -šahovski klub, -godbo na pihala in -kolesarski odsek. Kdo so bili ostali clani esperantskega kluba, mi še ni uspelo odkriti, saj so dokumentacijo skrili med drugo svetovno vojno, preden so Nemci vzpostavili oblast v Mežiški dolini. Kot je Ivan Forstner zapisal: Mladi sodrugi so pri našem društvu ustanovili tudi esperantski krožek, v katerem smo se sami ucili tega mednarodnega jezika. Ker ni težak, smo se kar hitro naucili toliko, da smo si že lahko dopisovali in govorili vsakdanje navadne stvari. Težava je bila v tem, da smo bili preobloženi s funkcijami, ker smo nekateri sodelovali še pri drugih društvih, npr. pri gasilski godbi na pihala, šahovskem klubu, tamburaših itd. Po podatkih g. Aleša Molicnika, je v Crni ucila espe-ranto ga. Johana Travnekar, rojena Navršnik. Privatno je ucila esperanta dr. Ramšaka, primarija crnjanske bolnišnice, ki je prvi leta 1926 opravil transfuzijo krvi v Sloveniji. Prav tako je ucila mlade v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pozneje se je preselila na Štajersko v Lenart ali Maribor, kjer je tudi umrla. Iz Koroškega fužinarja, avgust 1954, je clanek »Esperanto na Ravnah«: Lansko leto je prišel na Ravne tov. Janko Božic. Okoli 30 tecajnikov-gimnazijcev je pridno zacelo študirati esperanto ter dopisovati v tuje države, o njihovem delu prica lanskoletna razstava esperantske literature in njihove korespondence. Razstavo so priredili v pocastitev 38. esperantskega kongresa v Zagrebu od 25. julija do 1. avgusta 1953 pri »Podjuni«. Vse to prica, da esperanto ni mrtev jezik, da obstaja prakticna uporaba tega jezika. Zahvalo za doseženi uspeh so esperantisti dolžni predvsem tov. dr. Sušniku in tov. Kokalu, našemu županu. Moje delo se tu ne konca. Še vedno išcem gradiva. Je pa težko, ker je mnogo ljudi, ki so o tem kaj vedeli, že umrlo. Davorin Jurac Iz zgodovine gibanja El la movada historio Ci tiu rakonto estis programero de la renkontigo okaze de Esperanto-Tago 2021 sur la monto Lisca. La autoro revivigis la kun Esperanto ligitan historion de la montkabano Tonckov dom sur Lisca kaj siajn proprajn kontaktojn kun la familio Haas en Maribor. Romanco sur Lisca Iun vesperon de la dudeka jarcento haltis ekspresa trajno en Sevnica. El gi eliris si kaj tuj ekpasis la vojon al monto Lisca. Si ne timis nekonatan terenon, si kurage deziris plenumi la taskon, fari personan kontakton kun li jam atendanta sin en la montkabano ce la pinto de la monto. Li iom pli frue venis el ne tro malproksima ejo Trebce, situanta ce Podsreda en la orienta parto de montaro Bohor. Tie li kase logis ce lia onklino Ana, car li estis tre sercata persono de tiamaj autoritatoj. Li estis grava funkciulo de tiam malpermesita komunista organizo en regolando Jugoslavujo. Kasitaj vojoj kaj kunsidejoj estis por ilegala aktiveco tre gravaj. La monto Lisca estis unu el tiaj lokoj. Li neniam vojagis sur stratoj, kie li povus trafi policistojn. Liaj vojoj estis vojetoj, plejparte tra la arbaroj. La oficiala parto de la laboro inter li kaj si en tiu anekdoto ne estas prezentita, tio estas la historio. Por ni estas grava la humana parto de tiu kunveno. Kiuj do ili estis? Si estis Herta, la filino de Priska Haas, germana instruistino, kaj Henriko Haas, tre konata advokato en Maribor, ambau austroj. Henriko Haas estis fondinto de la unua esperanto-societo en Slovenujo. La tuta familio Haas bone parolis ankau la slovenan lingvon. Herta Haas Priska Haas La kunveno sur Lisca kun li – Josip Broz, nomata Tito – kauzis, ke inter ili ekflamis forta, profunda amo. Ili geedzigis kaj baldau ricevis filon. La familia vivo inter ili estis tre malfacila. Preskau dum la tuta tempo ili vivis kiel persekutitaj personoj, aparte dum la dua mondmilito, kiu kauzis ilian disiron. Sinjorino Herta neniam plendis au akuzis Josipon pri tio. Si ciam diris, ke por la disiro kulpas la milito kaj ke ili estas viktimoj de gi. Sed tamen mi devas al tiu ci anekdoto ion aldoni. Temas pri miaj personaj kontaktoj kun Herta kaj sia patrino Priska. Mi esperantigis en la jaro 1954. Por fari ekzamenon B, en Maribor min instruis sinjorino Priska, tre intenzive, dufoje en semajno au plu. Kelkfoje mi renkontis ankau sinjorinon Herta, si ofte venis el Belgrado viziti la patrinon. Ni bone interkonatigis. Si demandis min, de kiu loko mi estas, car mia dialekto ne estas mariborana. Kiam mi menciis mian hejmon sur la deklivo de Lisca, si tuj rakontis al mi pri tiu al si tre kara loko, montris al mi plurajn fotojn kun Tito kaj klarigis la kauzon de ilia disiro. Sia patrino Priska estis okulmalsana. De tempo al tempo si estis akceptita en la armea kliniko en Belgrado. Herta konfidis al mi la akompanon kaj transdonadon al stevardo de dormvagono de la nokta trajno al Belgrado kaj la akompanon en la logejon de sia patrino, kiam si revenis. Tio okazis kelkfoje. Por sekurigi tiun transdonadon estia bezonataj du personoj – Janez Zadravec estis la dua, car kelkfoje pro okupeco en la fabriko mi ne povis plenumi tiun taskon. Tempo tre rapide pasas. Mi kaj Janez Zadravec farigis maljunuloj. Tiu priskribo estas unu el miaj plej belaj memoroj el mia vivo en Maribor – mi estas certa, ke Janez plene kunsentas kun mi. Ho – ve! Mi preskau forgesis mencii, ke Josip Broz Tito ankau parolis Esperanton – la romanco sur Lisca estis la komenco de lia esperantigo. Vinko Zalezina, Orešje nad Sevnico, en julio 2021. Leposlovni koticek Beletra angulo Vinko Ošlak: Recenzo Clemens J. Setz: Die Bienen und das Unsichtbare (La abeloj kaj la mondo nevidebla); Surkamp, Berlin 2020, 416 p., forte bindita; prezo: 24,00 + postkostoj. ISBN: 978-3-518-42965-5 En Julio 2021 la austra verkisto el Graz Clemens J. Setz por tiu ci romano ricevis la plej renoman germanan literaturan premion Georg-Büchner-Preis – kaj la legantoj de la germana – kaj versajne baldau ankau de aliaj lingvoj – post longaj jaroj de prisilentado de la intertempe jam pli ol 130 jarojn troviganta propra literaturhistorio en la internacia lingvo Esperanto tiel ricevis literaturan konfirmon de sia ignorita, ofte primokita laboro kaj klopodo, antau jardekoj ankau fare de ambau totalismaj regimoj persekutita lingvo kaj lingva komunumo. Clemens J. Setz, naskita 1982 en Graz en Austrio, studis matematikon kaj germanan lingvon kaj literaturon. Li estas tradukisto, poeto kaj prozisto. Gis nun li akiris aron da agnoskoj kaj premioj por sia literatura verkaro, tiel: . 2008: premio de la austra Federacia Ministerio pri instruo, arto kaj kulturo por "speciale sukcesa literatura debuto" . 2008: Ernst-Willner-Premio ce la Ingeborg-Bachmann-konkurso . 2010: literatura premio de Bremen . 2011: premio de la Lepsika libro-foiro (kategorio: fikcio) . 2010: Outstanding Artist Award pri literaturo . 2013: literatura premio de la kultura rondo de la germana ekonomio . 2015: Wilhelm-Raabe-Literaturo-Premio . 2017: literatura premio de Stirio (federacia lando de Austrio) . 2018: Thomas-Pluch-scenaro-premio – speciala premio de la Jurio por Zauberer (Magiisto) . 2021: Premio Georg Büchner, la plej altan literaturan distingon por germanlingvaj autoroj. Antau kelkaj jaroj li hazarde renkontis poemojn de la skota esperantlingva poeto kaj kandidato por la Nobelpremio por literaturo, jam mortinta William Auld. Kun granda miro li rimarkis, ke li povis la poemojn kompreni, sen ke li antaue la lingvon estus lerninta. Tiel li ekvojagis sur la vojon de tiaj lingvoj, kiaj en la historio de la ideo pri internacia lingvo estis multaj, tamen nur unu el ili, Esperanto de Zamehof, sukcesis farigi matura kaj ankau literature elpruvita lingvo (jam dum 20 jaroj ekzistas ankau propra esperanta centro P. E. N., tre agema en la tutmonda centro de la kluboj P. E. N.). Li komencis sian laboron ne supraje; la lingvon, kiu jam antau Esperanto montris bonajn sancojn sian celon atingi, Volapukon, fare de la bavaria parohestro d-ro Marteno Schleyer el Baden, li ec relative bone lernis, kvankam tiu lingvo post la jaro 1887, kiam aperis Esperanto de Zamenhof, antau gi sian sancon perdis kaj la plimulto da kluboj volapukistaj simple transiris al Esperanto kaj gia komunumo. Sed tre bone la juna verkisto el Graz lernis Esperanton, en kiu li tralegis aron da libroj kaj kelkajn tekstopartojn ankau tradukis en la lingvon germanan. Inter la verkantoj en Esperanto li plej alte rangigas la jam menciitan esperantan poeton William Auld kaj la autorinon de prozaj libroj el Kroatujo, mag. Spomenka Štimec, kiu cetere estas ofta literatura gasto en Slovenujo. Sia romano Ombro sur interna pejzago, tradukita en la slovenan, atendas eldoniston. La afero estas aparte interesa, car la verkisto Clemens J. Setz ne sentas sin adepto de la movado por la internacia lingvo, do esperantisto, sed li estas fascinita de la lingvo mem kaj de la verkoj, en gi skribitaj, kaj tio estas tre sana bazo por estigo de lia romano, kiun li do ne verkis kiel unuflanka, partieca entuziasmulo, sed – nun neutrala al Esperanto mem – kiel literatura observanto kaj vojaganto tra la ebenajoj kaj kanjonoj en la historio de tiu lingvo kaj de gia parolkomunumo. La sekvantan rakonton prezentis Vinko Zalezina dum la vizito de la pregejo Jurkloster (vidu la artikolon pri la renkontigo sur Lisca okaze de la Esperanto-Tago 2021, p. 2). La ido de granda amo Antau ses jarcentoj regadis grandan parton de Slovenujo kaj Kroatujo famaj potenculoj, la grafoj de Celje. Frederiko, la filo de Hermano de Celje, renkontis en la vilageto Disnik en Kroatujo, sian grandan amatinon Veronikan. Lia patro Hermano akre kontrauis tiun amon. Ili geedzigis, sed estis persekutitaj, finfine Veronika estis mortigita – dronigita en kuvo en la kastelo Ojstrica (Osterwitz). Frederiko kaj Veronika, titolbildo de la rakonto de Karel Geržan, ilustris Severina Trost Sprogar, eldonis Celjska Mohorjeva družba, 2012 Antau tio Frederiko kaj Veronika sekrete logis en la kartuzia monahejo en Jurkloster. Tie naskigis la frukto de tiu granda amo – la filo Anzek. Frederiko kasis lin en solece staranta muelejo sub belega akvofalo de la rivereto Gracnica ce la vilageto Marof, proksime de Jurkloster. Post la morto de Veronika, la patro Frederiko decidis viziti sian filon. Veninte al la muelejo, li demandis la gemuelistojn pri la filo. Ili diris, ke li plejparte travivas tute sola, kviete kun stranga parolado ce profundajo sub la akvofalo. Ili diris, ke li ne estas ordinara infano, sed tamen estas tre bela. La akvofalo de Gracnica ce Marof (Foto M. K.) Frederiko iris al la profundajo. Trovinte Anzekon li diris, ke li estas lia patro. Nenian impreson ce li li ne rimarkis post tiu sinprezento. Demandante Anzekon, kial do li estas kutime en la soleco, sen parolado kun aliaj, Anzek respondis, ke li nepre ne estas sola, car li ciam parolas kun sia patrino en la profundajo, kie si vivas kiel akva fejno. Konsternita la grafo demandis la gemuelistojn, kiuj – pro dio – enigis tiajn stultajojn en la kapon de la infano. Li ricevis la respondon, ke la infano estas tute diversa de aliaj infanoj, trovanta pacon kaj felicon ce la profundajo. Grafo Frederiko post tiu vizito sendis sian filon en la kartuzian monahejon Žice (pron. Jice), kie li kiel frato-laiko mortis tre juna. Estas vaste konata onidiro, ke idoj de fatala au granda amo estas plejparte tre belaj homoj, la plejmulto da ili estas tre stranga, sed ne malica. La dua varianto de tiu onidiro estas, ke ili estas malbelaj, tre inteligentaj, sed bedaurinde tre malicaj. Anzek apartenis al la beluloj. Vinko Zalezina, Oresje nad Sevnico, en julio 2021. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Vikipedio havas pli ol 300 mil artikolojn La Esperanta Vikipedio atingis novan rekordon: 300 000 artikoloj. Gi nun estas la 35-a Vikipedio lau la amplekso. Malpli grandaj estas ekzemple la bulgara, dana kaj kroata Vikipedioj. La nova rekordo estis atingita per instigo de la kampanjo Vikipedio 300 000, subtenita interalie de UEA, ELiSo, ILEI, E@I kaj la Fonduso Instigo. Jam aperis kelkdek pliaj, el iuj multaj sendube enhavas gravajn informojn kaj estas bonkvalitaj. La antauan grandan mejlostonon la Esperanta Vikipedio atingis en 2014, kiam estis publikigita la 200 000-a artikolo. En intervjuo pri la kampanjo Vikipedio 300 000 en majo Michal Matúsov, en Esperantujo pli konata sub la nomo KuboF Hromoslav, klarigis, kial gravas atingadi novajn rekordojn: »Parte simple pro tio, ke Vikipedio tiel kovros pli multajn aferojn kaj donos al la esperantistoj utilajn informojn pri pli multaj temoj. Kaj tio per si mem pliricigas la Esperantan komunumon. Sed, ja, estas ankau alia kialo – pli emocia. Atingo de ronda sojlo per novaj altkvalitaj artikoloj montras kaj al Vikipedianoj mem, kaj al la Esperanta komunumo, ke ni tion kapablas fari kaj sukcesas. Kiam oni venas al tia sojlo, oni nature plirapidigas kreadon de novaj artikoloj; sed dum kutima tempo oni pli atentas pri jamaj artikoloj kaj plibonigas ilin.« Lau la aktuala statistiko la artikoloj en la Esperanta Vikipedio ekde la lanco en 2001 estis redaktitaj pli ol 7,2 milionojn da fojoj. Ciu pago estis average redaktita pli ol dekfoje, do eblas esperi, ke iom post iom la kvalito de la enhavo plibonigas. Kaj se vi trovos eraron, vi povos gin mem korekti, atentigas Michal Matúsov: – Rilate al plibonigado de la jama enhavo mi povas diri: tio ja okazas, kvankam eble ne tiom rapide, kiom iuj volas. En Vikipedio ni havas dirajon "Cu vi demandas, kial plu estas tiu au tiu eraro en Vikipedio? Car vi gin ne korektis!" Kiel mi skribis, Vikipedio estas malfermita, kaj se vi opinias, ke al iu artikolo io mankas, vi sajne estas la plej tauga persono por tion aldoni! Fonto: Libera Folio Knjižno darilo V avgustu je knjižnica ZES prejela iz rok Vinka Ošlaka, castnega clana ZES, po vec izvodov treh njegovih del v esperantu iz zadnjega obdobja. Prvo delo je njegov esej o kršcanski veri La Fido, ki je izšla leta 2019 pri založbi Kava-Pech na Ceškem. Druga knjiga je Ošlakov esej o sadovih filozofije in zbrane misli Araneajo en la kapo, ki je izšla leta 2020 pri KUD Apokalipsa v Ljubljani. O tretjem delu, romanu Yassirja Erica Lerninta malamon, spertinta amon, pa smo že obširneje pisali pred enim letom v našem biltenu št. 2020/3 (september) na strani 14. Bralcem, ki jih posebej zanima kršcanska misel, priporocamo, da si te knjige izposodijo v naši strokovni knjižnici, lahko pa jih tudi pri nas nabavijo, ce želijo imeti svoj izvod. O.K. Predlogi za prihodnost Evrope Ci tie ni prezentas kvin proponojn por la Konferenco pri la estonteco de Europo, kiujn ni rekomendas subteni al la esperantistaro kaj apogantoj. Ciuj tekstoj estas masine tradukitaj el la originaj lingvoj en la slovenan. Sekve tio estas nefidindaj tradukoj. Ni aldonis aktualan staton de satsignoj kaj komentoj. Spodaj predstavljamo od EEU in UEA priporocene predloge v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Izvirni predlogi so bili podani v razlicnih jezikih EU, prevod v slovenšcino ni uraden, ker je bil opravljen avtomatsko in/ali s popravki bralcev. Priporocamo vam, da si predloge ogledate na strani https://futureu.europa.eu/processes?locale=sl, pri cemer lahko izbirate vse jezike EU. Ker je zamisli veliko, jih razvrstite po množini všeckov pri temah Izobraževanje itd. ter Druge zamisli. Predlogi v zvezi z esperantom so na vodilnih mestih! Da lahko glasujete in komentirate, se morate prvic obvezno prijaviti. Nekateri predlogi so prevedeni tudi v esperanto – te prevode najdete v komentarjih k predlogu. Dodajte še svoj komentar, ne le všecek, in utemeljite svojo podporo predlogu. EU potrebuje boljše ucenje jezikov Sean O RIAIN 04/06/2021 18:08 Šifra: cofe-PROP-2021-06-23893 Všecki: 380 82 komentarjev Evropejci se med seboj ne sporazumevajo zlahka, saj nimajo znanja tujih jezikov. Le malo jih lahko sledi radijskim ali televizijskim programom, še manj pa sodeluje v razpravah v drugem jeziku. To je velika ovira za obcutek skupnosti med Evropejci. EU mora korenito izboljšati ucenje jezikov. Državljani pozivajo EU, naj razširja rezultate inovativnega programa Erasmus+, ki se je v letih 2018 in 2019 izkazal za uspešnega v številnih osnovnih šolah v treh državah EU (Bolgarija, Hrvaška, Slovenija). Program „Vecjezicni pospeševalec“ (https://epale.ec.europa.eu/en/content/multilingual-accelerator-now-you-have-opportunity-accelerate-language-learning-your-students) je pokazal znatno in hitro izboljšanje znanja tujih jezikov pri ucencih, starih od 8 do 9, ki so te spretnosti pridobili s prvim ucenjem omejenega in skrbno izbranega jezika, tj. Esperanta. Njihov obcutek uspeha je tem otrokom omogocil uspešnejše in hitrejše ucenje drugih jezikov. Ucitelji, ki prej niso obvladali jezika, so potrebovali le enotedenski tecaj, da bi lahko poucevali program. Državljani pozivajo EU, naj ministrstva za izobraževanje vseh 27 držav EU spodbudi k poucevanju tega šolskega programa pod poklicnim pedagoškim nadzorom in v vecjem obsegu, da bi preizkusili ucinkovitost tega inovativnega pristopa, ki bi lahko korenito spremenil ucenje jezikov po vsej EU-27. Uradno priznanje Esperanta kot enega od jezikov državljanov EU Louis v. Wunsch-Rolshoven 26/05/2021 14:07 Šifra: cofe-PROP-2021-05-17955 Všecki: 281 133 komentarjev Osnove Esperanta so bile objavljene v Varšavi leta 1887. Od takrat se je na milijone ljudi v Evropi in po svetu, v vec kot 120 državah, naucilo Esperanto. Poleg tega je v Esperantu vec tisoc domacih govorcev. Nastala je bogata kultura s posebno in mednarodno literaturo in pesmi. Poljska je Esperanto priznala kot kulturno dedišcino, Hrvaška je Esperanto pohvalila kot kulturno dobrino, Avstrija v nacionalni knjižnici vzdržuje zbirko Esperanto, Madžarska že desetletja podpira Esperanto - tam je na primer Esperanto na številnih univerzah sprejemljiv za jezikovno certificiranje. Pozivamo, naj Evropska unija uradno prizna Esperanto kot jezik evropskih državljanov. Esperanto je skupni jezik državljanov vseh držav EU. Esperanto se sreca zaradi stika in razumevanja. Organe Evropske unije pozivamo, naj podprejo to neposredno komunikacijo z državljani. Svobodna izbira jezika, v katerem se želimo pogovarjati drug z drugim - ga prepoznajte in promovirajte! Poucevanje jezikov v Evropi Thomas Hufkens 19/04/2021 17:43 Šifra: cofe-PROP-2021-04-260 Všecki: 130 57 komentarjev Predlagam, da vsaka šola v Evropi poucuje Esperanto kot drugi jezik. Tako lahko ta jezik postane uradni jezik Evrope. Anglešcina se zdaj pogosto uporablja, medtem ko nobena država EU tega jezika nima kot maternega jezika. Eperanto - mednarodni pomožni jezik Paolo Pellegrino 27/04/2021 23:46 Šifra: cofe-PROP-2021-04-1536 Všecki: 72 53 komentarjev Olajšujemo ucenje vec jezikov s poucevanjem Esperanta v osnovnih šolah. Univerzitetni študij je pokazal, da pozneje izboljšuje ucenje drugih jezikov. Ta jezik se je izkazal za odlicen povezovalni jezik. Uporablja se lahko za prevajanje med dvema razlicnima jezikoma, ne da bi se spremenil obcutek prevoda. S tem se prihranijo viri, saj se zmanjša število osebja, potrebnega za tolmacenje na zasedanjih Evropskega parlamenta, tako da se ta storitev lahko razširi na druge evropske kontekste, v katerih so zdaj diskriminirani vsi uradni jeziki razen 3; eden od teh izbranih jezikov ni vec uradni jezik. Za odpravo sporov v zvezi z verodostojnim tolmacenjem uporabljamo pomožni mednarodni jezik kot pravni referencni jezik. Tri zamisli so podlaga za rešitev težav, povezanih z razumevanjem med evropskimi državljani. Esperanto, skupen in nevtralen jezik, nacrtovan za lahko ucenje. Novo orodje za bolj združeno Evropsko unijo. Enrique Hinojosa de Guzmán Alonso 10/05/2021 09:05 Šifra: cofe-PROP-2021-05-5399 Všecki: 244 216 komentarjev Predlagam postopno promoviranje ucenja esperanta kot skupnega in nevtralnega jezika, nacrtovanega za lahko ucenje. Novo orodje za bolj združeno Evropsko unijo. Objave v slovenskih medijih Radio ARS (3. program RTVSLO), 27. julija 2021, je v pocastitev Dneva esperanta v okviru oddaje Jezikovni pogovori ponovil odlicen pogovor z Vinkom Ošlakom, ki je bil posnet in prvic predvajan pred tremi leti, to je 31. julija 2018 (Esperantist Vinko Ošlak - ARS (rtvslo.si)). Ponovitev oddaje, ki traja 20:22 minut in je naslovljena Neverjetne poti esperanta, lahko poslušate s povezavo https://ars.rtvslo.si/2021/07/jezikovni-pogovori-286/. Spraševalec je novinar uredništva za kulturo Aleksander Cobec, ki zna vprašati prave stvari. O.K. Delo, 26. avgusta 2021, je objavilo na strani 7 v rubriki Pisma bralcev in odmevi clanek Janeza Zadravca z naslovom Skupni jezik za evropsko zavest in identiteto?. Avtor opozarja na razprave državnikov na Blejskem strateškem forumu in na pricakovanja državljanov v okviru Konference o prihodnosti Evrope glede skupnega jezika kot gradnika evropske zavesti in identitete. Clanek se konca s pozivom k vkljucevanju v razprave in sodelovanju državljanov pri dejavnostih, ne pa pasivnem poslušanju vodilnih politikov. O.K. Radio Prvi (1. program RTV SLO), 13. septembra 2021, je v jutranji informativni oddaji Na današnji dan porocal o 111. obletnici ustanovitve EDM. Omenjen je bil zanimiv podatek, da je bilo društvo podružnica Štajerskega esperantskega društva v Gradcu. Naveden je bil tudi izid Koserjeve slovnice in predvajan izsecek izjave Vinka Ošlaka. Posnetek si lahko predvajate s https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174804955?s=radio. Trajanje posnetka je 5:31 minut, o EDM je govora med 3:06 in 4:28. O.K. Spletišce Filozofske fakultete Univerze Ljubljani https://www.ff.uni-lj.si/izobrazevanja/center-za-pedagosko-izobrazevanje/jezikovni-tecaji objavlja razpis v študijskem letu 2021/22 za tecaje iz skupno 31 klasicnih in sodobnih jezikov, med njimi tudi iz espe-ranta. Izvajajo jih ustrezno usposobljeni in izkušeni predavatelji in predavateljice. Tecaji obsegajo 60 ur in stanejo 239 EUR za študente in dijake ter 359 EUR za ostale. Za esperanto je predvidena zacetna stopnja, predavateljica dr. Simona Klemencic ter termin ob ponedeljkih od 19:40 do 21:15, zacetek 8. novembra. V kolikor bodo razmere dopušcale bo ena tretjina predavanj s fizicno prisotnostjo, ostalo pa preko videokonferenc. O.K. Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci prejemnika vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de novembro 2021, ni antauvidas la raportojn pri la autunaj arangoj en Esperantujo kaj kelkajn gravajn anoncojn. Krome ni atendas artikoletojn pri: - la invito al la 100-jara jubileofesto de ESL - la invito al la Zamenhof-Tago 2021 en Maribor - estontaj esperantaj kursoj en Slovenujo - novaj postmarkoj de ESL - la eldono de la bildlibro Alma - la malfermo de la faka biblioteko - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri viaj agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tion ci… La evoluo de la homaro INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0