GOSPODARSTVO Trgovina f i n a n c a Leto viil št. 190 INDUSTRIJA SOBOTA, 1. JANUARJA 1955 OBRT ♦ KME TIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Pred tretjim suhim letom ? Eno leto več je na naših ramenih, ^no razočaranj za človeštvo, ki brezni po miru, po spravi med narodi in !°cialni blaginji, pa tudi za nas Trža-Cane, ki so nam prav v tem letu drugi dojili suknjič po svoji lastni meri. Krivični bi bili do leta 1954, ko ne takoj ugotovili, da se je v tem letu glede Trsta samo razplelo to, kar je bilo v letu 1953 spleteno z oktobrskim fiatom Amerike in Velike Britanije, Ja bosta upravo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja brezpogojno in kljub Vs«m obvezam nasproti Organizaciji Združenih narodov izročili Italiji. Trža-pni so bili kakor čreda ovac postav-•kni pred izvršeno dejstvo s strani nveh velikih sil, ki diktirata na Zaho-,u. a z njimi tudi Jugoslavija. Reakcija na ta sklep je bila značilna. Med-'e,n ko so Jugoslovani z vso silo pla-ni|i na noge, in bili pripravljeni riškimi vse za obrambo užaljenega pono-^ in svojih koristi, so Tržačani pre-lcrižaii roke in pričakovali rešitev od lUiiaj. Nekateri so se kvečjemu posneli do življenjske modrosti: »Chi vjvra, vedra« (Kdor bo ostal živ, bo ^'del, kaj prinese bodočnost). Indipen-dentisti so se prestrašili celo fotograt-jkih aparatov na Barieri, delavstvo pa * umrtvičil patriot Vidali, ki bi ga bil jjsjrajši postavil v jarke na Miljskih “rthih ali na Repentabru. Jugoslovanska diplomacija je postavala neštevilne rešitve - internaciona-‘ižacijo cone A, politično ali vsaj go-SDodarsko avtonomijo Trsta, ali inter-buciionalizacijo pristanišča - ki bi za-varovale politične in gospodarske koristi mesta v duhu starih tradicij, toda Jfžačani se niso ‘zganili. Borili so se kvečjemu s plakati ali zastavicami na 'bspah iin lambretah. Jugoslovanska diplomacija se je bo-Piia za posebno trgovinsko pogodbo s c°no A in jo tudi dosegla vsaj v skrom-okviru, toda gospodarski Trst ni bfi tem niti mignil. Danes se bori za l^edbo obmejnega prometa v čim šir-jjjui pasu na vsej tržaški meji. Tržaški ‘rgovci stokajo, da ne bodo vedeli kam j blagom, ako se meja ne odpre. Čutijo tudi, da je stiska zdaj še večja, od-r®1, je nova uprava z zavlačevanjem 'bajanja osebnih potnih listov in dovoljenj za skupne izlete še bolj zapr-a mejo, toda njihove stanovske orga-nmaoije se ne zganejo in ne razgrnejo vsega vprašanja pred državnimi oblastmi. Gibanje za prosto cono Je zajelo šir-^ tržaške sloje, ki vidijo v neposred-Ujb gospodarskih stikih s sosedi edino [jošitev iz sedanjega gospodarskega mrtviila; toda po prvem zaletu, ki je ^Užai na pravi pravcati preporod v mirnosti tržaških poslovnih krogih, se f® kažejo znaki omahovanja v vrhovih, se majejo pod pritsikom iredenti-st°v. Nevarnost je, da bo tudli gibanje r3 Prosto cono kmalu splahnelo iz stra-m* Pred očitkom pomanjkanja domo-Jubja s strani Benečanov. Glede bodočnosti Trsta nas navdaja malodušje predvsem zaradi pomanjka-Potrebne strnjenosti in udarnosti bravih tržaških sil, ki bi ob vsakem ‘•vijenjskem vprašanju nastopile za V^ščito tržaških koristi s prostim zale-i°m ne glede na razne očitke »avstri-JUkantstva«, za katerimi tičijo navadno bovsem sebični računi zainteresiranih ^uspodarskih in finančnih skupin v I-miiji. Prav te skupine očitajo Tržača-bum neaktivnost in pomanjkanje last-n® Pobude, ko ti trkajo na vrata rim-sltie vlade za izjemne ukrepe. Bodočnost Trsta je seveda v veliki meri odvisna tudi od uvidevnosti in ^Posebnosti nove uprave, ki je na ža-°st kmalu pokazala, da so ji bolj važ-m Politični smotri Italije — prodira-b.te v cono B in slabljenje slovenskega mvija — kakor resnične gospodarske m>risti Trsta. Tržačani, novi upravitelji in Italijani *bloh pa plešemo skupaj v kolu s sve-•°vnimi dogodki in ni sile, ki bi nas mhko povlekla iz tega vrtinca, ker je Usoda sveta v dobi atomske energije u®razdružno med seboj povezana. BIo-Uu vzhodnih in zahodnih držav še ved-m> meljeta, čeprav si vrsta držav, pri-■mUeva, da bi vodo napeljala na mlin mirnega sožitja držav z različnimi sojinimi in gospodarskimi sistemi. G. Eden je celo dejal, da se bo hladna '’°jna v novem letu še poostrila. Bolj msno povedano, nekateri državniki jo uučejo zaostriti. Se pravi: še več topov m atomskih bomb, kar pomeni isto ka-uur: vsaj toliko bede kakor doslej. Ali si bomo ob koncu novega leta j lahko šteli v srečo, ako bomo lah-"b razpravljali samo o hladni vojni? °dpor francoskega naroda, ki ga hode ^uhodni blok postaviti pred izbiro: »Za js ali proti nam!« nam vliva upanje, fm se bo človeštvo vendar otreslo blo-E°v in lizplavalo na površino širših Vsečloveških obzorij. Sovjete poičlpilita »New York Herald Tribune« poroča, ba je sovjetska zunanja politika segla b° podobnih sredstvih pri širjenju švo-i®ga vpliva v tujini kakor Amerika, ki le zaslula z Marshallovim planom, MSA 'Mutual Security Administration - U-bravo za vzajemno varnost), in FOA joreign Operation Administration -jravo za pomoč tujini). Rusi so ob-j vUbilj pomoč Indiji, kamor bodo pojit tehnični material za gradnjo veje jeklarne. Indoneziji so dovolili dolgoročen kredit proti 2% obresti, da j Dl lahko nabavila sovjetske stroje in hlačala sovjetske izvedence, ki bodo ?radili nove obrate. Avganistan je spre j posojilo nad 3 milijonov dolarjev, da bi zgradil silose in skladišča za ži-muo. Cehoslovaška je prav tako ponudila Indoneziji material in izvedence, j k* naj bi vrtali za petrolejem na Su-JUatri. Obresti bi Indonezija plačala z dobavo petroleja. Tabo hočejo vzhodne dfžave pridobiti prijatelje v tujini po mti poti, kakor to delajo Američani. Pregled izmenjave Jugoslavija - Italija O razvoju italijansko - jugoslovanske trgovine je »Gospodarstvo« priobčilo članek 19. novembra. V dopolnilo priobčujemo danes še naslednji pregled: (Splošno je znano, da so dani vsi gospodarski pogoji za živahno blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo, in to precej širšo, kot je le-ta bila do sedaj. V mislih imamo predvsem široke možnosti dopolnjevanja gospodarskih potreb zaradi različnega gospodarskega sestava obeh držav in glede na to različni sestav izvoza in uvoza prizadetih strani. Razen tega pospešuje izmenjavo tudi zemljepisna lega. Prav iz teh osnovnih razlogov je bila Italija vse do leta 1930 najpomembnejši partner v jugoslovanski zunanji trgovini. Zaradi velikega izvoza v Italijo je Jugoslavija imela do 1930 leta sboraj vedno aktivno trgovinsko bilanco. Kasneje se je zaradi deviznih omejitev (v času velike svetovne krize v letih 1929-1933) in, prehoda v zvezi s temi omejitvami na klirinški obračunski sistem, ki zahteva približno ravnovesje med izvozom in uvozom, aktivni saldo Jugoslavije postopoma zmanjševal. Poslej je izmenjava polagoma začela slabeti. Kasneje je Nemčija zaradi vojnih priprav in iz drugih politično-ekonom-skih namenov, skoraj popolnoma navezala zunanjo trgovino Jugoslavije nase in tako izpodrinila skoraj vse ostale partnerje. Po drugi svetovni vojni je blagovna izmenjava Jugoslavije z Italijo precej nihala zaradi političnih in trgovinsko-političnih težav. Po drugi svetovni vojni se je trgovina med obema državama gibala takole (v milijonih dinarjev); NEKAJ PODATKOV O SESTAVU BLAGOVNE IZMENJAVE V jugoslovanskem izvozu y Italijo zavzemajo glavno mesto les in lesni proizvodi, živina in živinski proizvodi. Izvoz je bil v posameznih letih naslednji: Izvoz v Italijo (v milijonih dinarjev) Les in pr. 1950 1951 1952 2.708,0 3.537,9 4.278,4 Živina 426,0 508,7 2.897,6 Pr. ind. ar. 684,0 207,2 424,6 Premog 395,8 286,6 238,4 Žitarice 131,4 60,0 197,1 Nafta i der. 135,6 86,7 29.5 Nekovine 36,3 91,9 240,7 Kemikalije 41,9 5,0 7,6 Zdrav. zel. 2,5 21,7 8,3 Ribe 21,0 22,0 31,4 Usnje obut. 41,0 54,0 87,6 Poleg tega je izvoz obsegal : 1,0 17,2 25,8 količine sadja, tobaka, celuloze, proizvodnje metalurgije, tkanin itd. Več kot polovica vrednosti jugoslovanskega izvoza y Italijo odpada na les in lesne proizvode in živino ter proizvode od živine. Uvoz iz Italija (v milijonih dinarjev) Kovinski izdelki, stroji itd- 1950 1951 1952 1953 2.212.2 4.899,0 4.032,0 4.039,0 Proizvodi elektroindustrije 773,4 1.110,0 1.162,5 1.042,0 Proizvodi črne metalurgije 1.033.2 552,0 476,0 952,0 Gume 145,8 480,0 422,0 692,0 Tkanine 2.341,0 1.728,0 797,0 853,0 Kemikalije 369,0 375,0 321,0 453,0 Najpomembnejše mesto zavzemajo kovinski izdelki, razni stroji, aparati itd. Med ostalim blagom so bili proizvodi barvane metalurgije, nafte, usnja in obutve, proizvodi in predelava premoga, nekaj prehrambenih proizvodov (riž) itd. Primerjave sestava izvoza oziroma u-voza kaže na velike možnosti dopolnjevanja obeh .gospodarstev, ki jih potrjuje tudi že dosedanji, razvoj izmenjave. Tako so dani osnovni pogoji za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki se bo razvilo, bo se še rešijo nekatera nerazčiščena vprašanja na pogajanjih v Beogradu in Rimu. J. K. LETO Uvoz iz Italijo % celot, uvoza izvoz % od celot, izvezo 1945 792 12,2% 732 3,0!% 1946 660 6,9% 499 3,0% 1947 4.348 8,6% 5.189 10,2% 1948 10.074 10,7% 7.394 8,1% 1949 11.277 12,3% 6.051 9,9% 1950 7.524 10,7% 5.490 11,5% 1951 10.482 11.5% 6.552 11.9% 1952 7.156 9,0% 9 372 12,3% 1953 8.291 7,0% 7.261 13,0% 1954 I. pol. 3.256 6,5% 3.749 11,7% Jugoslavija je torej več uvažala iz Italije, kot izvažala. Pasive v trgovinski bilanci so se pokrivale delno z dovoljevanjem italijanskim ribičem da lahko ribarijo v jugoslovanskih vodah, delno z vojno odškodnino. Razen tega je Jugoslavija potrošila v ta namen precejšnje zneske gospodarske pomoči iz ZDA, Anglije in Francije. ŽIVAHEN PROMET MED HAMBURGOM IN VZHODNIMI DRŽAVAMI V Hamburgu so zabeležili v zadnjem času živahen promet z vzhodnimi državami. Od 1. do 12. decembra je prispelo iz srednje Nemčije 33.000 ton kalija, 11.300 sladkorja, 4.350 ton amonijevega sulfata in 640 ton cementa. Iz Češkoslovaške je šlo v tranzit uskozi Hamburg 12.500 ton sladkorja in 6.000 ton cementa. Pošiljke iz srednje Nemčije so odšle v Anglijo, na Japonsko in v Indijo. Češkoslovaški cement je namenjen v Indonezijo in zahodno Afriko in Južno Ameriko; češkoslovaški sladkor na Srednji in Daljni vzhod, v Južno Afriko, v Španijo, na Sredozemlje i.n Norveško. (Iz CSR odpravljajo torej pošiljke, namenjene na Srednji in Daljni vzhod čez Hamburg in ne čez Trst, ker nima naše pristanišče lastnih prog v tej smeri). ZA GRADNJO PREKOPA REN-ME-NA-DONAVA. Predvidevajo, da bo nemška vlada v proračunu 1955/56 določila 10 milijonov nemških mark (poldrugo milijardo lir za nadaljevanje gradnje prekopa Rena-Mena-Donava. Lansko leto je država nakazala v ta namen 9 milijonov mark. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in llalijo V Beogradu dosežen sporazum o finančnih vprašanjih Nadaljevanje trgovinskih pogajanj v Kirnu Po obisku italijanskega ministra Mar-tinellija je bil v Beogradu dosežen važen sporazum o finančnih in gospodarskih vprašanj, ki so ostala odprta po sklenitvi mirovne pogodbe, rimskega sporazuma iz leta 1950 in londonskega sporazuma, s katerim je bilo rešeno tržaško vprašanje. Načete so bile tudi nekatere točke novega trgovinskega sporazuma, toda prava pogajanja za ta sporazum se bodo začela y Rimu sredi januarja. Glede dokončnega izplačila vojne odškodnine se je italijanska vlada obvezala, da bo plačala Jugoslaviji Preostanek 30 milijonov dolarjev v treh letih. Plačevanje se bo začelo 1. aprila. Italija bo plačevala vojno odškodnino v blagu, in sicer bo dobavila Jugoslaviji 3 termocentrale (po 60 megavatov), opremo za eno hidrocentralo, opremo in material za daljnovode in razno drugo blago kakor umetna gnojila, žveplo, avtomobilske dele itd. Važna obveza trgovinsljega značaja s strani Italije je, da bo uvedla za jugoslovanski izvoz v Italijo isti postopek kakor velja za izvoz iz držav članic OEEC (Organizacija za gospodarsko pomoč y Evropi), se pravi, da bo jugoslovanski izvoz v Italijo sproščen (liberaliziran); zanj ne bodo potrebna posebna italijanska uvozna dovoljenja. Sestav jugoslovanskega izvoza v Italijo ostane po dogovoru v bistvu neiz-premenjen ;Jugoslayija bo izvažala predvsem les in nekatere rudnine. Italija je pristala na jugoslovanski predlog, naj se na manipulativni kredit, ki je nastal v korist Italije v trgovinski izmenjavi po letu 1949, ne plačujejo nikakšne obresti. Prej je za drugi del tega kredita Jugoslavija plačevala 3% obresti. Z italijanske strani je bila izražena želja, naj Jugoslavija izkoristi italijanski kreditni zakon št. 955, na podlagi katerega italijanska država jamči za kredite, ki jih italijanska izvozna industrija dovoljuje tujim podjetjem za nabavo industrijskih izdelkov v Italiji. Po izjavi italijanske delegacije, bi bila italijanska podjetja pripravljena dovoliti celo 80 milijonov dolarjev takšnih kreditov, da bi omogočila jugoslovanskim podjetjem nabavo blaga v Italiji, toda z jugoslovanske strani se ne navdušujejo za takšne zadolžitve. Jugoslaviji bodo po novem sporazumu še na razpolago zneski, ki jih mora Italija plačati na račun vojne odškodnine in ki jih Jugoslovani lahko izkoristijo za nabavo blaga v Italiji — vse to poleg izkupička za izvoz. PREMOŽENJE ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je bilo podržavljeno premoženje okoli 16.000 italijanskih državljanov na ozemlju, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji. Posebna mešana komisija proučuje in ocenjuje vrednost posameznih posestev. To delo še ni bilo popolnoma zaključeno. Jugoslavija se je v sporazumu z dne 23. decembra 1950 obvezala, da bo plačala 16 milijonov dolarjev kot predujem za to nacionalizirano premoženje. Ker ni omenjena komisija še zaključila svojega dela, ni bilo mogoče sklepati o vsakem podrobnem primeru, vendar je bil v Beogradu dosežen sporazum v načelu Ostalo je nerešeno samo vprašanje odškodnine za premoženje optantov. Imovina optantov ni bila v Jugoslaviji podižavljena, t- ..-več je ostala prosta. Italijanska vlada je med pogajanji za sporazum jz leta 1950 predložila jugoslovanski vladi, naj odkupi premoženje optantov. Jugoslavija je ta predlog -sprejela in se obvezala, 'da bo odkupila prosta premoženja optantov-lastnikov, ako ti v določenem roku ponudijo premoženje v odkup. Italijanska vlada je v predvidenem roku v i-menu vseh optantov ponudila njihova premoženja jugoslovanski vladi v odkup. Med pogajanji v Beogradu pa je italijanska delegacija izjavila, da se še niso vsi optanti izjavili, ali so pripravljeni ponuditi jugoslovanski vladi svoje premoženje v odkup. Ta premoženja naj bi po želji italijanske delegacije ostala še nadalje prosta tudi po sklepu tega sporazuma. Jugoslovanska delegacija je stavila kompromisni predlog, češ naj italijanska vlada naknadno pribavi pooblastila optantov glede prodaje premoženja. Sele na to bi se podpisal dokončni sporazum .Tako je vprašanje dokončnega odkupa imovine optantov ostalo nerešeno. Gospodarski tisk v Italiji in Jugoslaviji je ob teh pogajanjih naglasil, da sta obe strani pokazali pri pogajanjih dobro voljo in s tem, pripomogli do zaželenega uspeha. Kje je rešitev iz tržaškega mrtvega kota Pot pelje skozi prosto cono in obmejni pas Se preden je bilo tržaško vprašanje rešeno tako, kakor ga je rešil londonski sporazum pod težkim okriljem dveh zahodnih imperijev, smo v našem listu opozarjali, da pomeni priključitev Trsta k Italiji v kakršni koli obliki u-stvaritev novega gospodarskega mrtvega kota na italijanski meji. (Zgodovina italijanske ekspanzije po združitvi Italije pozna že mnogo takšnih kotov — Zader in Reko pred vojno, Gorico po drugi vojni. Pravijo, da je zgodovina učiteljica narodov, resnični zgodovinski razvoj pa dokazuje, da to ni res; sicer ne bi nikdar prišli do novega mrtvega kota, kakor je tržaški. Rimska vlada omahuje in ne vidi jasno, katera pot pelje iz novega mrtvega kota, ali pa vidi to pot, a noče pogumno zaviti na njo. Tudi najbolj preprostemu Tržačanu je popolnoma jasno dejstvo: Ce so nove meje obdale Trst z železnim obročem in jih ni mogoče potisniti nazaj, jih je treba zrahljati. Kaj se da storiti v ta namen? Prvi praktični korak: ureditev malega obmejnega prometa v širokem pasu 15-20 km. Tako bi vsaj na drobno tržaški trgovini odprli novo področje, ki bi se po novih kanalih razprostrlo še globlje. Omahovanje v tem pogledu samo zaradi tega, ker živijo na Krasu prav Kraševci, je plod pretiranega strahu za latinsko čistočo mesta. Trgovci hočejo prodajati in industrijci proizvajati, ker hočejo živeti in ker morajo plačevati davke. Zato nimajo smisla za pomisleke, in mahinacije italijanskih nacionalistov. Drugi korak: ureditev prave trgovinske izmenjave blaga in uslug, kakor jih že predvideva trgovinski sporazum med cono A in Jugoslavijo; le okvir, ki je postavljen zdaj na 1,2 milijarde lir, bi bilo treba razširiti vsaj za toliko. Slovensko gospodarsko združenje je glede malega prometa in obmejne trgovinske izmenjave objavilo že dokaj podrobne predloge, ki so bili poslani pristojnim v pretres. Tretji naj pomembnejši korak, je proglasitev popolnoma proste cone, kakršno jo je imel Trst Qd leta 1717-1891. Tedaj je bilo vse mesto izven avstrijskega carinskega področja. Prav tako je uživala Reka do istega časa iste carinske ugodnosti. Na blago, ki se je u-važalo ali izvažalo ni bilo treba plačevati carin. Živila so torej bila poceni. V novi tržaški prosti coni bi se razvil dotok in odtok blaga po čisto gospodarskih zakonih, brez umetnih o-mejitev. Surovine bi tržaška industrija uvažala po cenah brez carin; to bi bilo prav za tržaško industrijo izredne važnosti, ker ne more črpati surovin na samem Tržaškem ozemlju. Pocenitev življenja bi omogočala industriji tudi nabavo cenejše delovne sile. Tako bi se konkurenčna moč tržaške industrije dvignila. Nekateri italijanski in tržaški gospodarstveniki - med njimi celo dr. Sajo-vitz, gospodarski sodelavec »Lavorato-ra«, ki se sicer zavzema za' prosto cono - izražajo bojazen, da bi uvedba proste cone prizadela Beneško in Furlanijo, ker bi njunim kmetijskim pridelkom na tržaškem trgu konkurirali drugi - recimo iz Jugoslavije. Doslej pa se noben izmed teh gospodarstvenikov ni vznemirjal zaradi cenejšega življenja in cenejše delovne sile v Furlaniji in na Beneškem;. Vse to omogoča furlanskim in beneškim industrijcem in obrtnikom, da ubijata tržaško majhno industrijo in obrt ter ji odvzemata odjemalce v samem Trstu. Uvedba proste cone bi s pocenitvijo živil na Tržaškem postavila tržaškega delavca in obrtnika na isto raven z beneškim in furlanskim, ki ju neusmiljeno izpodrivata celo v Trstu in silita na izselitev. Akcija za dosego proste cone je v Trstu resno organizirana. Vodi jo poseben odbor (Comitato cittadino per la Zona Franca di Trieste) pri Združenju lesnih trgovcev (ul. S. Nicold 7), ki je dalo pobudo za ustanovitev tega odbora. Odbor ima tudi svoje glasilo »La Zona Franca«. Akciji se je pridružila vrsta ustanovskih organizacij, med temi združenje malih industrijcev, trgovcev na drobno, malih trgovcev, pekov, gostilničarjev, vinskih trgovcev, javnih obratov itd. Slovensko gospodarsko združenje je z izjavo svojega glavnega tajnika pozdravilo akcijo za prosto cono, ki jo podpirajo tudi močne politične stranke. Videmski list »Messaggero Veneto«, za katerim stoji Movimento Sociale I-taliano (misini ali neofašisti), vodi gonjo proti prosti coni, češ da diši po Svobodnem tržaškem ozemlju. Rimska vlada se še ni izjasnila o tem vprašanju. Verjetno š.e ni premagala pomislekov, ki jih ima omenjeni rimski list, kakršnih pa ni imela niti fašistična vlada, ki je uvedla proste cone v Zadru in na Reki, oziroma na Kvarneru. CENE ŽIVIL V NEKDANJI REŠKI PROSTI CONI Neki naš bralec, po poklicu trgovec, nam je poslal naslednjo primerjavo cen nekaterih živil v predvojni reški prosti coni in izven nje. Tako si n. pr. plačal v Sežani za kg sladkorja 2,20 lire, v reški prosti coni pa 1,10 do 1,15 lire. Kilogram kave je stal v Sežani 4,8 lire, na Reki 2,20 lire. Liter bencina je stal v Sežani 1,30, na Reki 0,70 lire. Za škatlico cigaret »Nazionale« (20 kom.) si plačal v Sežani 0,70 lire, na Reki 0,30 lire. Na Reki je bila cenejša tudi obleka, nadalje čevlji in drugo blago. Avstrija zahteva besedo v tržaškem pristanišča Kakor poročajo dunajski listi, je tržaški odbor pri trgovinski zbornici v Gradcu postavil naslednje zahteve Avstrijcev glede Trsta: 1. Avstrija mora biti soudeležena pri upravi tržaškega pristanišča, tako da se ustanovi mednarodna komisija za prosto luko, katere predsednik bi bil Avstrijec; ta naj bi imel vsaj pravico »kvalificiranega« glasovanja (dvostrapska komisija bi ne bila priporočljiva, ker služi Trst tudi drugim državam. 2. Za avstrijsko blago, namenjeno v Trst, morajo veljati iste tarife kakor za prevoz italijanskega blaga ali katere koli druge države 3. Avstrijski tranzit mora imeti prosti prehod skozi Trst; ako gre za prepovedano blago, naj sie nadzorstvo o-pravi brezplačno. 4. Sedanje železniške tarife za prevoz blaga čez Trst je treba tako spremeniti, da bo prevoz avstrijskega blaga čez Trst užival večje ugodnosti kakor prevoz skozi druge luke. 5. Obnovi naj se popolnoma neoviran promet po južni železnici do Trsta. 6. Uvedejo naj se ugodne tarife za prekrcavanje, prekladanje in vskladi-ščenje blaga. 7. Iz Trsta naj se uvedejo nove proge in pomnožijo stare do Indije, Južne Amerike, Južne Afrike in Severne Amerike. 8. V Tržaškem pristanišču naj se o-mogoči oprema avstrijskih ladij. 9. V Trstu naj se ustanovijo podružnice avstrijskih bank. 10. V Trstu naj se ustanovi avstrijski dom (Oesterreich-Haus). 11. Za zaposlitev avstrijskih državljanov pri plovnih, trgovinskih in prevoznih podjetjih naj veljajo izjemne določbe. Dvorana Prosvelnega jrnšlva nad morjem Že na stopnicah, ki vežejo kriško železniško postajo s Sv. Križem, je videti zgoraj na vrhu, prav na robu kraške planote, novo, na stebrih slonečo kockasto zgradbo, ki štrli proti morju, kakor da bi hotela vanj skočiti in se v njem okopati. Ta kockasta stavba je novi oder, ki so ga prizidali k stari kriški dvorani. Dvorana z zraven stoječo stanovanjsko hišo in dvoriščem je bila prej last nekega kriškega posestnika; Križani so jo uporabljali za razne javne prireditve. Bila je sicer prenizka in premajhna za veliko kriško vas, ker pa ni bilo druge, so se morali Križani za silo tudi s tem zadovoljiti in bi najbrž še danes ostalo vse po starem, ako ne bi bil gospodar pred nekaj leti postavil zadevnega posestva na prodaj. S prodajno ponudbo kriške dvorane je nastala nevarnost, da bi ta edina dvorana prišla v tuje roke, ker niso imele kriške organizacije za njen nakup potrebnega denarja. Da bi preprečil to nevarnost, se je odbor kriškega prosvetnega društva obrnil na tržaško društvo »Kulturni dom«, ki je priteklo Križanom na pomoč s tem, da je dalo sredstva za nakup hiše z dvorano, za prizidanje odra in za spremembo stanovanjske hiše v prostore za prosvetno društvo. Tako je bila rešena kriza stare kri-šike (dvorane. Obnovljeni prosvetni dom ima dvorano za kinopr.edstave in za gledališke predstave z razmeroma zelo prostranim odrom, ki je na j več ji izmed vseh naših podeželskih odrov. V dvorani je nameščenih 200 sedežev, ki pa napolnjujejo skoraj ves prostor. Za vhodno vežo v dvorano so izkoristili desni del pritličja bivše stanovanjske hiše. Ostale hišne prostore so prilagodili potrebam prosvetnega društva in za čuvajevo stanovanje. Spodnje zemljišče so porabili za poletne kinopred-stave in za razne druge prireditve pod milim nebom. Površina te terase zna- Križani si znajo pomagati sami ša približno 30 x 15 m; od tod je pre krasen razgled na kriški Breg in na ves Tržaški zaliv s Trstom in istrskim obrežjem na levi ter Furlansko ravnino na desni strani. Ta edinstvena, iz kraške skale izklesana nadmorska terasa, je bila gotovo najsrečnješa zamisel organizatorjev kriškega prosvetnega doma. Sonce je bilo že za zapadnim obzorjem, šlo je že spat y svoj podmorski kristalni grad, ko sem stal na terasi in zamaknjeno občudoval škrlatnordečo večerno zarjo nad daljnjim robom morske gladine, ki je lesketala in trepetala v vseh mogočih barvah. Pozabil sem na vse, kar je bilo tvarnega za mano in okoli mene in se ves potopil v sladko sanja-renje. .Slika za sliko, ena lepša od druge so se mi vrstile v domišljiji. Jasna poletna noč. Terasa je polna ljudstva. Nad morjem dolgi zavijajoči se odsev polne lune, medtem ko se na odru razvija nesmrtna poezija Shakespearove drame »Romeo in Julija«, ali pa Cankarjevo »Pohujšanje v Dolini šentflori-janski«, Cehov »Višnjevi nasad«, ki slika propadanje starega sveta gospodarjev in sužnjev iji porajanje novega boljšega življenja, ko si bo ljudstvo samo delalo zakope, samo uživalo plodove svojega dela ter gradilo svojo lastno kulturo. Gledališčne slike mi je prepodila nova slika ljudske veselice. Združeni pevski zbori pojejo spodaj na morski obali mogočni Hajdrihov »Buči, buči morje adrijansko«. Na terasi posluša zbrano ljudstvo, kakor da bi prihajalo petje iz oddaljenega pravljičnega sveta. Električno razsvetljavo so ugasnili in le bled lunin svit se razliva po kraških skalah in borovcih, po vinogradih na Bregu in po valovih daleč tja do monskega roba. »Ali gremo pogledat v kino?«, me je zbudil spremljevalec iz moje zamaknjenosti. »O, ne, hollywoodske zvezde me prav nič ne mikajo, rajši bi si o- gledal prostore prosvetnega društva.« Prostori popolnoma ustrezajo današnjim kulturnim potrebam kriške vasi. Oko mi je za trenutek obstalo ob godalih za jazz; harmonij so nekam spravili, ker se je pokvaril. Pogrešal sem časnike, časopise, revije in knjige. Brez teh ni prosvete, ni ljudske prosvete. Prava ljudska prosveta bo nastala šele tedaj, ko jo bo začelo ljudstvo samo iskati na domačih tleh, jo gojiti in u-stvarjati. Liudil doni kmalu pod široko Zadruga »Ljudski dom« v Sv. Križu dovršuje ljudski dom, ki bi delal čast vsakemu mestu. Stavba se dviga na koncu vasi, kjer stoje v ozadju lesene barake za istrske begunce. Ze na prvi pogled postane vsakomur jasno, da je bilo za zgradbo potrošenih že mnogo milijonov lir. Od kod? To vprašanje me je še bolj zanimalo in še bolj kot zgradba sama, ker mi je znano, kako neznansko težavno je pri nas financiranje takih podjetij. In ko sem poizvedoval o tem, kako so te težave premagali, so mi povedali, da so za financiranje ustanovili zadrugo z omejenim jamstvom »Ljudski dom«, ki šteje 70 članov. Zadružni deleži znašajo 20.000 lir, skupna glavnica torej en milijon 400.000 lir. Razen tega je prejela zadruga še mnogo prostovoljnih prispevkov po 5000 lir ne samo od svojih članov, ampak tudi od drugih Križanov. Domačini pomagajo zadrugi tudi z večjimi ali manjšimi posojili. Razen vseh teh dohodkov prihajajo v blagajno še čisti dohodki raznih prireditev, ki se prirejajo na korist ljudskega doma. Ena izmed teh je bila tudi ljudska veselica, ki so jo priredili za (proslavo pokritja zgradbe. Za to proslavo so kriški kmetje podarili več hektolitrov vina, kriški ribiči pa več zabojev rib in tudi kruh je dala tamkajšnja pekarna brezplačno. Vse to je prodajala zadruga gostom zelo poceni, vino n. pr. po 120 lir, skupni denar pa je šel v sklad za zgradbo ljudskega doma. Našteti prispevki v denarju so sicer zelo hvalevredni, toda še mnogo pomembnejši od teh so prispevki v naravi in delu. Zadruga »Ljudski dom« je dobila brezplačno mnogo kamenja, ki so ga domači kamnoseki prav tako brezplačno obdelali, za kar bi bila morala sicer plačati nad 1 milijon lir. Nekatera podjetja so darovala tudi precej cementa. Najbolj značilno in najvažnejše za novo dobo, v kateri živimo, pa je prostovoljno udarniško delo, katerega se udeležuje okoli 120 udarnikov. Med temi so tudi ženske. Zelezobetonsko galerijo v gledališki dvorani, n. pr. je (napravilo 140 udarnikov v osmih urah. Stalno plačanih delavcev je pri gradnji samo šest. Načrt za ljudski dom je napravil domačin arhitekt Stepančič, dela pa vodi arhitekt Škrk iz Bajte pri Sempolaju. Stopnice za galerijo in zgornje prostore so izklesane seveda iz kraškega marmorja. Ko so jih kamnoseki brezplačno Izdelovali na stavbišču, sta zahtevali bolniška blagajna in Zavod za zavarovanje proti nezgodam, da se plačajo zadevni prispevki tudi za te brezplačne delavce. Temu se je zadruga izognila tako, da je pošiljala kamnite bloke za obdelavo na dom. Vsa stavba od pročelja (brez terase) do ozadja za odrom je dolga 42 metrov. Dvorana sama je dolga 19 metrov, široka 12 in visoka 8 metrov; galerija je široka 12 in globoka 6 metrov; oder je širok 12 in globok 5 metrov. Za odrom je hodnik in za njim so sobice za igralce, pod odrom pa so trije prostori, dva za vaje in eden za shrambo. Na nasprotni strani, pred dvorano in galerijo so v pritličju prostori za 12. Podpre naj se Zbornica za pospešitev prometa med Avstrijo in Trstom. 13. V Trstu naj se ustanovi podružnica avstrijskega kulturnega instituta v Rimu. 14 v Trstu naj s.e dovoli izhajanje periodičnega gospodarskega lista v nemščini in italijanščini, bi bi ga urejevalo avstrijsko uredništvo. BOJ ZA CENEJŠI TRANZIT Avstrija zahteva od Italije, da zniža železniško tarifo za prevoz avstrijskega lesa v tranzitu proti Trstu. Ta tarifa je višja kakor tarifa za prevoz i-talijanskega blaga po italijanski železnici. Kako pospešujejo drugod tranzit? Tarifa za prevoz premoga v tranzitu iz Rotterdama po Renu v nemška pristanišča ob tej reki je nižja kakor tarifa v notranjem prometu po Renu v Nemčiji. Tako je premog, ki prihaja v nemška ali švicarska pristanišča čez Rotterdam cenejši kakor premog, ki ga kopljejo v Porurju, to je v Nemčiji. MNOGO USPEHA V NOVEM LETU ŽELITA VSEM BRALCEM IN OGLAŠEVALCEM UREDNIŠTVO in UPRAVA »GOSPODARSTVA« nn nase I I §01136 Otonovi načrti bife, v prvem nadstropju pa prostori za prosvetno društvo in pred temi prostrana terasa. Vse skupaj je torej majhno, toda za potrebe Sv. Križa popolnoma zadostno gledališče. Ljudski dom v Sv. Križu je seveda predvsem kulturna zadeva, a je vendar zanimiva tudi za gospodarstvenika; saj se gradnja tega doma ne financira kakor po navadii, to je z denarnim kapitalom. V Sv. Križu sem se prvič srečal s poskusom, če že ne popolnoma, pa vsaj deloma socialističnega financiranja. In kar je še največje vrednosti, je to, da je vsa stvar popolnoma samonikla. Zrasla je in se ravila iz ljudstva samega. 2e pred leti sem pisal na tem lAe-stu, da si ljudstvo v gospodarskih zadevah lahko samo pomaga na način, kakor si zdaj pomagajo Križani in da ni treba, da bi beračili za pomoč pri tujih ustanovah, ki nas sistematično odbijajo. V teoriji, so mi. oporekali, je vse lepo in gladko, toda v praksi to ne gre. Zakaj ne bi šlo? Zdaj so Križani pokazali, da se da tudi v praksi lepo izpeljati, kar je teoretično pravilno. Ni dvoma, da bodo druge naše vasi Križane zavidale, ko bodo oni imeli poleg obnovljene dvorane s prekrasnim pogledom na morje še ljudski dom. Toda ne zavidati, posnemati jih moramo. In ne samo v gradnji ljudskih domov, ampak in predvsem v gradnji skupnih delavnic in celo tovarn. Sicer pa upajmo, da nam bodo Križani prednjačili tudi v tem pogledu in da si bodo prvi zgradili svojo lastno tovarno, da jim jie bo treba več drugod beračiti za deto in zaslužek. Za zaključek, naj mi ne zamerijo, še en nasvet: Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da bi se darila v denarju in blagu ter prostovoljno delo spremenilo na koncu v ustrezajoče deleže; saj bo vendar ljudski dom skupna last-laina tistih, ki so' na kakršen koli način prispevali za njegovo zgraditev. —od— \ 0^’j Oton Habsburški, ki mu je 42 let in še vedno misli na cesarsko krono, je sredi decembra predaval v Rhein-Ruhr-Clubu v Duesseldorfu o »Podonavju in Evropi«. Dober teden nato je napisal za nebi dunajski politično-kul-turni tednik božični članek o miru. Sicer je v Duesseldorfu Izrazil svoje upanje, »da se bo dala vzhodna Evropa morda osvoboditi tudi brez vojne«. Omenil je, da ima dobre zveze z odličnimi zahodnimi državniki. Po vsem u-pravičena je torej domneva, da ni bilo njegovo potovanje v Nemčijo in Avstrijo kar tako slučajno. Zadnja izjava angleškega zunanjega ministra Ede-na, da se bo hladna vojna ob novem letu še zaostrila, in akcija za oborožitev Nemčije, vzbujata slutnjo, da se bo ofenziva proti ZSSR nadaljevala. Potovanja in predavanja Otona Habsburškega kažejo, da so vloge bile razdeljene. Nemški publicisti zamerjajo Otonu, da je vprašanje ruske sile in ruskih načrtov absolviral v svojem predavanju z gesto: »Rusije ne poznam, tam še nisem bil«. Zvest staremu habsburškemu izročilu .glede Rusije - tako .ugotavlja neki navzoči nemški publicist -prikazuje Oton Rusijo bratko kot azijsko silo. To je preveč preprosto, dodaja isti komentator predavanja v Dtts seldorfu. Oton je posvaril zahodne državnike, naj bodo bolj pripravljeni kakor po dveh zadnjih vojnah za primer, da se vzh. Evropa osvobodi. Kaj mislijo narodi vzh. Evrope in Podonavja sami o tem ip ali bi morda radi odločitev o svoji koži prepustili zahodnim državnikom - recimo kakšnemu Runcimanu ali Chamberlainu ali Habsburžanom, predavatelj ni povedal. Za bodočo ureditev Podonavja in Balkana pa ima Oton lasten načrt. U-stanovijo naj se tri državne zveze (federacije): 1. baltsko-poljska; 2. podonavska, ki bi zajela Avstrijo, CSR in Madžarsko (brez priključitve Bavarske) in 3. balkanska. Podonavska zveza bi prevzela vlogo mosta med Vzhodom in Zahodom, hkrati pa vlogo obrambne postojanke pred Vzhodom. Združena Evropa, kakršno pripravljajo v Strasbourgu, se mu zdi pretesna, ker ni V njej Podonavja. Doba nacionalizma je že za nami. Manjšinsko vprašanje bi se rešilo s priznanjem pravic vsem narodom v okviru samih federacij. Dodal je še, da demokracija ni za vse narode. Manjšinjisko vprašanje bi se torej po zamisli Otona Habsburškega rešilo tako, kot je bilo rešeno v Avstro-ogrski monarhiji ali kakor ga zdaj rešujejo Via Koroškem, bjer so ljudski stranki, ki je Otonu najbližja, trn v peti celo dvojezične osnovne šole. Vsekakor prihaja Oton v Podonavje prekasno, pa tudi precej, precej prezgodaj. Razvoja v Podonavju ne bo niti za trenutek zadržal niti pospešil. ŽIVLJENJSKE MODROSTI Prizadevajmo si, da bomo živeli tako, dia bo — ko nam bo odbila zadnja ura — žal tudi pogrebnemu prevozniku. Navada je navada in noben človek je ne more vreči skozi okno; kvečjemu jo lahko poriva navzdol po stopnicah, stopnico za stopnico. Svjeta strast prijateljstva je tako sladke, trdne, lojalne in trajne narave, da se lahko ohrani vsie življenje, ako so pustijo ob strani zahteve po posojilih. (Mark Twain) ' • * * t 1 r-j OD KOD ZAGRENJENOST FRANCOZOV Francoska poslanska zbornica se z veliko muko pripravlja, da bi pristala na oborožitev Nemčije in na sprejem v Atlantsko obrambno organiz. NATO. Francozi dobro vedo, kaj se pravi ime'ti na meji sodobno oborožene Nemce. .Morda bolj kakor sama oborožitev Nemčije je Francoze razdražil pritisk Amerike in v zadnjem trenutku še Anglije. Francoski tisk je prikazal angleškega zunanjega ministra Edena kot prefekta, ki dirigira francoski narod. Eden je namreč pred glasovanjem v francoski zbornici izjavil, da se bo Nemčija oborožila, pa naj Francozi glasujejo tako ali tako. Francoski listi so prav jasno odbili angleško varuštvo nad francoskim narodom. Neodvisni list »Le Monde« j:e ugotovil, da hočeta Amerika in Anglija, ki vodita »svobodni svet«, vsiliti francoskemu narodu svojo voljo. Pri tem pa Angleži skrbno pazijo na svoje lastne koristi in delajo pogosto tudi na lastno roko ne glede na mnenje Amerike. Vedno vodijo svojo staro politiko ravnovesja sil v Evropi in pazijo, da ne postane nobena država v Evropi premočna. Tako so po prvi vojni zlomili vpliv zmagovalne Francije, zdaj rušijo moč Sovjetske zveze. »Le Monde« ugotavlja, da ima sedanja angleška politika glede o-borožitve Nemčije gospodarsko ozadje. Angleži vprav vsiljujejo Nemcem o-rožje, čeprav se ga mnogi Nemci branijo. Njihov račun je takšen: Ako se Nemci prično oboroževati, potem bodo nntrebnvali mnoso denarja za to; ak^ se ne bi oborožili, bi postala konkurenca njihovega blaga na svetovnih trgih neznosna. (Članek je zanimiv tudi z našega tržaškega vidika ;saj so tudi Tržačanom Angleži jn Američani vsilili rešitev tržaškega vprašanja, kakršnega Trst ni želel). POMEN TITOVEGA OBISKA V INDIJI. Predsednik Tito je pet dni prebil v indijski prestolnici' in se razgo-varjal z vodilnimi državniki te ogromne in vstajajoče države. Nato je potoval po posameznih indijskih državah. O razgovorih s predsednikom vlade Nehrujem in drugimi državniki je bilo izdano obsežno poročilo, ki obsega 14 točk zunanje političnega, gospodarskega in socialnega programa. Osrednji točki ista mir in sožitje med narodi izven raznih blokov ter socialni in gospodarski napredek. Ce obe državi ostanet izven sedanjih blokov (vzhodnih in zahodnih držav), s tern še ni rečeno, da bosta delali na ustanovitvi tretjega bloka. Svetovni mir se ne more opirati pa moč ali kopičenje orožja. Predstavniki obeh držav so sklenili, da si bodo prizadevali, da se zboljšajo in utrdijo gospodarske in kulturne vezi med njimi. HUD PREKRŠEK KOMUNISTIČNE DISCIPLINE sta zagrešila y Jugoslaviji nekdanji ideolog komunistične stranke Milovan Djilas in poslanec Vladimir Dedijer, ki predava na beograjski univerzi. V času Titovega potovanja po Indiji je najprej Dedijer imel razgovor z dopisnikom angleškega lista »Times«, v katerem je razložil, zakaj se je uprl razsodišču stranke, ki ga je poklicala na odgovor; Djilas pa je v razgovoru z beograjskim dopisnikom »New York Times« zahteval, naj se organizira še socialistična stranka, ki bi bila v opoziciji. Hudi obtoževal-ni okolnosti za oba sta, da sta nastopila y odsotnosti predsednika Tita in da sta svoje izjave dala tujim listom. Bila sta aretirana in državni tožilec LR Srbije je proti njima uložil tožbo zaradi prekrška proti državnim koristim. Narodna skupščina je soglasno obsodila njun nastop, PAPEŽA BI RAD ZDRAVIL. Kakor znano, nadleguje papeža huda hlipa vica, ki jo zdravniki spravljajo v zvezo z želodčnima in črevesnimi motnjami; zadnji pregled z žarki je ugotovil neko vrsto kile (v obliki vrečice) ob prehodu iz želodca v črevesje in gastritis (kronično vnetje želodčne sluznice). V Osterhofenu na Bavarskem živi župnik A. Biieringer, ki se bavi z zdravilstvom in je zaslovel tudi v švioi kot specialist za zdravljenje hlipavice. Bieringer je prejel kup pozivov od cerkvenih dostojanstvenikov v Curihu, Bernu in Bazlu pa tudi od papeževega nuncija v Švici, naj se napravi takoj na pot k papežu. Univerza v Muenchenu je pismeno potrdila, da je Bieringer izvrsten domač zdravnik (»Hedlpraktiker«, kakršnim zakon v Nemčiji dopušča prakso). Tudi potni list je bil takoj pripravljen. Toda škof v Muenchenu ni hotei 52. 6. avgusta 1948. Od grofa iz Buenos Airesa še ni nikakih novic. Nam se pa tudi kar nič ne mudi, saj imamo vsega dovolj, ker za to skrbi podjetni Gomez in njegovi bogati prijatelji. Dopoldne nas je obiskal na ladji. Nič ne pove, kje spi in kje se hrani, samo skrivnostno se smehlja in njegovo življenje je polno razigranosti. Za njega bi prav lahko rekli, da je odkril A-meriko. Danes sem obiskal živalski vrt, ki se razprostira daleč v severnem predmestju. Nič posebnega ni v njem, je pa vsekakor zanimiva. Mako prideš do njega. Onkraj mostu, ki se vzpenja čez reko Beberibe, se sredi ponosnih palač stiska majhen park kokosovih palm. V tej prijetni oazi sredi mestnega vrveža je začetna postaja tramvaja, ki vozi do živalskega vrta. Vse okrog postajnega paviljona se gnete množica vozičkov, stojnic in košar, polnih čudnega sadja, sladoleda, brezalkoholnih pijač in posebnosti pernambuških slaščic: cus-cusa, cocade ter mingave. ki so po okusu in zunanjosti podobne krokantu. Poleg prodajalcev je ob mojem prihodu tam že čakala velika gruča otrok in odraslih, ki so bili gotovo tudi namenjeni na ogled štirinožnih prebivalcev brazilskih pragozdov. Sodeč po številu te glasno kričeče množice sem MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Glede razvoja v prihodnjem letu računajo tržaški lesni trgovci, da se bo sečnja v Avstriji, Jugoslaviji in CSR skrčila za 15-20% v primeri s preteklim letom. Siri se celo glas, da namerava CSR zmanjšati sečnjo v tem letu za 50%. Češkoslovaškega lesa ni na tržaškem trgu, ker je CSR zaposlena z dobavami na drugih trgih. Iz Avstrije prihaja le malo ponudb. Ko preneha sedanja zapora izvoza lesa iz Jugoslavije (1. januarja), bo Jugoslavija po računu tržaških trgovcev postavila višje cene za svoje blago. Uvozniki upajo, da bo Jugoslavija glede na nove gospodarske odnose z Italijo popustljivejša pri cenah. Blago Fob Trst določeno za tranzit stane 44-45 dolarjev kubični meter, in sicer običajne levantske vrste, medtem ko je cena centimetrskemu blagu 42-43 dolarja. Povpraševanje z Bližnjega vzhoda je živo, vendar ne kažejo levantski trgovci volje, da bi plačali les po novih cenah. V novembru je bil dovoz lesa na tržaški trg manjši; dosegel je 20.854 ton (prejšnji mesec 22.000). Dovoz iz Avstrije je nazadoval od 14.207 na 12.812, CSR. je dobavila 5.872 4, Jugoslavija pa samo 1.561 t. Silno je padel izvoz lesa iz Trsta po morju, in sicer od 21.823 v oktobru na 12.339 y novembru. Največ blaga je šlo v Italijo (2 tisoč 350 t), nadalje v Izrael (1.884 t) in v Grčijo 1.831 (prejšnji mesec 4.714U v Libanon in Sirijo 1.111 ton. OMEJITEV IZVOZA AVSTRIJSKEGA LESA Zvezni svet za lesno gospodarstvo je sklenil omejiti izvoz lesa v prvem polletju 1955 za 20%. S tem hoče preprečiti nadaljnje dviganje cen na notranjem trgu in zavarovati notranjo preskrbo. LESNA KONJUNKTURA BO SE TRAJALA Organizacija za gospodarsko sodelovanja v Evropi pravi v svojem poročilu o lesnem trgu za razdobje od leta .1949 do konca leta 1953, da bo živahnejše povpraševanja po lesu še trajalo; vendar organizacija ne pričakuje posebnega napredovanja cene, ker se čedalje bolj razvija uporaba nadomestkov lesa. Najboljša konjuktura se obeta papirnemu (celuloznemu) lesu, katerega pomanjkanje v zahodni Evropi je občutno. Poročilo priporoča jugo-evropskim državam, naj izvedejo pogozdovanje v večjem obsegu, severnoevropski predeli pa naj skrbijo za izboljšanje gozdnega gospodarstva. POCENITEV AVTOMOBILOV V ANGLIJI. British Motor Corporation je znižala ceno avtomobilskim vozilom »Wolseley 6/90« za 11,5% na 750 funtov, tipa »Riley Pathfinder« za 10% na 875, »Riley pollimuzina« za 5,8% na 800 funtov. Tem cenam je treba dodati prometni davek, ki znaša nad 300 funtov za komad. PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V ITALIJI- V prvih devetih mesecih tega leta je proizvodnja avtomobilov v Italiji narastla za 31% v primeri z i-stim razdobjem lanskega leta. Dosegla je 161.000 vozil; do konca leta se bo verjetno dvignila na 225.000. Italija izvaža približno 20% domače avtomobilske proizvodnje; izvoz je napredoval približno za eno tretjino v primeri z lanskim letom. Največ avtomobilov je Italija izvozila na Švedsko, nato v Švico, Nemčijo in Avstrijo. V primeri z letom 1938 se je avtomobilska proizvodnja v Italiji razvila bolj kakor v kateri koli državi v Evropi. V tej zvezi ugotavljajo nemški listi, da je italijanska avtomobilska industrija zaščitena z najvišjimi carinami v Evropi. Poleg tega je uvoz v Italijo kontingenti-ran; tako lahko izvozi Nemčija v Italijo samo za 1 milijon dolarjev avtomobilov na leto. V Avstraliji ni vse zlato V avstralski zunanji trgovini se zopet pojavljajo precejšnje težave. V tro-mesiečju julij-september se je primanjkljaj v trgovinski bilanci povečal na 55 milijonov avstralskih funtov. Uvoz je dosegel v tem času 207 mil. funtov, izvoz pa komaj 157 mil. Avstralija vedno teže prodaja pšenico, mlečne proizvode in suho sadje. V tromesečju julij- dati župniku zaželene popotnice, ki naj bi mu odprla pot v Vatikan, češ da izjava univerze ne omenja, da je Bieringer specialist za zdravljenje bolezni, ki nadleguje papeža. Bieringer je dejal, da pojde sam na pot. Sicer se papež že izprehaja po vatikanskem vrtu. september lanskega leta je znašal izvoz še 191 milijonov funtov. Od julija do septembra se je devizni sklad znižal od 522 na 424 mil. funtov, to je skoraj za 100 mil. funtov. Vlada si skuša pomagati s skrčenjem uvoza. V KOPRSKEM IN BUJSKEM OKRAJU OSTANE ZAKONODAJA VUJA. Po sklepu zvezne vlade V Beogradu ostanejo do nadaljnjega v veljavi vse dosedanje določbe bivše vojne uprave in lokalnih oblasti, zlasti glede lastninskih pravic. Uredba izvršnega sveta upošteva poseben položaj koprskega in bujskega okraja in mednarodne obveznosti, ki jih je Jugoslavija sprejela z londonskim sporazumom o Trstu. Politika jugoslovanske vlade stremi za tem, da se na tem ozemlju ohrani dosedanja življenjska ravan. .Zato bodo tudi v'bodoče vsi uslužbenci prejemali poseben dodatek na plačo, kakor doslej »VULKANI JA« IN »SATURNIJA« OSTANETA V NEAPLJU. Na zadevno vprašanje komunističnega poslanca Ma-gliette je minister za trgovisko mornarico Tambroni odgovoril, da ni bil izdan nikakšen ukrep za premestitev čezoceanskih motornih ladij »Vukani-je« in »Saturnije« iz Neaplja v Trst. Ladji vozita na progi Italija-Nevv York To vprašanje sodi v okvir širše preureditve pomorskih prog. Praktično bi se to reklo, da ostaneta ladji, kjer sta, čeprav sta pred vojno pripadali Trstu. Nevarno žarišče Angleški zunanji minister Eden, je izjavil, da pričakuje ob novem letu zaostritev hladne vojne med vzhodnimi in zahodnimi državami. Med tako imenovane vzhodne države sodi tudi Kitajska, kjer vlada komunistična vladavina. Kitajski nacionalisti, ki jih vodi general Cankajšek, so se ohranili samo še na Formozi in na drugih manjših otokih, kakor je Kvemoj. Tu se včasih vžge prava vroča vojna med Kitajci na celimi in Kitajci na otokih. S celine švigajo granate na Kvemoj, ki je nekakšna predstraža Formoze. To ognjišče je zdaj toliko bolj nevarno za svetovni mir, odkar so Američani sklenili s Cankajškom pogodbo o skupni obrambi Formoae in otokov Peskado-rov. Američana bodo na Formozi zgradili lastno vojaško oporišče. Spor se Je zaostril, odkar so v Pekingu obsodili 13 Američanov zaradi špijonaže. Vneti ameriški senator Knowland je zahteval, naj ameriška vojska blokira Kitajsko na morju in v zraku; blokada naj traja, dokler ne bodo Kitajci izpustili Američanov. Predsednik Easenho-\ver je odbil ta predlog, vendar je zunanji minister Dulles izjavil, da ga bo vlada upoštevala, ako ne bo mogla z mirnimi sredstvi prepričati Kitajcev, da izpustijo obsojene Američane. »GOSPODARSTVO4* izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 604-T-375 in pri »LIPA« v Kopru; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« SSSSffOZ IVU TT\ UOVENUEGA ( O M O M C A si predstavljal, da na tej progi vozi pravi električni vlak. Kljub sladkemu cus-cusu, ki sem ga žvečil, se mi je v grlu zataknilo nekaj grenlcega, ob pogledu na čudno vozilo, ki je poskakujoč pridrvelo po tračnicah. Težko ga je opisati, toda zdi se mi, da bom najbolje pogodu, ajca iga primerjam z ljubljanskim tramvajem iz mojih dijaških let. PRISILNO PESTOVANJE Vozilo se še ni dobro ustavilo, ko je gruča vdrla vanj in sam ne vem kako sem se pri tem tudi jaz znašel na eni izmed ozkih klopi. Potrpežljivo sem sedel stisnjen med dve debeli črnki ter užival ob prerivanju onih, ki so se še vedno gnetli v to čudno vozilo, ko se mi je nenadoma zatemnilo pred očmi in bi skoro zakričal od strahu. Cim sem se malo opomogel, sem odprl oči, ki so tik pred mojim nosom zagledale oznojen in ves masten tilnik orjaške mulatke, čije obilna zadnja plat je neusmiljeno pritiskala na moja kolena. V zadregi sem se hotel dvigniti, ko se je zajetna matrona napol obrnila in mi z znaki pokazala, naj le ostanem tam, kjer sem. V skrbeh sem se ozrl okrog sebe in potolažen opazil, da tudi drugi potniki pestujejo več ali manj obilne sopotnice. Ne bom vam opisoval, kako sem se vso dolgo pot počutil ob zajčjih skokih tega predpotopnega tramvaja in kakšen sem bil, ko sem prišel na dlj. Nazajgrede sem seveda iz previdnosti stal v kotu pri vozaču in budno pazil, da si ob poskakovanju ne pregriznem jezika. Nikdar se ne smeš ničemur preveč čuditi. Je pač tako: drugi kraji, drugi običaji in morda res ne bi bilo nič narobe, ako bi to navado uvedli tudi na openskem tramvaju. 7. in 8. avgust 1948. Konzul je gotovo mislil, da se preveč dolgočasimo, pa naju je s prvim častnikom povabil na dvodnevni izlet z avtom v notranjost Brazilije. Prav hvaležen sem mu za to vljudnost, ker sem tako spoznal življenje na plantažah sladkornega trsa v bližnji okolici mesta in življenjsko borbo domačih plemen v bolj Ufora zbornica za Jugoslavijo u Milanu 267,7 MILIJONA ŠVICARSKIH FRANKOV so določili v švicarskem parlamentu za gradnjo tankov, in sicer 100 milijonov za nabavo 100 srednjih tankov, 44,2 milijona za opremo in letalsko obrambo na tankih, 27 milijonov za lahke tanke in 96,7 milijona za obrambo proti tankom, se pravi da bodo Švicarji potrošili za tankovsko orožje okoli 4 milijarde lir. ENO MILIJARDO 700 MILIJONOV LIR JE POTROŠIL Achille Lauro, znani italijanski brodar, za financiranje monarhistične stranke v Italiji. Sam je to izjavil, ko je prišlo do razkola v monarhisični stranki. 6,107.659 ČLANOV ŠTEJE ANGLEŠKA LABURISTIČNA (DELAVSKA) STRANKA. Med temi je 5,071.936 včlanjenih v sindikatih (Trade unions). Letni dohodki stranke snašajo 205.558 angleških funtov (okoli 350 milijonov lir). Sindikati prispevajo za stranko 124.750 funtov (okoli 212 milijonov lir). OKOLI 4 MILIJONE LIR je povprečno stala volilna propaganda za vsakega poslanca v italijanskem parlamentu. Okoli 32 milijard lir so potrošili za plakate in reklamo za vc-vilna zborovanja. Nekatere stranke še do danes niso plačale svojih dolgov, čeprav so bile volitve že junija lanskega leta. Milanski list »II Sole« poroča, da je bil pred božičnimi prazniki v odseku za zunanjo trgovino milanske trgovinske zbornice sestanek, pa katerem so razpravljali o vprašanju Italijanske trgovinske zbornice za Jugoslavijo. Predsedoval je dr. Dalla Volta; prisostvovali so poleg predstavnikov številnih industrijskih in trgovinskih podjetjih, bank, zavarovalnic ip prevoznikov tudi predstavniki nekaterih važnih trgovinskih zbornic v severni Italiji, dalje tržaške trgovinske zbornice, ki jo je predstavljal dr. Eugepio Vat-ta. Prisostvovali so tudi predstavniki pripravljalnega odbora za ustanovitev Italijanske trgovinske zbornice za Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena nedavno v Milanu. Dr. Dalla Volta je o-menil, da je bil po naročilu zadnjega sestanka imenovan posebni odbor, ki naj bi preučil vprašanje ustanovitve ustanove v prosti obliki združenja, ki bi pospeševala izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi je omenil pobude v Milanu in Trstu. Nato je dr. Vatta iz Trsta obširno poročal o razgovorih s slovenskimi oblastmi za morebitno ustanovitev jugoslovansko-trža-ške trgovinske zbornice. Poudaril je, da bi ta zbornica bila omejena na določeno ozemlje ter bi ustrezala posebnim zahtevam tržaškega gospodarskega področja. Govornik je naglasil potrebo sodelovanja med tržaško ip milansko zbornico za Jugoslavijo. ,Za njim se je oglasil zopet dr. Dalla Volta, ki je o-menil, da je zbornični odbor prišel do zaključka, da bi se okvir Italijanske zbornice za Jugoslavijo, ki je bila nedavno ustanovljena, razširil na vse gospodarske sektorje, ki imajo posla z Jugoslavijo, in da bi se temu ustrezno izpremenila pravila. Po razpravi, ki so se jo udeležili številni govorniki, so na sestanku sklenili, naj dr. Dalla Volta ustanovi nov pripravljalni odbor, ki naj zainteresira za ustanovitev italijanske zbornice za Jugoslavijo čim širši krog podjetij ter naj v januarju skliče občni zbor članov. Naslov novega začasnega pripravljalnega odbora (Co-mitato promotorio provvisorio della Ca mera di Commercio italiana per la Jugoslavija) je pri milanski trgovinski zbornici (via Mercanti 2). TRŽAČANU KDOR ŽELI PREBITI SVOJ LETNI p^r| ODMOR U JUGOSLAVIJI, NAJ.SE OBRNE NA TURISTIČNO PODJETJE s svojimi poslovalnicami, Vam razkaže na svojih izletih in po tovanjih vse, har je najlepše in najzanimivejše v JugoslavTi in v svetu. — Poslovalnice in menjalnice: Ljubhana, Maribor. Št. Ilij, Celje, Novo Mesto, Kranj, Jesenice, Postojna, Sežana, Sežana drž. meja, Gorica, Gornja Radgona. Prodajamo vse vrste vozovnic za Jugoslavijo in inozemstvo; rezerviramo mesta, menjamo valuto in čeke; posredujemo potne dokumente i. t. d. KLJUČAVNIČARSKA “Saftčgtcmc IZDELUJE ŽELEZNE OGRAJE IN DRUGE PREDMETE TRST - ULICA CRISPI15 - Tel. 95-214 Češkoslovaškega klienta ne smemo izgu!! Italijanska vlada se je v londonskem sporazumu o tržaškem vprašanju obvezala, da bo sklicala mednarodno konferenco, na kateri bodo zaledne države razpravljale o ureditvi tržaške proste luke. Za poživitev prometa v tržaški luki bi bilo sklicanje takšne konference nujno potrebno. Londonski sporazum ne omenja izrecno, katere države je treba sklicati na to konferenco. Italijanska vlada še ni o tem dala nikak-šne izjave. Listi, ki podpirajo njeno politiko glede Trsta, so poročali, da bodo na to konferenco povabljeni samo pred stavniki Avstrije, Jugoslavije in Švice. Italijanska vlada naj bi povsem tem ignorirala Cehoslovaško, Madžarsko in Poljsko. Rim je y ostrem diplomatskem sporu s Prago zaradi napadov praškega radia na italijansko vlado in je celo zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Verjetno je, da bo italijanska vlada poskušala izkoristiti poostritev hladne vojne med Vzhodom ip Zahodom zato, da podobne konference sploh ne skliče. V tem primeru bi seveda zopet trpele tržaške gospodarske koristi, ki zahtevajo, da se prianet v pritanišču čimprej pospeši. Zanimivo je, da se je češkoslovaški promet skozi Trst letos močno povečal v primeri z lanskim, medtem ko je celotni železniški promet ostal na lanski višini. V prvih desetih mesecih leta 1954 je češkoslovaški promet namreč .dosegel 125.898 ton, lansko leto y istem razdobju 86.019 ton. V desetih mesecih leta 1954 je češkoslovaški promet predstavljal 4,3% celotnega železniškega prometa (2,911.368 ton), v istem razdobju leta 1953 pa komaj 2,9% celotnega tržaškega železniškega prometa (2,935.043 ton). CSR je torej dragocen klient tržaške luke, M ga ni mogoče ignorirati. V tej zvezi so zanimiva izvajanja v »Češkoslovaškem gospodarskem biltenu« za december 1954 o češkoslovaški prevozni politiki, ki zaslužijo vso pozornost zlasti v Trstu; saj je v njih posredno začrtan tesen okvir, v katerem se Trst lahko uveljavlja v svojem zaledju. Važna vloga pri prevažanju blaga iz CSR in v nasprotni smeri pripada prometu po rekah, ker ima Češkoslovaška po svojih plovnih rekah in razširjeni mreži prekopov neposredno zvezo z morskimi pristanišči ob Baltiku, Severnem in Črnem morju. To važnost podkrepljuje dejstvo, da vzdržuje CRS na rekah lastno plovbo, kar ji omogoča zelo ekonomičen prevoz na eni strani na ladjah, ki plovejo lahko tudi po morju, a na drugi strani na ladjah, ki plovejo od morja v notranjost. Rečni prevoz na pod- oddaljenih krajih izven tako imenovanega obmorskega, civiliziranega pasu. Prvo, kar opaziš, ko zapuščaš zadnje hiše v predmestju velikih južno-ame-riških mest, je naglo izginjanje onega, čemur na splošno pravimo civilizacija. Od tedaj naprej in vse, dokler ne dospeš v novo naselje, te na razmere, ki si jih malo prej zapustil, spominja samo še dobro tlakovana cesta. Ob njej ti takoj padejo v oči iz blata in trsa zgrajene kolibe poljskih delavcev, nepregledni nasadi sladkornega trsa, zapuščena polja, ki so jih že tako izčrpali, da niso več plodna, in na njih od časa do časa okostnjak poginule govedi, okrog katerega se zbirajo požrešni krokarji. To je prava slika posledice redkonaseljenosti dežele. že davno smo pustili za seboj naselje, kjer je bila zadnja železniška postaja. Tudi cesta, po kateri poskakuje naš Fiat, ni vpč tlakovana, temveč na debelo pokrita s prahom, ki se za nami vzdiguje v visok črn oblak. Nasadi sladkornega trsa se vedno bolj redčijo in že po nekaj urah se vozimo sredi savane, ki se proti jugu spušča k reki Sv. Frančiška, a na severu prehaja v hribovito predstražo Serre do Piauhy — pogorja, katerega s pragozdom poraščeni obronki so še domovanje napol divjega plemena Cariri. (Se nadaljuje) ročju zunanje trgovine zahteva čedalje večji ladijski prostor in tako zmanjšuje prevoz po železnici. Pri izbiri prevoznih sredstev po reki ali železnici odločuje račun prevoznih stroškov. Ta vpliva tudi pri izbiri pristanišč. Predobro je znano, da je CSR takoj po vojni uporabljala nekatera zahodna pristanišča mnogo bolj kakor danes, zlasti Rotterdam, Amsterdam, Antwer-pen in tudi Trst. Uporaba teh pristanišč za prevoz češkoslovaškega blaga je danes zelo skrčena, ker so prevozni stroški skozi ta pristanišča previsoki. Razvoju teh stroškov pazno sledi CSR, čeprav je uporaba holandskih in belgijskih pristanišč zaradi zemljepisne lege in dragega prevoza po železnici neugodna. V kolikor zadeva Trst, je večja uporaba tega pristanišča odvisna od prilagoditve prevoznih stroškov stroškom na konkurenčnih progah skozi poljska in črnomorska pristanišča, skozi Hamburg in v nekaterih primerih tudi skozi Reko. V biltenu je nadalje rečeno, da potrebuje Češkoslovaška vedno več ladijskega prostora na morju. CSR ne dela izjeme pri najemanju ladij za prevoz blaga glede na zastavo. Poleg višine prevoznih stroškov igra pri tem važno vlogo tudi vprašanje, ali so lastniki ladij pripravljeni usmeriti ladje v tista pomorska pristanišča, ki so u-godna za CSR ne glede na račun prevoznih stroškov. Besede češkoslovaškega biltena so popolnoma jasne. CSR prevaža svoje blago skozi pristanišča, ki so naj cenejša in najprikladnejša. Jasno je tudi da pošilja svoje blago tudi čez Severne luke, čeprav so bolj oddaljene kot Trst v primeri, ako so prevozni stroški zaradi nižjih tarif nižji! Poleg nemških, holandskih in belgijskih pristanišč so danes močni tekmeci tržaške luke poljska pristanišča, delno pa tudi Reka. V Hamburg vozijo Ceho-slovaki z lastnimi ladjami po Labi, prav tako na Črno morje po Donavi. Iz vsega sledi, da morajo Tržačani zastaviti vse sile, da se zoperstavijo konkurenci drugih pristanišč. Odstraniti je treba končno vse birokratske ovire v prosti luki, skrajno znižati vse tarife za prevoz in usluge in ugoditi CSR glede drugih zahtev v luki. Cas hiti! UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora in nadomestnih delov ea avtomobile TRST — Cl. COBOSKO, »8 Tel. 24-95S Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno NOVO LETO! Izdelke svetovno znane kvalitete: AVTOMOBILE - AVTOBUSE - TROLEJBUSE -KAMIONE - AVT0CISTERNE IN DROGA SPECIALNA VOZILA — POMORSKE DIESEL MOTORJE - AVI0NSRE MOTORJE - ELERTRO-AGREGATE VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI ORAD ZA JUGOSLAVIJO C/r/h JtfLmiecr “ARAUTO,, TOMAŽIČ & POŽAR TRST TELEFON: 37 274 - BRZ.: A R A UT O UL. GALATTI 24 - POST BOX 245 Olajiave pli plačilu I šLehtilnvlin ehenc T ¥ R D K 3 E S T fl M D « T, j B it 4 L B T A 1803 TRST - Barkovlje - TRIESTE - Barcola - telefon 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov ; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. Obilo uspeha želimo vsem poslovnim prijateljem in odjema!' cem srečno in uspeha polno novo leto! 'RocJiCMt IMPORT — E X P O R T ELEKTROTEHNIŠKI MATERIJAL ZA NIS RI I VIS 0 KI NAP ON ELEKTRIČNI STROJEVI - PRIBOR ZA TEHNIČR1 URED - ALATNI STROJEVI 1 ALAT — SPRAVE ZA BRODARSHU INDUSTRIJO Trst - Trieste - Piazza della Borsa 7/1 Tel. 37-760 Telegr. RABIOSA Vsem cenj. odjemalcem želimo obilo uspehov v letu 1955. IZVOZI: S ve vrsta lekovitog aromatičnog bilja — Sirovog opitima, Alkaloida opiuma, makove čaure, eterična ulja. i dr. ❖ UVOZI: Eterična i ekstrativna ulja, ekstrakte i mirise. VARDAR IZVOZ - Ut OZ FADRIHA KONZERVE SKOPJE PKOIZVODIMO I IZVOZIMO : Tomateno pire, džemove, kompote, konzervirano p o vrč e (grašak i boraniju) marmelada i pulpove od raznog voča. iPiilikom početim iiooe godim 1955 želimo p o~ bloonim i ladnim Ijudima Xihta mnogo uspeha u njihooom % a d u ! PUM VAŠEG HASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZITO EMLESKIH ST0F0M TRST - ULICA SAN NICIILU’ BR. 22 - TELEFON 31=138 PRODAja m VELIKO 1 MALO ORIGINALNIH ENGLESKIH ŠTDEONA ZA MEŠKA I ŽENSKA ODI JELA EZ NAJNIŽE C1JENE. tiskarna .graphis' ZADRUGA TISKARJEV Z O. Z. TRST- UL. SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 29-47T Shemo in ubpehon palm mm leto 1955 PRIZNANA KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN GOSPODE KOŠUTA STANISLAV se priporoča in želi cenj. klientom polno uspeha v letu J95?) ! TRST — Ulica Raffineria št- 5 Telefon 95-498 Jestvine LUPING ALOJZ PRAPROT ZALOGA PAPIRJA PAPVROS TRST - ULICA F SEVERO 10 ^ELI CENJENIM ODJEMALCEM TELEFON ŠTEV. 36-453 USPEHA POLNO NOVO LETO I Jestvine ŠUŠTERŠIČ JOŽICA SEMPOLAJ ST. 36 C. G. R. COMURCIO GENERALE RAPPUESENTANZE \ Telefon 37-940, 28-352 > Teleor. CIGIERRE" S. a R. L. Trst, ulica Geppa 9/11 Telegr. „CIGIERRE" Poštni predal štev. 185 ŽELI CENJ. ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM OBILO USPEHA V NOVEM LETU 1955 I VOLK KAREL ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO VSEM CENJ. ODJEMALCEM! Trgovine v Trstu: Trg Scorcola 3, tel. 36-981 Dl.GiuliaG in27,tel. 90-151 Trgovina v Bazovici 99 GOSTILNA OSTROUŠKA TRST - UL. S. NICOLO 1 ■ TELEFON 37-918 Cenjenim gostom želimo veselo Novo leto I MESNICA LOZAR JOSIP Sv. Križ - Sesljam Jestvine MILIČ OSKAR SLIVNO Gostilna PERIC Trbižka avtocesta Jestvine GRUDEN EDVARD NABREŽINA ŠT. 100 R — Prodaja kuriva ŠULIGOJ DANILO OPČINE, Proseška št. 24 Gostilna ČEFUTA JOSIPINA DOMIO Pristna domača vina in pršut v gostilni OTA DUŠAN KROGLJE ŠT. 4 Strojna mizarska delavnica KRALJIC danilo BOLJUNEC ŠT. 228 Gostilna SANCIN MIRKO BOLJUNEC ŠT. 62 Gostilna in mesnica PETAROS TONČKA BORŠT ŠT. 60 Trgovina jestvin NABREŽINA 106 Zaloga stavbnega materiala in lesa nam Frančiški OPČINE Narodna ul. št. 77 Želimo cenjenim odjemalcem uspeha -polno novo leto! KURIVO Bernardi NABREŽINA VSE ZA kmetovalce EDVARD FURLANI TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169 Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d. krojačih« MOZETIČ TRST - TRG GARIBALDI 11, L - TEL. 90-280 Želi cenj. klienteli, prijateljem in znancem srečno Novo leto l UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE VETRIH GIOVANNI Gorica, ul. Lantieri 5 - Tel. 2527 Drva za kurjavo, oglje in premog Prodaja na drobno in na debelo! GOSTILNA FURLAN TOČIMO PRVOVRSTNA DO- REPENTABOR ŠTEV. 19 MAČA, VIPAVSKA IN ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN - Cenjenim gostom in prijateljem PRVOVRSTNA želimo obilo uspeha v novem KUHINJA letu 1955 1 TOČNA POSTREŽBA Želite dobrega domačega vina in prvovrstne domače hrane ? Pridite, postreženi boste točno in h i t r o po nizkih cenah v GOSTILNI GAM BERO" (PRI RAKU) Irst - UUca Udine štev. 37 OBILO SREČE V NOVEM LETU ŽELI KiiŠUTa ERaiBC, LASTNIKI DOLES IVO - Trst, Dlica G. Gozzi 1 izdeluje ročne torbice, koučeke in konjsko opremo. Izvršuje vsa popravila točno in po nizkih cenah. KMEČKA BANKA r. z. z o. j. Gorica — Ulica Morelli štev. 14 Telefon 2206 Bufet TRST ULICA CASSA Dl RISPARMIO 3 TRGOVINA JESTVIN OPČINE MaiHIDM ULICa, 42 TELEFON štev. 21 026 Želi cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno 1955 leto! TRGOVINA MANUFARTURNEGA BLAGA IN DROBNARIJE CERAR PETER PAVEL Trst — Ulica Udine št. 36 - Tel. 28-296 SREČNO NOVO LETO IN OBILO USPEHOV ŽELI Hino VAtevetuL dom NABREŽINA ŽELEZNINA Tricon I lit (''trza n ti MESNICA IN SUHOMESNI IZDELKI == Vollpi J@že NABREŽINA ždi cenjenim odjemalcem in prijateljem mnogo poslovnega uspeha in sreče v novem letu 1955! Ulica S. Giusto 16 Telet 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INŠTALACIJ - KLEPARSTVO MISHOU CARLO IMPORT-EXPORT Gorizia, via Angiolina 23 — Tel. 23-29 Uvažamo drva za kurjavo in olidelavo tur oolje in premog MOTORNA KOLESA ..OLVMPIA" Kolesa priznanih znamk, motorna kolesa «0LYMPIA» z motorjem N. S. U. 49 cc. QUICKLY ter nadomestne dele TvrdKa PLAHUTA IGNAC GORICA, UL Duca d’Aosta 4 Obilo uspehov u lelu 1955/ jiečm llouo lato zali 2adiumi kotaclidi ja5tomhiT}m UVOZNIK IN GLAVNA ZALOGA RADENSKE MINERALNE VODE TRST - ULICA 1/AL1HR1VH 3 - TEL 35-034 Frančeškin Mirko Elektroinstalacijsko podjetje, vodne instalacije, električne po- Mnhrnijng Trn trebščine, radioaparati IluUI uZllld, 11 tj UVOZ -IZVOZ - ZASTOPSTVA BERGINC FRANC TRST — ULICA FILZI 8 — TEL. 28-748 Raznovrstni stroji, električni material, tehnični material, gradbeni material, kemični proizvodi, kože in kožni izdelki, tekstilni proizvodi, metalni in mineralni proizvodi JESTVINE KOŠUTA FELIKS SV. KRIŽ ŠT. 134 1MPORT VARDAR EJTPORT SKOPJE - JUGOSLAVIJA Tel.: 29-56, 17-62. 21-60- Telegr.: VARDAR-SK0PJE- Pošt. pret. 211 UVOZI: industrijska postrojenja, Strojeve, sve vrste mašina, alat, instrumente te ostale metalne proizvode INSTALACIJSKO PODJETJE Sosič Bernard OPČINE - PROSEŠKA UL. 18 DiMVENA GOSTILNA, OPČINE, PROSESKA 39 Želimo vsem cenjenim gostom in prijateljem srečno Novo leto ! „IiA VINICOE A TRIESTINA" Dl ALBERTO URŠIČ Trst, ul. Cec. RUtmej/er 20 - Tel. 30-380 IMAMO BOGATO ZALOGO VINA VERONA, FURLANSKA, ISTRSKA in VIPAVSKA VINA ter KRAŠKI TERAN Želimo obilo uspehov vsem cenj. odjemalcem v letu 1955! HOTEL COLUMBIA ^ Tekoča topla in hladna voda ♦ Centralna kurjava ♦ Kopalnice, dvigalo ♦ Telefon v vseh sohah TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 - TRST ZA PRENOIACIJE POKLIČITE TELEFON 93-741131.083 Lastnik: UPANJE FRANC PEKARNA in GOSTILNA GRILANC MARIJ In CELESTINA NABREŽINA MESNICA ABBAZIA Albergo Na novo preurejen hotel-Tekoča mrzla in topla voda - Centralna kurjava in kopalnice V neposredni bližini železniške postaje „Stazione Centrale" Trst, ulica della Geppa št. 20 - Tel. 23-068 PUNTAR DANILO Prosek §t. 6 SOCIETA’ CARS1CA A R. L. UVOZ — IZVOZ — Predstavništvo Trst, ulica Imbriani št. 14/11., tel. 35-044 Telegrami CARSIMPEX UVAŽAMO : suho in sveže sadje, gobe, jajca In živino. — Usnje in usnjeno galanterijo.— Preproge „PIROT“ — Les za predelavo IZVAŽAMO: južno sadje in koloniale ter raznovrstne stroje. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem staroznana tvrdka Jakci P&ikaaa Trgovina tkanin CITTAR ni. Dol Teatro Romano 1, Trst Telefon št. 31:110 Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk ZALOGA LIKERJEV, ŽGANJA IN SIRDP0V TRST, ul. S. T. Xidias štev. 6 - Tel. 96-332 CANTIfflA TRIESTIM šolTTin: UVOZ in IZVOZ Zaloga pristnih domačih in istrsTiih vin ter Itrašhoga terana in drugih vin Cenjenim odjemalcem želimo obilo uspehov v letu 1955! lili[3uiti* p'ti tFtilh uii9 hi nijlubciia u adafthtuu' Srečno Novo leto želi cenjenim odjemalcem TRGOVINA IN PEKARNA ZORjA ČOK Opčine, Narodna ulica čt. 61 - Tel. 21-646 ^ahouec IMP0RT-EXP0R,T vsakovrstnega materiala in zaloga gradbenega materiala na drobno in debelo Uradi: TRST - Ul: F. Severu 99 - Tel. 23-906 TRGOVINA IN DELAVNIOA ČEVLJEV GEČ ALOJZ TRST, Piazza Tra I Rlvi 2 - Rojan Oglejte sz nale zaloge smučarskih Čevljev, modnih"damskih izdelkov, moških in otroških Čevljev in copat CENE UGODNE CENE UGODNE PLETENINE, TKANINE IN MODNE DROBNARIJE SUSIČ KRISTAN TRST — ULICA Dl ROIANO ŠT. 2 — TRST ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE AMBROŽIČ MILAN TRST, UL. BOCCACCIO 10 - TEL. 29-322 1110 - . MERI IRSURIESTE, Ul. XXX DTIOBREB Telef 29-8J i?, Telgr. KAPI, Trieste Import = Export vseh vrst ytlJTOVIIVlE in GMDBElVlEGd UlSEHIiU.! E" Poteče za expori impoit Impresa por espoitazioni ipipodazioni imAO UMAOO ŽELI OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1955 VSEJ CENJENI KLIENTELI! tovarna MARIBOR elektro-inSialacijsko podjetje TRST, Ul. BOCCACCIO ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo _ F, SPADARO. SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847 SCALO LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predat 184 Telegr.: SPADSPEDIT VRŠI PLAČILNI PROMET Z INOZEMSTVOM PREJEMA VLOGE NA TEKOČE RAČUNE IN HRANILNE KNJIŽICE TER NAJUGODNEJE OBRESTUJE e ODOBRAVA DOLGE IN KRATKOROČNE KREDITE DELAV-cem:in;nameščencem V POTROŠNIŠKE NAMENE • KMETOM IN OBRTNIKOM V gospod a;rske NAMENE VRŠI VSE DROGE BANČNE POSLE Če na razu, kolonjski vodi ali kremi precitate: „ SO LE A”, bodite prepričani o odlični kvaliteti kozmetičnih proizvodov tovarne ,,Zlatorog', A/Iarihor Odlična kvaliteta, prvorazredna embalaža, ugodne cene, velika izbira, to so osnovna načela dela tovarne ,,Zlatorog Moribor - Klavniška ul. št. 23 Ttlofon 20-47, 20-48 - Telegr. Zlatorog ■ Maribor Poslovnim in delovnim ljudem Trsta želi kolektiv tovarne srečno in uspeha polno 1955 leto! JHrujio co [o aiol ZADRUŽNO IZVGZi-HO PODJETJE iflomi/iija * tfadje TRGOVSKO PRETPRIJATJE ZA KOLONIAL LJUBLJANA — Čopova ul. 50 I PREHRANBENI ARTIKLI NA ANGRO P. pred. št. 83 — Telefon 23-303 Ekspozitura — Maribor Ul. Kara (Jrman br. 15 - SKOPJE, - p. f. 137 Skladišča v Volčji Dragi in Kanalu Te]. 27-86,12-49, 10-98 Teleg. ANGROCOLONIAL Izvoz: Sveže sadje in povrtnina — Bavi se kupovinom i prodajom svih Gozdni sadeži — kolonialnoprehranbenih artikala na veliko Sadni izdelki (sokcvi, pulpe) — • Suho sadje — Isto tako vrši uvoz-izvoz svih kolonialnih Krmila — artikala, voča, po vrča t preradjevma, stočne Uvoz: hrane, alkoholnih i bezalkoholoih pica (sem Agrumi in ostalo južno sadje vina). Kolonialno blago «$ AVA» jr__________ TOVARNA GUMIJASTIH IZDELKOV KRANJ želi v novem letu 1955 mnogo uspehov delovnim ljudem! UVOZNO in trgovsko podjetje SLOVENIJA-AVTO LJUBLJANA, Franko panska. 21 UVOZ — TRGOVINA NA VELIKO za motorna vozila vseli vrst, rezervne dele za motoma vozila, avtogume, splošni in elektromaterial, avtomobilsko o-rodje in pribor, dvokolesa in rezervne dele za dvokolesa, gradbene stroje. ZASTOPNIK ZASTOPNIK TOVARNE AVTOMOBILOV TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR (TAM) PRIBOJ NA LIMU (FAP) G. I. COLOHIN & FIGUO UVOZ - IZVOZ ra-UTOVINE in IKDEIjKOV Trst, Ulica I. dellaCroce4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE S I C M A IMPORT EIPORT TRST - TRIESTE Ul. Ginnaatica 1 Telefoni1 Uradi št. 94-252 privatno 26-304 Telli. 74-155 IZVAŽAMO VSAKOVRSTNO SADJE, ZELENJAVO, GOZDNE SADEŽE [MALINE, BRINJE), SVEŽE IN SUHE GOBE. PRVOVRSTNE SUHE SLIVE V EMBALAŽI PO ŽELJI KUPCA. PREDVSEM PA PRIPOROČAMO NASO PRVOVRSTNO PARADIŽNIKOVO MEZG0| POLNJENO V DOZAH, TUBAH IN V SODIH VSEM CEN. ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO OBILO OSPEHOV VLETU1955 TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT VELETRGOVINA PREDMETOV DOMAČE IN UMETNE OBRTI ZOBOTREBCI, INDUSTRIJSKE ČIPKE - LESNA GALANTERIJA IN POSODA - oKAFI, SITA - RAZLIČNA NASADILA - UMETNI KOVAŠKI PREDMETI „KR0l'A» Izvažamo vsako količino. Prodajamo na drobno v poslovalnicah v Portorožu, sv. Nikolaju, Ljubljani in na Bledu Prodstavniitva za Trat in sev. Italijo : Inž. Čok Andrej - Tret, ul. Beato Angelica U Tel. 48-057 Za idrijske čipke in ročna dela: Didlč Gineappe - Tret, ulica Cardacci 10 - Telefon 24-931 Cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem srečno Novo leto! Stoi/entfa ZiviMpUHnct LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA □fevršuje taftojšnie dobave: GOVED, MESA VSEH VRST, ZAKLANIH TELET, KONJ ZA DELO IN KLANJE, MES. NIH IZDELKOV. KRAŠKEGA PRŠUTA,PRE KAJENEGA PRŠUTA TIP PRAGA, KRANJ SKIH KLOBAS-ŽIVINSKE KRME, SLAME jCaMevajte točne oonndbe od: V Slme-M^a žii/iMipMHnet - J^uUfaHa DALMATINOVA M, POŠT. PREDAL 222 • TELEFON Štev. 20905 GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU TELEFON PRESTRANEK ŠTEVILKA 3 Cenjanim kupcem, poslovnim prijateljem in znancem vošči mnogo uspeha in sreče v novem letu 19551 UVOZ-IZVOZ SKOPJE TELEFONi 13-92 TELEGR. s .GRAUINAR* S KO RJE PRETSTAVNlSTVO BEOGRAD TEL. 22-887 M4RDCIČEV TRG Br. 18 Poštni pretlnac brej 197 Telefoni: 37-323, 36-251 Telegr : Esportdrro Zagreb 17 Proizvodi poznatog slavonskog drva IZVOZ DRVA I DRVNIH NAMEŠTAJA: Rezana gradja, tvrda i meha Hrastove dnžice Celulozno drve Dgalj »tortni i enmski Ogrjecno drve Fnrnirl Šperploče i panelploče Hrastov 1 bukov parket Sanduci Bačve IMamještaj iz eavijenog drva Razni namještaj Drvna galanterija Stolarski alat i tezge Četke 1 kistovi itd. Zastopstvo za Trst: Tvrdka F. RCPEM - Sncc. Trst, Dl. Ddine 15, telefon 39-G48, 23-537 TELEGRAM : SIGMA M ARE r— MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA PREDILMICE, TKALNICE, BARVARNE, TISKARNA, APRETURE MARIBOR I Priznano mndnaroilno nvlopievozniško posljelie SOCIETA' GUMA AGTOTRASPOBTI G O K I Z I A Via Donizetti N. 2? Tel. 28-45 ♦ Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga ♦ Specialni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC fVAN GORICA - Ulica Croce št. 4 T - . pisarna 3497 Teleforu: dom 2870 PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV LJUBLJANA TITOVA 1/a - TEL. 20 563 IZVAŽAMO: 9 Mehak in trd žagan les O Gozdne proizvode • Celulozni les • Drva za kurjavo • Vezane in panel plošče • Stole iz upognjenega lesa @ Zaboje • Oglje ® Furnirje • Parkete O Lesene hiše © © Lesno galanterijo Lesovinske sode Pisarniško in stanovanj sUo pohištvo Serijsko In luksuzno pohištvo znamke «OPEX» Obilo uspeha v 1955 letu želi poslovnim prijateljem in znancem! IZVOZI: SADJE IN ZELENJAVO UVOZI: JUŽNO SADJE IN KOLONIAL Obilo uspelia in sreče v letu 1955! MARIBORSKA LIVARNA IN TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR = PARTIZANSKA 39 Izradjujemo: Mesingane šipke v učene, kvalitete Ms 58 — Odljevke obojen ih metala, raznih kvaliteta i tiežinia po nacrtima i mode-lima — Vodovodne, parne i sanitarne armature — Gradjevinski okov i okov PROIZVODNJA: bombažna preja, sukanci za šivanje in vezenje, hlačevine, kloti, bombažne in umetno svilene podloge, flane-le, popelin, zefir, kreten, tiskanine iz bombaža in stanične volne, tkanine v imitaciji chantunga in tropikale. Vse naše tkanine iz stanične volne, kakor tudi chantung in tropikale so apretirane proti mečkanju in opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za trajnost apreture tudi po večkratrem pranju. IZVAŽA: sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, zeiirje, kre-tone ter tiskanine za moško in žensko perilo. UVAŽA: barve, kemikalije, utenzilije itd. Alep LEO IMPORT - EXPORT za namještaj iz mesinga, poniklovan i pbkroman — Metalne spiralne cijevi za rudne tuševe, za etektro, automobilsku GOBICA - ULICA DONIZEITI28 Tel. 33-85 želi vsem cenjenim dobaviteljem in odjemalcem obilo uspehov v letu 19551 BIZZIBAIM0ND0 GOMZIMIA MURI 4 - TEL. 22 42 IMPORT ~EXPURT vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave Želimo obilo utpehov vsem odjemalcem in trgov, prijateljem v 1.19551 Delovni kolektiv podjetja želi poslovnim in delovnim ljudem Trsta obilo uspeha v letu 19551 i ventilatorsku industriju te spiralne cijevi za poljoprivrsedne Strojeve — Otkovke i otpreske iz bakrenih, cinko-vanih i aluminijevih legura — Kompletne peči za kupaonice s armaturama MAMB O K ULICA HEROJA JEFT1ČA 11 - TEL. 23-07, 24-13, 23-12 BRZ0JAV: LIVARNA - POŠTANSKI PRETINAC 20 Naš kolektiv želi uspeha polno novo leto vsem delovnim ljudem Trsta! 1. januarja 1955' KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! TRGOVINA KMLTJSKIH STROJEV IN ORODJA TKST STRADA VECCHIA PER ISTRIA TELEFON ST. «-176 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - 7rte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine DUKCEVICH TOVARNA PRVOVRSTNIH MESNIH IZDELKOV VIA GIARIZZOLE 18 — TEL. 96-000 VIA LAZZARETTO VECCHIO 9/a - TEL. 24-640 Lastna proizvodnja najmodernejše sobne in kuhinjske opreme. — Oglejte si trgovino ZAFRED - TOMIZZA TRST - ULICA VASARI ŠT. 6 - TELEFON 96-850 SREČNO, VESELO IN USPEHA POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM KLIENTOM "PLEMENILNA POSTAJA" PAROVEL MAKSIMILJAN — Mačkovlje š. 81 HOTEL Gostilna JESTVINE DUGULIN JOSIP PREŠEL ZORA MEDEN GIZELA BANE BAZOVICA ST. 95 Trst, ul. La Marmora 18 . Gostilna Gostilna JESTVINE DOLENC ANA KRIŽMAN5IČ OBERSNEL PROSEK FRANC ANDREJ Devinščina št. 3 BAZOVICA Trst, ul. Maiolica št. 1 Zaloga piva ŠTOKA ANTON Trgovina in gostilna IVAN MAHNIČ BAZOVICA CEVLJ ARNIČA EDVARD LUIN PROSEK Devinščina št. 2 Solidna postrežba v trgovini, domače klobase in pristna rebula v gostilni. Trst, ul. Ghirlandaio št. 5 Tel. 90-377 Jestvine GOSTILNA Priznana mizarska delavnica DANEU MARIJA PROSEK ST. 126 GRUNTAR KAREL BAZOVICA ST. 4 LISJAK RAFAEL Trst, ul. S. Giusto št. 16 Jestvine Jestvine KROJACNICA HROVATIN EMIL BRISČKI ST. 9 KRIŽMAN HERMAN BAZOVICA ST. 5 HMELJAK MAKS Trst Guardiella Scoglietto 52 K A VARNA Gostilna PERTOT FRANC SV. KRIŽ ŠT. 132 Cenj. odjemalcem želi PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MARC RUDOLF BAZOVICA ŠT. 55 obilo sreče v novem letu! ELEKTR. INSTALACIJSKO PODJETJE ŠVARA VLADIMIR Trst Ul. Giulia 28 GORICA - ULICA MAMELLI ŠTEV. 4- TELEFON 34-78 žali vsem cenjenim gostom obilo sreče v novem letu 191)5 1 125 c. c. 150 c. c. 150 c. c. g ran šport Mod. 1955 Agencija za prodajo: TRST, ul. Sv. Frančldka Stav. 46 - Talaf. 28-040 Tobakarna in papirnica ŠVAB Et TENCE SV. KRIŽ ŠT. 34 Gostilna KRIŽMANČI5 JOSIP BAZOVICA ŠT. 185 želi obilo uspeha in sreče v novem letu! TRGOVINA Z USNJEM VELJAK VIRGINIJ Trst Ul. Molino a \ ';nto 3 Krojačnica JAZBEC BERNARD NABREŽINA ŠT. 173 Tovarna sodavice in gostilna GRGIČ ANDREJ BAZOVICA ŠT. 47 CEVLJ ARNIČA Škamperle Anton Trst Vrdelska cesta 50 Gostilna PERTOT IVAN NABREŽINA Kamnolomi št. 65 UDOVIČ FRANC MA NUFA KTURE Trst, ul. Mazzini 44, tel. 94550 Trg Ponterosso 5, tel. 29086 Ugo Margon ZALOGA IN PREDELAVA VREČ IN JUTE TRST, ul. Fonderia 10 • Tel. 90-720 DROBNIG ANNIBALE D. Z O. J. Uvoz — Izvoz Trst, ul. Pascoli št. 13 Telefon 90-978 želi cenj. odjemalcem in dobaviteljem obilo uspehov v novem letu! Trgovina jestvin KALC EDI in JUSTIN KAREL KROJACNICA FILIPČIČ ANTON PADRICE ŠT. 7 Trst Vrdelska cesta 31 Jestvine PERTOT MARIJ NABREŽINA ŠT. 104 Gostilna z vrtom MOŽINA AVGUST TREBČE ŠT. 10 se priporoča in želi srečno novo leto! JESTVINE OREL JOSIP Trst Ul. Geppa 8 JESTVINE GREGORI (GRGIČ) MARIJ Trst, Ul. D’Alviano 86 Tel. 94-404 Manufakturna trgovina ČUK MILAN PROSEK ŠT. 62 Gostilna KRALJ-CARLI MIČE TREBČE ŠT. 17 KROJACNICA KRAVOS JOSIP Trst Ul. Brandesia št. 53 BUFET „PRI JOŠKOTU" TRST — ULICA GHEGA S Prvovrstna istrska in briška vina. — Dober prigrizek in izvrstna domača kuhinja. Cenj. klienleli žulili VESELO NOVO LEIOI Pekarna in zelenjava SANCIN MARIJA Trst, Ul. Costalunga 278 Ključavničarska mehanična delavnica LUKSA EMIL PROSEK ŠT. 184 Mesnica HROVATIN ALEKSANDER TREBCE-OPCINE JESTVINE Gregorič Avguštin Trst Ul. Oommerciale št. 25 JESTVINE ŽERJAL DRAGO BOUUNEC ŠT. 59 Gostilna GUŠTIN ZGONIK ŠT. 3 Predilnica GOSTILNA GRILANC PIERINA SALEŽ ŠT. 59 Tkalnica Proizvajamo: bombažno prejo in stanične tkanine MARIBOR TRAVNIŠKA CESTA 38 Telefon 22 ■ 71 Telegr. Tkalnicamaribor PRISRČNA VOŠČILA V LETU 1955 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM! Jestvine REBULA JOSIP SALEŽ ŠT. 60 Gostilna Jestvine SIMONIČ PAHOR KAREL Narodna ul. 30, OPČINE TREBČE ST. 111 Telefon 21-053 Gostilna HOTEL KRAS MOŽINA JOSIP REPENTABOR želi-cenjenim gostom in TREBČE ST. 49 prijateljem obilo uspeha v novem letu 1955! GOSTILNA SOSIČ OPČINE, Narodna ul. 65 JESTVINE OBERTI HENRIK želi cenjenim gostom obilo uspeha v novem Trst, Vic. Castagneto 67 letu! Tel. 38-580 Mesnica IVANČIČ RUDI GABROVEC ŠT. 43 Zaloga vina ŠTREKELJ DOMINIK GABROVEC ŠT. 33 Ggr> kar na tleh in v njem gori nekaj koščkov lesnega oglja. To je tudi vse. Mlatijo in oče nebogljenega dojenčka ter ene-; ' rro ,+ rvV, ryri14,,V.14rv»-.rt^TT r. „ 1-TIP- ** ga teh zaljubljencev se bogve kod pe- hata vsakodnevnim zaslužkom, L c „ „„ t- „ 1 , Ir,. S.,*' ! r, ^ ‘ medtem ko so ostali mlajši člani dru- žine gotovo pomešani med kričečo gru' t, čo do kože premočenih pobalinov nat a ulici. L° Starka je ne meneč se za našo sotnost in upadljivo začudene obra-r/ ze z utrujenimi kretnjami izvrnila rU'(,r’ meno vsebino kotla na desko, ki je bila pripravljena na pragu. Polenta seP1 je naglo razširila’po površini deske inj^' na vseh krajih silila čez njo na uma-lo 1 AMERIŠKA RADOVEDNOST V BARIJU Radovedni Američan me je potegnil na pot skozi staro mesto. Ozke, s kamnom tlakovane ulice, ,iznad katerih le s težavo vzreš košček modrine neba, ker od okna do okna kar čez ulico- visi večno se sušeče perilo, so polne kričeče mladine, prepirajočih se žensk, klatežnih mačk in psov. Vsepovsod ti udarja pod nos zatohel vonj po mokrem perilu, odpadkih hrane in luž pomij, čez katere le s težavo vodiš svoj korak. Temne odprtine vedno odprtih vrat odpirajo pogled na žalostne prizore sožitja ne samo več rodov iste družine, ampak tudi domačih živali, od katerih je najpogosteje opaziti prisotnost osla, ki je pravo bogastvo teh siromašnih družin. Američana sta obstala ob prizoru, ki ga težko pozabiš. Stali smo pod malim napuščem, da se obranimo ne-všečnega deževnega prša, ki ga je megleno nebo pošiljalo v ta, že tako razmočeni kraj. Od razpetega perila, ki se je nad našimi glavami kljub dežju sušilo, je neugodno curljalo po naših površnikih. Umazana deževnica nam je silila za vrat in čevlje, medtem ko smo opazovali gručo bledih, kuštravih in razcapanih otrok. Nasproti našega zaklonišča se je odpirala nekaka obokana odprtina, izza katere se nam je v žaru žalostno brleče petrolejke zana tla. Sestradano ščene, ki je prav!'j s tedaj ne vem od kod priča,pij alo, je trenutek povohalo kadečo se jed. r, Podobne bede je še mnogo v starih jjj pristaniščih Južne Italije. Morda Je bil ves ta moj opis odveč, ko vendar ^ srečaš dovolj takšnih prizorov v italHa s janskih realističnih filmih, ki so P°|ike vojni zasloveli po vsem svetu. Komaj smo v Bariju zapustili žalostji j ne predele starega mesta, nam je nalčai] malem trgu korak obstal pred lepo tet; cerkvijo, okrog katere se je na lesenem (up ogrodju gnetlo nešteto delavcev z na‘« 1 menom, da bi jo prepleskali. Na istoiasi, dejavnost smo naleteli v njeni notra- Pj njosti, kjer nam je prelat na dolgojo j razkladal, koliko milijonov bodo pora- o; bili za obnovo tega božjega hrama, fi 8 Nisem nikak brezverec in v težkih|fv( trenutkih svojega življenja na kop-ltot nem in na morju prav rad izmalimp-ii kak očenaš za odrešenje svoje duše.ie j Toda ne ,gre mi v glavo, zakaj so ™ j Ortoni najprej obnovili eno izmedia ( številnih mestnih cerkva, ko bi s temle ] denarjem lahko pomagali pod streholrot stotinam nesrečnežev in zakaj prelatJe:0 troši milijone za lepšanje svoje že ta-lrot ko lepe cerkve prav na pragu osiro-W-6i mašenega predmestja v Bariju. PrU: S polno glavo podobnega razmišlja-Atan nja sem se vrnil na ladjo. V kajutiii so mi na pisalni mizi slučajno obtl-f>ei0 čale oči na zadnji številki tržaškegafa 5 dnevnika, ki sem jo kupil pred odho-lev dom in v kateri so bile objavljene zser debelimi napisi obljube tržaškemU8re,j prebivalstvu. Milijoni in milijarde "p č visoke številke, ki jih do sedaj ni bUfll IC: deležno nobeno mesto. Tedaj sem Pr'Rni vič podvomil, in sicer ne v obljube,«); temveč v stvarno izvršitev teh. p c Drago Tolminsla|a p n Od iredenlisliGi sanj do gospodarske Mičnosti; Kaj Italijanom zamegljuje pogled Ob zaključku bi rad mimogrede 0-pozorii na nekatere okoliščine, ki so preprečevale našim Italijanom, a jim danes še otežujejo, da bi zavzeli pravilno gledišče v slovanski resničnosti, v kateri so se rodili; potrebno bi bilo končno, da se v njej znajdejo. Julijska Krajina leži na sami meji v neposrednem sosedstvu z Italijo, pa tudi Dalmacija ni tako daleč od nje. (S tem nikakor ne oporekam to, kar sem poprej napisal o naravni ločenosti Italije od vzhodne obale Jadranskega morja in ekstrateritorialnosti italijanskega jezika v »mešanem pasu« našega narodnega ozemlja. Kajti tam sem govoril o zemljepisnih enotah in jezikovnih področjih, medtem ko je tu beseda o čustvih, ki se ne pokorijo prav vedno kruti resničnosti, temveč se pogosto predajejo utvaram domišljije.) Učinek bližine je podvojen s podobnostjo narave. Srdozemski so tako podnebje in zemlja kakor morje, a z njimi tudi ljudje nekje v širokem, drugod zopet v ožjem pasu ob vsej obali od Gorice in Vipavske doline, od Istre pa do Dubrovnika in Kotor a, do Budve in Bara. Vse to ustvarja ozračje, ki lahko trenutno premoti celo posameznega našega človeka iz notranjosti. Toliko prej in poleg tega mnogo bolj sugestivno kakor v neki oddaljeni deželi morajo tu na Italijana — v tako na zunaj sorodni sredini — delovati ruševine rimskih zgradb in spomeniki italijanske umetnosti. Saj on čuti svoj narod bolj čistokrvnega in polnopravnega naslednika starih Rimljanov kakor mu to priznavajo tuji zgodovinarji; ponaša se vsekakor s pravico s prispevkom italijanske umetnosti k splošni kulturi. Pred sledovi beneške vladavine v Istri in Dalmaciji slavi »Serenissimo«, a pozablja na puščobo in bedo, v kateri je ta pustila istrskega in dalmatinskega kmeta. Kadar je upor proti zahtevam po naši Dalmaciji strmoglavil z mestnih zidin ka-menite leve sv. Marka, se je Italijan zadrl nad »barbare«, toda pri tem se ni spomnil, da je v samih Benetkah prvega takšnega leva razbilo ljudstvo že leta 1797. Enostranski kult starin — pogosto prej polemičen kakor iskren — odvrača Italijana od tega, da bi bolje spoznal svojega slovanskega soseda in žive vrednosti'njegove sedanjosti. Razvoj zgodovine in izpremenljivi tempo evolucije raznih narodov je medtem dodelil starinam že večkrat bolj poklicane čuvarje, kakor so tisti, ki jih razmetavajo, ne prav vedno v kulturne namene. Sicer je romantično naglaševanje o-stankov in izpričevanj iz preteklosti z ene kakor z druge strani stalen pojav v narodnostnih sporih, ki jih je v bivši Avstriji izzval spor slovanskih narodov, znan v zgodovini kot slovanski preporod. Kar zadeva južne pokrajine, je odpor proti tej »slovanski nevarnosti« v državi pod pretežno nemško hegemonijo deloval vsaj v zgodnji dobi močneje s severa. Toda toliko bolj besna je polagoma postala reakcija Italija- am; nov, ki so morah v slovanskem živijulOo ; prepoznati pravega tekmeca v boju < nacionalno oblast na samem terenu. Un 1 redentizmu, ki je bil po zunanjosti U-ten( perjen samo proti avstrijski državni?0: i oblasti, je spopadi s Slovenci in Hrvati0 st v oblikah boja za uresničenje narod--« 1 nostnih pravic dajal celo zakonito os-i(r°b: novo (platformo) za njegove posebne^ smotre. Spor se je zaostril na čustvenen)ja-a področju tudi s tem, da se etničn3j,(^ različnost v določeni, naravno postop-^^ no v vse manjši meri — nekje boljna ^ drugod sploh ne — ujema s socialno ibls na ekonomsko diferenciacijo, z antitezo je mesta' in vasi, zlasti mesta na obaliji m in vasi daleč od nje. Ta spor je zao-IOo r strilo tudi to, da morajo naši naroditaij tudi na področju jezikovne kulture na-(5a.j( domestiti z mučnim prizadevanjem, K*®0 18 ga poleg tega zavirajo narodni na-^a sprotniki, v teku nekaj rodov to, zato ]f kar so jih stoletja prikrajšala brez nji-'0! ec hove krivde. Kjer koli je bil slovanski119 i)re[^ dosedanje izkušnje lahko popolnom3iii Vq upravičeno izrazita dve želji. Prvič, daQ0 0). se končno preneha politika vmešava-I0 ^ nja tretjih sil in enostranskega odlotm^ čevanja ter da se za vedno prekin«hrari|: vrsta pogreškov, ki se je začela z lor>-Vo predložiti Zavodu za ličIkf0^no zavarovanje izkaz mezd iz-eniiaacan'h v drugem polletju 1954 in na-ra-lr * temu zavodu zavarovalno prešli- IV 2a pi vo p°llet^ 1955 *' ^jL 0 1®- januarja morajo trgovci, po nj[ avljalnice, trgovski zastopniki in pro- tin^« dajni agenti za radio-električne aparate in material predložiti koncesionira-nemu zavodu za radijske oddaje pole upisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu decembru 1954. Do 10. januarja morajo delodajalci predložiti Zavodu za Socialno skrbstvo izpolnjene obrazce V4 in V5/7 za mesec december 1954 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov socialnega zavarovanja. Do 15. januarja morajo delodajalci predložiti Uradu za delo seznam uslužbencev zaposlenih v obratu do 31. decembra 1954. ne-pŽASKI TRGOVCI PRIČAKUJEJO pe- KUPCE Z ONSTRAN MEJE. >in, ržaški trgovci na drobno z vso po-rU-pKostjo sledijo razvoju pogajanj za nt-putev obmejnega prometa. Njihova na, atHšča so polna in čakajo na kupce I °tistran meje. Računajo, da se bo v tržaški trgovini jia drobno po-ra-r^U po praznikih, ko bo pošel de-rd-Lr’ ki so ga potrošniki prejeli na raže™11 trinajste plače in odpravnin ob od-tu iz službe pri anglo-ameriški u-iiyvi- Tudi jestvinčarji, organizirani v ia-^°v6nskem gospodarskem združenju, •aV ‘ se sestali in razpravljali o ureditvi ? k\i in zelenjava meti prazniki ^ršovci s sadjem na drobno tožijo, .[?_So letos prodali manj sadja za praz-p l^e kakor druga leta. Po njihovem ■sH^u 50 tega krivi predvsem božič-' c Paketi, katere prejmejo mnogi me->po( n* 0(^ svojib delodajalcev. V teh pa-=rn[i 1 Predvsem sadje, bi pa je- bilo ' r®Ueno pri tr-govcih na debelo. S tem , bU trgovcem na drobno prikrajšan ,t0Nlužek. ^Iftvovrstne pomaranče se prodajajo ® |° 130 za kg na debelo in 200 na drob-r srednje vrste od 50-80 na debelo • jJ 8(1-120 na drobno. Mandarini gredo ‘ [fVoVrstni po 140 na debelo, 200 na Tn&no; ostali od 50-100 na debelo in \ 1"*®® na drobno. Navadne vrste jabolk Prodajajo po 50-80 na drobno (30-A Pa debelo), srednje vrste po 80-100 irnh ^ro'Dno (50-S0 na debelo), prvovrst-a |e kakor »delicija« pa po 140-200 na ntr0bn° (90-120 na debelo). Hruške sta-a Mio prvovrstne »kaizer« 160-200 na ta b°bno in 100-150 na debelo; navadne ro-jpio na debelo in 80-100 na drobno. puški c za kuhanje je letos mnogo la,.aPj kakor lani. Zato se tudi cena dr-M1 čvrsto. Prodajajo se po 65-70 na de-'t "p 0 in po 100 na drobno, to je približ-r ^0 ]jr Več kakor lansko leto. Kaki--fv ni več na trgu. Cena limon pada, 1 .i61' iih je dosti in se malo prodajajo; ttapedo p0 60-120 na debelo in 140-200 "J drobno. U L^rom,Pirja je več vrst na trgu. Tako Pf-pne okrogel 26 na debelo, 38 na drob-vrste »majestic« 32 na debelo, 42 kita drobno; belgijski 36 na debelo 48 sidR drobno; holandski 42 na debelo in na drobno. Na trgu je tudi južno-.^ijanski nov krompir, ki stane 45-55 Ji*9 debelo in 70-80 na drobno. Cikorijo , P»}° iz Italije, ker goriške ni vfeč na Hu istane 40-50 na debelo in 60-80 na Jrnbno. Ohrovt goriški stane 20-25 na Mbelo in 40-50 na drobno, domači 25-. r na debelo in 40-50 na drobno. Ko-'f^ač gre po 40-50 na debelo in 80-ai ■ na drobno. Paradižniki gredo pre-z_ P1 od rok. Stanejo 100-120 na debelo "r 160.200 na drobno. Selna domača U' ane 60-80 na debelo in 90-120 na drob-itjf0' furlanska je za 20 lir cenejša, ker iti slabše vrste. Špinača domača je dra-120-140 na debelo in 180-200 na )S- rQbno; goriška, ki je dobre kakovosti nepPe 70-100 na debelo in 100-140 na t^bno; italijanska je slabša in gre po jHi j8® na debelo, 80-100 na drobno. Cve- 1ai a stane 50-80 na debelo, 80-120 na . r°bnc p. —*»o. Karčofi so se podražili tik pred Ijfzniki in so se prodajali po 70 lir inh ^r°bno; zdaj je cena zopet padla na jg. Pa debelo in 40 na drobno. Letos jih .,e b).'ecej na trgu, dočim jih je bilo la-1 JI Pfalo. Radič rdeč goriški stane 200-..r® na drobno (100-200 na debelo); e-italijanski pa 120-200 na drobno ^["lOO). Zelen radie se prodaja po 120 K p 180 na drobno (60-90 na dtebelo). So-a1 a mehka »francoska« iz Italije gre 180-120 na drobno in 100 na debe-ib° Soriška je cenejša, trda po 100-140 ^ a drobno (60-100 na debelo). Cena do-je"Jače »endivije« se je dvignila, ker jo a-*6 vedno manj in stane 100-140 na de-S Uo in 140-180 na drobno. je obmejnega prometa, ki naj bi poživil tržaško trgovino na drobno. Slovensko gospodarsko-lculturna zve- aa za prosto cono. Izvršni odbor zveze je v svoji zadnji seji pozdravil pobudo za ustanovitev proste cone na Tržaškem ozemlju. Razpravljal je tudi o vprašanju zaposlitve Slovencev v javnih ustanovah. ZA SAMOUPRAVO TRŽAŠKEGA O-ZEMLJA. 'Izvršni odbor komunistične (kominformske) stranke v Trstu je sklenil ustanoviti posebno komisijo, ki naj podrobno utemelji zahtevo po avtonomiji Tržaškega ozemlja. 'Druga resolucija zahteva ustanovitev proste cone. ODHOD AVSTRIJSKIH IN BALKANSKIH IZSELJENCEV. Pretekli teden se je z ladjo »Toseama« odpeljalo iz Trsta okoli 450 Avstrijcev in 100 beguncev iz balkanskih držav. Izselitev j,e organiziral Medvladni odbor za izseljevanje iz Evrope (ICEM - Intergo-vernmental Committee for European Migration). Corriere di Trieste in Pic-colo sta pohvalila ta odbor, ker je dal tržaški luki zaslužiti s tem, da je izbral Trst kot izhodišče za izseljenske ladje ;tako niso tega zaslužka Trstu odnesle Benetke. Nažalost je ta zaslužek zagrenjen s solzami mnogih nesrečnikov, ki postajajo žrtve brezvestne propagande in si v svoji domišljili ustvarjajo gradove v oblakih, misleč da jim bo tuja zemlja mati, ne mačeha. Rajši bi obdelovali svojo zemljo doma s tisto pridonstjo, kakor bodo morali delati v tujini. NOVA PROGA IZ TRSTA V RDEČE MORJE. Plovna družba Gennari iz Pe- Dp 20. januarja je treba plačati Registrskemu uradu obrok davka na promet z vrednostnimi papirji za drugo polletje 1954. Do 31. januarja je treba predložiti davčnemu uradu prijave plač in mezd izplačanih uslužbencem v letu 1954 za odmero dohodninskega davka Cat. C.2. Do 31. januarja morajo lastniki radijskih sprejemnikov plačati takse in naročnino za radijski sprejemnik za prvo polletje 1955. Vsak petek; trgovci in industrijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom, morajo plačati ta davek na prodaje izvršene v preteklem tednu. šara je sklenila uvesti progo Trst-Rde-če morje z odhodi vsakih 21 dni. Na progi bosta vozili ladji »Verax« z zmogljivostjo 2.900 kub. metrov in »Ga-vilana« z zmogljivostjo 4.000 kub. m. VELIKO NAROČILO REŠKIH LADJEDELNIC TRŽAŠKIM Med upravo Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) in ladjedelnico »3« maj« na Reki je bila podpisana okvirna pogodba za novo naročilo v skupni vrednosti treh milijonov dolarjev (okoli 2 milijarde lir). Gre za naročilo ladijskih strojev. Podobno naročilo v skupni vrednosti 2 milijonov dolarjev je dala reška ladjedelnica jadranskim ladjedelnicam v Trstu poleti. DELEGACIJA DRŽAVNEGA HOLDINGA » FINME C C ANIC A«, ki jo je vodil ravnatelj ladjedelnic »Ansaldo« v Genovi prof. Teani, se je vrnila s pogajanj iz Beograda. Po izjavi g. Teani-ja so razgovori potekali v prisrčnem ozračju in dovedli do ugodnih zaključkov. Sklenjenih je bilo za 7 milijard lir kupčij, glede nadaljnjih transakcij v vrednosti .15 milijard ,se bodo pogajanja nadaljevala. Ni znano, ali je teh zaključkov deležna tudi tržaška industrija. BOJ ZA POLNOČNICO NA OPČINAH. Nova italijanska duhovnika na Opčinah sta letos zahtevala za priseljene Istrane posebno polnočnico, ki naj bi bila ob 10.30. Utemeljila sta to zahtevo s tem, da italijanske vernike bode slovensko petje med polnočnico. Z zahtevo nista prodrla, ker je Vatikan odločil, da je ena polnočnica ob 12. uri dovolj. ZA »ALDISIJEV« SKLAD JE BIL NA PREDLOG ravnatelja za javna dela dr. Calfallerija nakazan znesek 200 milijonov lir. Ta denar so prihranili pri raznih javnih delih v okviru prejšnjih gospodarskih načrtov. Nad 2 milijardi za cono B Piran, 28. dec. 1954 Po sklenitvi londonskega sporazuma o Trstu sta bila okraja Koper in Buje vključena z amandmajem koordinacijskega odbora zveznega izvršnega sveta v jugoslovanski gospodarski sistem. Zato se bo moralo odslej gospodarstvo obeh okrajev ravnati po istih določbah ki veljajo za gospodarstvo v ostali Jugoslaviji. Kljub temu pa bosta oba o-kraja še nadalje ohranila svoje dosedanje privilegirano stališče, ker jima bo v obliki dotacij povrnjeno vse tisto, kar bi morala po teh določbah odvajati v zvezni sklad. Tako bosta lahko oba okraja 100% izkoriščala zvezni davek na dobiček in sredstva amortizacijskih skladov. Razen teh ugodnosti so bile z amandmajem zagotovljene za gospodarsko leto 1955 koprskemu okraju investicije v znesku 750 milijonov dinarjev, bujskemu okraju pa v znesku 500 milijonov dinarjev. Ker bo jz zveznih sredstev financirana gradnja ceste Senožeče - Rižana, za katero bodo porabili prihodnje leto 750 milijonov dinarjev, znaša tedaj investicijski prispevek zvezne vlade za oba okraja nič manj ■kot dve milijardi dinarjev. Zvezni vladi je namreč veliko na tem ležeče, da ostaneta gospodarska dejavnost in življenjska raven v obeh okrajih neizpre-menjeni, odnosno da se po možnosti še bolj dvigneta. Temu stremljenju je bilo posvečeno tudi zadnje zasedanje obeh zborov o-krajnega ljudskega odbora v Kopru. Ker nameravajo graditi v Kopru več stanovanjskih blokov, so bile te gradnje proglašene za splošno koristno delo in je bila že ustanovljena posebna komisija za razlastitev zemljišč, ki pridejo vpoštev pri teh gradnjah. Oba zbora sta med drugim odobrila investicijske načrte raznih podjetij za nakup opreme. Za razvoj ribištva je bil odo- bren kredit v znesku 75 milijonov dinarjev, ki bodo uporabljeni za gradnjo in opremo šestih ribiških ladij. Za pospeševanje turizma je bil odobren kredit v znesku 39 milijonov dinarjev, s katerimi bodo adaptirani hoteli »Metropol«, »Rotonda« in »Miramar« v Piranu, ki bo s tem pridobil 130 novih ležišč. Prav tako je bil odobren tudi predlog sveta za prosveto in kulturo o ustanovitvi italijanske vajeniške šole v Izoli. Pa tudi bujski okraj noče zaostajati za koprskim. Okrajni ljudski odbor je namreč izdelal petletni gospodarski načrt, v katerem so predvidene investicije v znesku 6,5 milijarde dinarjev-Sicer pa čaka ta nekdaj zapuščeni o-kraj lepa bodočnost, ker je bogat s prirodnimi darovi. Saj so tam nedavno odkrili nova^ bogata ležišča boksita, in to prav v trenutku, ko so bila stara ležišča domala že izčrpana. Zaradi širokogrudne pomoči zvezne in obeh republiških vlad je obema o- krajema bivše cone B zagotovljena lepa 'bodočnost in že ni več daleč čas, ko oba okraja ne bosta več potrebovala te pomoči, marveč se bosta z lastnimi sredstvi povzpela med najnaprednejše okraje v svoji novi domovini. Rogat ribolov. Podjetje »Riba« v Izo- li si je ob začetku letošnjega poletnega ribolova zastavilo nalogo, da bo s svojimi trinajstimi ribiškimi ladjami nalovilo 80 vagonov rib. Čeprav sta dve ladji izpadli, pa je podjetje z e-najstimi ribiškimi ladjami nalovilo namesto predvidenih 80 vagonov 93 vagonov rib, kar predstavlja za ribiške ladje take vrste pravcat rekord. Ta u-speh pa je v veliki meri pripisati modernizaciji ribiških naprav in ladij, ki so opremljene s petimi radijskimi oddajnimi in sprejemnimi postajami. dr. F. J. Huj MORAŠ VEDETI 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU Razvrednotenje denarja uniči prihranke la it, i- 3SL to Nebnim prihrankom poedincev, ki »■v* se že prej zavedali socialne potrebe, p štedijo na prostovoljni podlagi, se looK Pridružila milijonska armada rv. Veznih zavarovancev za socialno >bstvo. j. ^ zvezi z zasebno štednjo je treba ■beniti večjo prilagodljivost zakono-p.jpje o socialnem skrbstvu v novejši ,jr°bi zelo pogostega denarnega raz~ tfJ^otenja. Po prvi in drugi svetov- vito vojni je prišlo v mnogih državah obsežnega razvrednotenja denarja. >. je imelo za posledico strašne la-^pbe tistih, ki so vlagali svoje pirt-htttke v dobri valuti v denarne za-.e,®de. Cez noč so izgubili skoraj vse 11 Postali veliki reveži. Padlo je tudi jJ^Panje v štednjo, ki se je le počasi n Eh Popravilo in okrepilo. Takšen pri-i-m 80 doživeli po prvi svetovni vojni ,-rtagateljii v Avstriji in Nemčiji pa itd - v drugih državah. Cez noč so vsi , r^vljina postali »papirnati milijo-"fjVji«, v resnici pa veliki siromaki. E-a!ta usoda je po obeh vojnah zadela zavarovance za življenje. V do-U Valuti so pred prvo in med obema .°jn.ama plačevali visoke zavaroval-•ip* zneske, prejeli pa le nekaj papirja, g ie predstavljal komaj šestdeseti, se-epideseti ali celo stoti del vplačane--sa kapitala. 1- Podobno bi se zgodilo tudi s pokoj-‘Parni in drugimi dajatvami zavaro-i-^cev za socialno skrbstvo, ki so se K^erjale pred drugo svetovno vojno eZa/°bri valu*d- Že med samo vojno so 'rane ^ubijati na svoji vrednosti za-j postopnega razvrednotenja denar- ja. Takoj po vojni pa je kupna moč pokojnim še nadalje padala ter spravljala upokojence socialnega skrbstva v obup. Samemu ustroju socialnega skrbstva je grozil polom. Že leta 1947 so bili izdani prvi zakoni in ukrepi, s katerimi se je začelo postopno prila-gojevanje socialnih prispevkov in dajatev novim valutnim prilikam. Tako je bil na zelo spreten način ohranjen ugled, socialnega skrbstva v splošno korist vseh zavarovancev. Treba je že takoj poudariti, DA PREDSTAVLJA RAZVREDNOTENJE KUPNE MOČI DENARJA NAJ VEČJO OVIRO ZA BOLJŠE IN PRAVIČNEJŠE POSLOVANJE SOCIALNEGA SKRBSTVA. ZATO STA UMETNO NAVIJANJE CEN IN NEPREMIŠLJENO NARODNO GOSPODARSTVO NAJVECJI ZLOČIN NAD NAJREVNEJŠIMI SLOJI PREBIVALSTVA — PROLETARCI. Oboje povzroča razvrednotenje denarja, to je zmanjšanje njegove kupne moči. Kljub izredni prilagodljivosti socialnega zavarovanja menjajočemu se položaju denarne kupne moči, je vendar stvarno nemogoče takoj tudi upravno slediti novemu položaju; zaradi tega nujno nastajajo v dobi pogostega razvrednotenja denarja krajša ali daljša razdobja neprimernih pokojnin in drugih socialnih dajatev. Socialni prispevki in dcv-jatve se na primer pri nas po zakonu lahko menjajo vsako leto enkrat. Ce jih ne menjajo, ostanejo enaki prejšnjemu letu. Prispevke za vsa socialna zavarovanja morajo skoraj v celoti plačevati delodajalci neposredno. Dejansko pa gre za del delavčeve ali uradnikove plače, ki bi bila brez zavarovanja lahko višja. To pomeni, da plačujejo delavci in uradniki sami svoje socialno zavarovanje po delodajalcih, vendar imajo visoki zavarovalni prispevki znaten vpliv na proizvodne stroške vsakega podjetja. Zato imajo države s slabo razvitim socialnim skrbstvom večje tekmovalne zmožnosti za prodajo svojih izdelkov na svetovnih tržiščih, ker je njihova delovna sila cenejša. Dejansko so žrtve tega nesorazmernega tekmovanja (dumpingov) delavci in uslužbenci socialno manj razvitih držav. Zaradi tega mednarodnega tekmovanja za osvojitev tržišč je potrebno, da so socialni prispevki v pametnem soglasju z gospodarsko zmogljivostjo in tržnimi cenami. Res je sicer, da so visoki prispevki za socialno skrbstvo na drugi strani pogoj za visoke socialne dajatve, vendar mora biti ta razvoj gospodarsko skladen. Predvsem, je treba paziti, da poberejo upravni stroški čim manjši del zbranih socialnih skladov, kar avtomatično poveča socialne dajatve v korist zavarovancev. Kakor na drugih vejah narodnega gospodarstva je treba tudi v socialnem skrbstvu, kjer gre za zaščito najpotrebnejših in najubož-nejših, delovati proti zamotani in razsipni upravi, ki naj bo pregledna ter pod stalnim neposrednim nadzorstvom predstavnikov prizadetih zavarovancev. V tem pogledu vlada zdaj, na žalost, še skrajna pomanjkljivost. (Se nadaljuje) Voščite l Tudi vi, večni računarji v podjetjih in na bankah, voščite svojim znancem, ki prav tako kakor vi premlevajo podnevi in ponoči trde številke po bankah, podjetjih, trgovinah in obrtnih delavnicah. 2e sama vaša vizitka, jih bo razveselila, ker ni na njej številk, računov ali protestov. Prinesla bo v podjetje nekaj vaše osebnosti in vaše dušel, vsaj delček vaše družine in vašega doma. Zato bo dobro dela. In če nočete voščiti iz osebnega nagnjenja, voščite vsaj zaradi posla. Tudi v poslovnih zadevah koristijo prijateljski osebni stiki. ZAHVALA »GOSPODARSTVA« Uredništvo in uprava »Gospodarstva!! se zahvaljujeta vsem bralcem lista, ki so jima posebej izrazili voščila za pro-speh in napredek v prihodnjem letu. UPRAVA TRŽAŠKEGA VELESEJMA!, kakor tudi uprava Zagrebškega vfelesejma želita bralcem »Gospodarstva« mnogo uspeha |v novem letu. OPENSKA VZPENJAČA V DOBRIH ROKAH. Nekaj dpi pred prazniki so nadzorniki openske vzpenjače ugotovili, da je novi kabel, na več mestih počil, in so zaradi tega takoj ustavili promet. S Kolonje do Trsta so namesto Kolonje do Trsta so namesto vzpenjače vozili avtobusi, ki jih je najela Družba malih železnic Prvi dan je organizacija prometa precej šepala, takoj drugi dan pa je osebje organiziralo vzorno službo. Kabel je trajal ■samo 3. mesece, medtem ko traja običajno okoli 8-12 mesecev in včasih še več. Naročen je bil v nemški tovarni »Felten und Guillaume Falzer« iz Muehlhei-ma pri Koelnu. Družba malih železnic je takoj naročila novi kabel v Švici in po enem tednu je vzpenjača zopet stekla v veliko zadovoljstvo potnikov. Povprečno stane kabel 2,500.000 lir; v ceni ,so všteti prevozni stroški in carina v skupnem znesku 700.000 lir. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugoknija:^ »Sarajevo« je priplula 18. decembra iz Bejruta z 900 t blaga in odplula 20. decembra v Benetke. »Uži-ce« je prispela 19. dec. iz Turčije s 420 t blaga, vkrcala 120 t in odplula 20. dec. na Reko. »Črna Gora« je priplula 20. dec. iz ZDA z 897 t, vkrcala 191 t in odplula 22. dec. na Reko. »Vranjic« je prispela 26. de?, z Reke, vkrcala 1100 t ip odplula 28. dec. v Aleksandrijo »Triglav« je priplula 30. dec. z Reke. vkrcala 500 t in odplula 30. dec. na Daljnji vzhod. »Vis« je priplula 30. decembra z Reke, vkrcala je blago za Bližnji vzhod. Pričakuje se prihod: »Titograda« 3-4 jan. z Bližnjega vzhoda, »Sarajeva« 3-4 jan. z Bliž. vzhoda, »Slovenije« 13. jan. iz ZDA. Jadrolinija: »Istra« je prispela 21. decembra iz Grčije s 75 t blaga, vkrcala 179 t in odplula 22. dec. na Reko. »Pelješac« je prispela 27. dec. iz Grčije s 120 t in odplula 27. dec. na Reko. »La-stovo« je prispela 28. dec. iz Grčije s 120 t in odplula 29. dec. na Reko. Pričakuje se prihod »Istre« 4. jan. Brodarine povišane V začetku novembra so se brodari-ne na progah med Ameriko in Evropo znatno zvišale in so do danes ostale na novi ravni. Za ta pojav navajajo pomorski izvedenci razne razloge, med temi potrebo velikih pošiljk žita iz Severne Amerike pa tudi pošiljk premoga. Vse to je v zvezi z nadaljevanjem ameriške pomoči v raznih oblikah. Tako se je v zadnjem času pojavilo tudi n/ rarisinnjsčLL za prevoz ameriškega premoga za Jugoslavijo in Italijo. Na samem Sredozemlju se brodarine niso tako dvignile, ker je bil na razpolago ladijski prostor na ladjah, ki so v večjem številu prihajale iz Severne Amerike. Drugi tudi domnevajo, da so zdaj zopet pričeli polniti skladišča blaga, ki so bila za časa korejske vojne izpraznjena. Pomorski izvedenci so prepričani, da je bolj kakor vsi ti gospodarski razlogi vplivalo na gibanje brodarin ozračje, ki se je začelo v Evropi ustvarjati v zvezi z raznimi političnimi konferencami y LondomMn Parizu, V Evropi nastaja nova napetost. Težko je napovedati, koliko časa bo trajala, dosedanja konjunktura za plovna podjetja, vendar kažejo pogoji, na podlagi katerih se sklepajo prevozne pogodbe na termin, da bo ta konjunktura trajala vsaj dobrega pol leta. Naj navedemo nekatere postavke na tradicionalnih progah za prevoz žita: La Plata - Antwerpen - Hamburg se je brodarina dvignila od 92 na 100 in celo 105 šilingov; za prevoz na Angleško od 96 na 107/6, a za prevoz do Trsta 100-102 na 107,6; prevoz v Italijanska pristanišča 12 dolarjev. Za prevoz žita z reke Sv. Lovrenca v Antwerpen -Rotterdam so proti koncu novembra računali 8,75 dolarja (mesec poprej pa 7,90), do Anglije 75,6 šilingov; z obale povpraševanje po ladijskem prostoruZdruženih ameriških držav do Jugosla- vije 10,25 do 10,50 dolarja; od pristanišč Ameriškega zaliva do Anglije 82/6 šilingov, iz Angleške Kolumbije v Anglijo 100 šilingov itd. Tudi za prevoz ameriškega premoga so brodarine poskočile: na progi Hamp-ton Roads - Rottendam - Amsterdam znaša zdaj brodarina 46 šilingov (konec oktobra 41), do Manchestra 33,6, do Genove 7,9 (y začetku novembra 7,20) dolarja; do jugoslovanskih pidsta-nišč 9,65 dolarja (v začetku novembra 9 dolarjev). BRODARINE NA JADRANU Na podlagi vesti jz italijanskih virov v Trstu se brodarine na Jadranu niso prilagodile povišanju ki je nastalo pri prevozih na drugih progah. Le v novembru se je pokazalo malenkostno povišanje. Ta poročila navajajo, da so jugoslovanske družbe dodale k broda-rini za prevoz lesa in cementa iz jugoslovanskih pristanišč v Turčijo 30%, čeprav niso druge »konference« povišale brodarine. Zaradi skrčenja izvoza lesa iz srednjeevropskih držav se je povišanje po ladijskem prostoru na Jadranu zmanjšalo. Brodarine za prevoz lesa iz Trsta v Aleksandrijo 29-31,6 šilingov; v Bejrut-Latakijo 4,2 dolarja; za papir 14 dolarjev za tono do Izraela in 16 dolarjev za prevoz strojev; za prevoz papirja v severnoafriška pristanišča 80 šilingov v Maroko, 60 v Alžir in 50 v Turčijo. Stetnu inCMu fradiiAM i oui/ii^eka u. Kadu RI A« želi cenjenim gostom srečno Novo leto ! Se priporoča lastnica FONASIERI ALBINA Ulica Murat 6 — Telef. 29-480 VLASTITE POŠLOV.NICE, PRETSTAVMISTVA I ISPOSTAVE: NEW YORK - BEOGRAD - ZAGREB - LJUBLJANA - OSIJEK . PULA - RASA - BAKAR - NOVI - -MARIBOR JESENICE - SEŽANA - NOVA GORICA - PREVALJE I HERPELJE KOZINA UVOZ @ IZVOZ « TRANZIT & LOKALNA OTPREMA Redoviti zbirni promet sa svim zemljama Zapadn-e Evrope - Unajmljivanje brodskog prostora - Transportno osi-guramje - Pakovanje - Kvalitativni i kvantitativni prijem robe - Cs-rinjenje - Pregled lokalnih i medjunarodnih tovarnih lisfcova - Naša organizacija je spremna da Vas posluži u svim transportnim poslovilna najbrže, najjeflinije i najekonomičnije - Za sve ponude i obavčjesti obratiie se našim poslovnicama - Korespondlenti u svim večini pomorskim lukama svijeta EXPO R T -1MPO R T RIJEKA, ZAGREBAČKA 19 Tel. 33-15 IZVOZIMO: SVE VRSTE SVEŽE I SLANE MORSKE RIBE I RAKOVA Zeli svim klijentima sretnu i uspješnu 1955 godinu! G Silo ubpalmn o letu 1955 zeli obein eeuj. po&lomiin pi ijaleljem m odjemalcem kaleh Ho Ccmlmmlal - £xpoU Hjtdljcma - Tombiceoa ulica 1 ~ Tel. 2I-82G Pliuliiift IMPORT - EXPORT RIJEKA ul. Rade Končara 44 TELEF. 20-54 -- 39-14 /zvoziš Voče i pourče. Večne pulpe. Šumske plodove: Šipak, borovicu i drugo Stočnu hranu: Sijeno, sirnim i drugo Alkoholna i bezalkoholiii pica (bez vina) Kesten, ruj, šišarke Iješnjak Uvozi s Kolonijal, agrume, južno voče. želi svim klijentima sretnu i uspješnu novu godinul955 ! Beogradu iip jsm ZALOGA- VINA NA DEBELO list-Ulica Fonileriii St. e-Tel. 93-200 Gostilna MOV! BUNKER Trst, ulica Coni! 40 Cenjenim odjemalcem in gostom želimo srečno Novo letol r TVRDKA Rag. DAMO MERI IMPORT EXP0RT Trst - Trieste, ul. Perarolo 35 Tel. 23-953 isirn IMPORT EXPORT „(iradšped(‘ Poduzeče za transport i špediciju RIJEKA telef. 23.02 Radnički savjet podužeča Gradšped - Rijeka Čestita novu 1955 godinu svim svojim klijentima i poslovnim prijateljima! rij ek a, ul. rade končara 44 - telef. 3318 želimo svim cenjenim klijentima puno uspijeha u novoj godini! OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELI VSEM CENJ. ODJEMALCEM KOOPERATIVA EXP0RT-IMPORT PODJETJE ZA IZVOZ LESA LJUBLJANA, Miklošičeva ulica štev. 6 - Tel, 21-053 IZVAŽAMO: žagan mehak les, trd žagan les, gozdne sorti-mente ter izdelke domače obrti. fRŽNI PREGLED TrzasRi trgr KAVA TRST. Zelo omejeno je število kupčij za blago v tranzitu. Vrste srednjeameriške kave kvotirajo 180 dolarjev; Minas 126-130 dol. za 100 kg in Ecua-dor 126-127. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg foto: Rio N. Y. 5 57,75; Rio N. Y. 3 61,50; Santos Supe-rior 75,25; Santos extra prime crivello 18 78; Viotoria 5 good to large bean 54,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg foto: Haiti naravna XXX 67,50; Salvador 78; Kostarika 82; a-rabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 485; Moka Hodeidah 1 530; a-friška kava, v šilingih za cwt cif: U-ganda prana in prečiščena 355; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 398. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do> grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska: Rio1 N. Y. 5 1330; Rio N. Y. 3 1370; Santos Supe-rior 1600; Santos extra prime good to large bean 1630; Viotoria 5 good to large bean 1280; srednjeameriška: Haiti naravna 1550; San Salvador 1750; Kostarika 1810; arabska: Gimma 1460 ; Moka Hodeidah 1 1545; a-friška: Uganda prana in prečiščena 1250; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250. SLADKOR TRST. Cena sladkorja, ki je v zadnjem času padala, se je pričela dvigati. Angleški sladkor ponujajo po 40/12/6 funta šterlinga za tono'. Madžarski in vzhodnonemški sladkor ne kvotirata. Povpraševanje ni veliko; skromno je število sklenjenih kupčij. POPER TRST. Vsled sezonskih razmer se je potrošnja popra znatno skrčila. Trgovci imajo še mnogo blaga v zalogi. Vrsta Sarawak special kvotira na viru proizvodnje 330-335 šilingov cwt cit Trst ponovno pretehtano. Mrtvilo vlada na tranzitnem trgu popra. ltolIjo.ii.sI«:! trp V tednu pred božkjam ni bilo opaziti posebne živahnosti na italijanskih večjih tržiščih, ker so si grosisti že prej preskrbeli velike zaloge blaga. Samo na manjših tržiščih je bilo bolj živahno. Večina kmetijskih pridelkov je dosegla višje cene kakor lani v istem času. Zanimivo je to, da je trg s kmetijskimi pridelki že delj časa uravnovešen in da ni bilo opaziti velikih skokov pri cenah. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 435-440 lir kg, do največ 1,50% kisi. 430-435, do največ 2,50 odst. kisi. 420-430, do največ 4% kisi. 410-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 445-455, tipa »B« 415-420; semensko o-Ije navadno 350-360; olje iz zemeljskih lešnikov 380-390. VINO MILAN. Cene za stop/stot fco milanska postaja: Piemonte črno 10-11 stop. 690-710, 11-12 stop. 710-730; Barbera 12-13 stop. 740-770; Oltrepo Pavesie 10-11 stop. 680-700, 11-12 stop. 700-720; Man-tovano črno 9-10 stop. 640-660; Valpo-licella in Bardolino 11-12 stop. 720-740; Soave belo 11-11,5 stop. 730-750; Rabo-so 1'0-11 stop. 680-700; Emilijsko 10-11 stop. 650-680; 11-12 stop. 680-700; Roma-gna belo 10-11 stop. 590-610; Romagna črno 10-11 stop. 610-630; Toskansko navadno 10-11 stop. 660-680; Aretino belo 10-11 stop. 620-640; Marche belo 10-11 stop. 625-640, črno 660-680; Barletta ex-tra 14-15 stop. 665-675; Tarantino 14-15 stop. 650-670, 16-18 stop, 680-700; Squin-zano 14-15 stop. 67CL680; Leocese 13-14 stop. 640-660, 14-15 stop, 660-670; Rio-nero ■Barile 12-13 stop. 9400-9900 lir za stot; Piemontski moškat 11-200-12.200; sladko vino iz Brindisija 10700-11.400. ŽITARICE MODENA. Mehka pšenica dobra 7650-7750 ; koruza dobra 4900-5700; inozemska koruza 5200-5400; rž 4500-4600; neoluščeni ječmen 4900-5200; beli oves 6000-6400; pšenična moka tipa »00« 9950-10.050; tipa »0« 9800-9700, tipa »1« 9100-9200; koruzna moka 5200-6000; otrobi 3700-3900. VEROELLI. Neoluščeni riž; Pierrot 5800-6200 lir stot; Roncarolo 6000-6500; AUorio 7000-6300 ; Ardiizzone 6200-6600; Maratelli 6500-7000; Rizzotto 6400-6800; Razza 77 6400-6800; R, B. 6600-7000; Sesia 6800-7200 ; Arborio 8200-8400. Oluščeni riž: navaden 9500-9700; Pierrot 10.500-10.700; Roncarolo 11.300-11.600; Ardizzone 11.000-11.300; Maratelli 11.900-12.200; Rizzotto 11.500-11.700; Razza 77 12.000-12.400; R. B. 12.000-12.300; Arborio 14.200-14.500. ŽIVINA MANTOVA. Voli za zakol I. 260-290 lir kg žive teže, II. 210-230, III. 140-160; krave I. 235-255, II. 170-190, III. 120-130; junci I. 260-280, II. 240-260; biki 270-290; junice 270-290; teleta 50-70 kg 310-390, 70-90 kg 390-140; nad 90 kg 440-460. živina za rejo; teleta 50-70 kg 400-450, 70-100 kg 450-550; vprežni voli 250-280; molzne krave 130- 170.000Mx glava, navadne 90-120.000. Debeli prašiči 100-130 kg 445 lir kg; 130-160 kg 450, 160-200 kg 455; suhi prašiči 30-50 kg 650, 50-70 kg 550; prašički za rejo 18-20 kg 15.000 lir rep. KRMA VERCELLI. Za stot fco senik: majsko seno s travnika 2000-2200 lir; o-tava 1800-2000; seno tretje košnje 1800-2000 ; pšenična in ržena slama stlačena 1000-1200; riževa slama 350-500. PERUTNINA MILAN. Zaklane race 550-600; živi kopuni 850-900, zaklani 95-1200; živi zajci 320-360, zaklani s kožo 460-500, brez kože 460-530; žive pegatke 750-850, zaklane 950-1100; žive kokoši 550-600, zaklane 800-900; inozemske kokoši 450-500, zmrznjene 700-750; žive gosi 500-600, zaklane 500-600 ; golobi zaklani 950-1000; živi piščanci I. 750-800; II. 625-675; inozemski piščanci 450-500; zaklani piščanci 1000-1150, II. 800-850; inozemski zaklani piščanci 550-650; živi purani 550-650, zaklani 700-800; inozemski purani 500-600; žive pure 700-800, zaklane 1000-1100; L nozemske pure 550-650. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane 830; čajno maslo 880; sir grana proizv. 1953 750-800, proizv. 1954 540-610; svež 1-30 dni 360-380, 30-60 dni 390-410; sbrinz svež 410-440, postan 540-580; emmen-thal svež 450-480, postan 520-550; pro-volone svež 440-470, postan 520-560; gorgonzola svež 270-290, postan 360-400; italico svež 380-400, postan 440-450 ; taleggio svež 310-320, postan 410- 430; crescenza svež 310-320, postan 350-370. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 130 lir kg; dvakrat koncentrirana mezga v škatlah 10 kg 150 lir, v škatlah 5 kg 155; v škatlah 1 kg 175, v škatlah 1/2 kg 185, v škatlah 1/5 kg 215. Trikrat koncentrirana mezga v škatlah 10 kg 165 lir kg; v škatlah 5 kg 170; v škatlah 1 kg 185, v škatlah 1/2 kg 195, v škatlah 1/5 kg 225. KONOPLJA FERRARA. Fina konoplja 28.500 lir stot, dobra 26.000, srednje vrste 24.500; navadna I. 20.000, H. 17.700; IH. 15.400. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suhi česen 68 lir kg; karčofi 35-90; korenje 50-60; cvetača v zabojih 25-35; ohrovt 35-40; cikorija 60-70; čebula 37-48; rožmarin 150-200; koromač 28-60; krompir Bithie 34-39, Ma-jestic 30-32; peteršilj 80-120; repa 30-35; zelena 65-90; špinača 50-120. Jabolka navadna mešana 50-80; De-licious X. 115-160, II. 65-90; Jonathan I. 105-130; Morgenduft 90-110 ; hruške navadne mešane 60-90; pomaranče navadne 60-85; bele pomaranče 65-90, rdeče pomaranče 110-140; limone 110-150; mandarini navadni 65-90; mandarini Paterno 140-180; ananas 800-900; zemeljski lešniki pečeni 245-260 • dateljni 220-280; smokve z mandeljni 180-200; smokve navadne 80-95; mandeljni 180-250; lešniki 330-340; orehi Sorrento 300-340, navadni 230-240; suho grozdje 160-200. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .... Koruza (stot. dol. za bušel) .... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt).......... Cin (stot. dol. za funt)............ Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. dol. za funt)........... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt)......... Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro dol. za steklenico . . . Kava (stot. dol. za funt Santos 2) , . LONDON Baker (f. štor. za d. tono) . . . . Cin (f. šter. za d. tono)........... Cink (f. šter. za d. tono).......... Svinec (f. šter. za d. tono) .... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 130/11 14. 12. 28/12 223.78 233 7« 153 % 1577, 30.- 30.- . . 90.87 89,37 87,— . . 14.80 14.80 14.80 . . 11.30 11.50 11.50 . . 22.20 22.20 22.20 . . 64 50 64.50 64,30 . . 34.90 35,06 35.20 . . 320,— 317.50 322.— , . 70.75 69.50 69. . . 257 V2 279 - 282 . . 7141/, 712 7, 692.- • ■ 80 Va 8272 83 7, • • 102 v. 103 — 1047, . • 440.— 435,90 431 50 Zaradi božičnih praznikov prinaša-,, jo gospodarski listi v zahodnih državah poročila o gibanju cen na mednarodnih trgih tik pred prazniki. Sklepanje kupčij je zaradi praznikov popustilo. Pri cenah niso nastopile posebne izpremembe. Izjemo sta delala kavčuk, katerega cena je. še vedno napredovala, in cin, katerega cena je v Londonu popustila za 30 funtov pri toni. ŽITARICE Pred prazniki se je cena pšenice v Chicagu utrdila; napredovala je za 3 3/8 stotinke dol. pri bušlu. Vest o suši v jugozahodnih predelih ZDA je vzpodbudila k povečanju nakupov. Zaključenih je bilo tudi več kupčij za izvoz. Po uradnem poročilu so ZDA letos pridelale 970 milijonov bušlov pšenice (lansko leto 1,2 milijarde bušlov in predlanskim 1,3 milijarde bušlov). Koruze so pridelale ZDA okoli 3 milijarde bušlov (lansko leto 3,2 milijarde). Večji pa je bil pridelek ovsa (1,5 milijarde bušlov leta 1954 in 1,2 milijarde leta 1953). SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je v New Yorku notiral 4. dec. 3,16 stotinke dolarja za funt. Cena kave je bila v Nev/ Yorku nekoliko čvrstejša. Popustila je cena kakava, in sicer celo za 1,17 stotinke dolarja pri funtu. Acora je stal 47,20, Bahia 44,70. ČAJ j Cena čaja je na zadnji dražbi v Londonu napredovala in dosegla 6 šilingov 11,37 penija za funt (prejšnja cena 6 šilingov 10,24 penija). Pred e-nim letom je čaj stal povprečno 3 šilinge 11,51 penija za funt. Konec novembra je pridelek v Indiji dosegel 497.5 milijona funtov (lansko leto 472.5 milijona in predlanskim 498,5 milijona). V Pakistanu je letos znašal pridelek 50,7, lansko leto do konca novembra 51,2 milijona funtov. VLAKNA V Nev/ Yorku je bombaž napredoval za stotinko dolarja pri funtu. V letošnji sezoni so ZDA izvozile 1,44 milijona bal (po 500 funtov) bombaža, medtem ko je lansko leto dosegel izvoz v ustrezajočem razdobju 1,2 milijona bal. Dražba volne v Dunedine na Novi Zelandiji, kjer so se pojavili tudi kupci za Rusijo, je pokazala težnjo navzgor. Na južnoafriških dražbah so cene ostale v glavnem neizpremenje-ne. Temu dosledno so se cene razvijale na londonski borzi, kjer je meri- -nos 64 S stala (oprana) 116 penijev za funt. Bolj so poskočile cene vrst 56 S, in sicer na 87 (prejšnja cena 84) penijev, medtem ko so vrste 64’S ostale neizpremenjene pri 59 penijev. KAVČUK Cena kavčuka je napredovala v New Yorku za 1,35 stotinke dolarja pri funtu, v Londonu za 1,1/4 penija za funt. Skok je povzročilo nadaljnje povpraševanje po kavčuku s strani severnoameriških industrijcev. Ti so si hoteli zagotoviti večje zaloge, ker računajo, da bo na trgu manj sintetičnega kavčuka zaradi komplikacij pri prehodu tovarn sintetičnega gumija v ’ zasebne roke. KOVINE Poročila iz New Yorka govorijo o čvrsti ceni bakra, po katerem je povpraševanje še vedno čvrsto. »Metal Bulletin« poroča, da se v ameriških krogih vznemirjajo zaradi naraščanja cene bakra na londonskem trgu. A meričani so mnenja, da bi Angleži morali zapreti londonski trg, če ni dovolj blaga na razpolago. V Londonu je cena cina padla. Ponudbe so še vedno velike. Poleg tega računajo z možnostjo, da Francija ne bo ratificirala mednarodnega sporazuma o činu. Cena svinca je bila čvrsta; v Londonu je napredovala za 1 funt pri toni. Tudi cink je bil čvrst. Cene kovin v Zahodni Nemčiji 23. 12.: cin 851.00, svinec 139,05, cink 106,61 zahodne marke za 100 kg. živo srebro je notiralo 24. 12. v New Yorku 322 dolarjev za steklenico. SOVJETSKA PROIZVODNJA JEKLA Moskovski radio je javil, da je proizvodnja jekla v Sovjetski zvezi napredovala v letu 1954 za, 4,500.000 ton in dosegla 40 milijonov ton. Toliko jekla proizvedejo skupno V. Britanija, Italija in Belgija. Proizvodnja premoga je v Sovjetski zvezi narasla za 2o milijonov ton. EGIPTOVSKI RIŽ CENEJŠI Egiptovsko ministrstvo financ je napovedalo znižanje stroškov za izvozna dovoljenja za riž. Ti posebni stroški, bi jih je moral plačati izvoznik poleg cene za nabavo blaga na trgu, so ostali od oktobra, ko so bili vpeljani, ne-izipremenjeni. Izvozna pristojbina za razne vrste je naslednja: Čargo 2,50 e-giptovskega funta za tono (doslej 4,50) vrsta Bleaohed 1,00 (5,00), Camolino in Glace 7,00 (8,00), pri 6% škarta, 7,25 (8,25) pri 3% škarta. Ostali pogoji za izvoz ostanejo peizpremenjeni. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 14. 12. 54 27.12.54 Min. Maks. Dinar (100) 88 90 88 90 16.12.54 28. 12. 54 Min. Maks. Funt šterling 5.825 5,900 5.825 5.900 Napoleon 4.275 4.300 4.275 4.300 Dolar 636,— Franc, frank (100) 169:— Švicarski frank 148,50 Funt št. papir 1.710 Avstrijski šiling 24.— Zlato 723 638— 169.- 149.— 1.7i0 2175 725 636. -189 — 148.50 24.-723. - 639,- 170- 149.50 24J5 727 Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst« 1.615 18 125 5.200 7.100 5.000 530 1.707 19.540 5 400 7.500 5.000 545 1.612 18 125 5.200 7.100 530 1.728 19 540 5.400 7.500 545 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« Martinolič 8.100 4.750 8.100 4.750 Z‘Z 27. 12. 1954 Premuda 13.100 13.000 . — ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,49 Tripkovič 11.650 11.650 —. —.— Anglija (1 f.št.) 11,01 Holand. (100 fi.) 111.5 Openski tramvaj 2.000 2.000 . — Francija (100 tr.) i.l33/4 Švedska (100 kr.) 77,- Terni 238,— 263 - 237,- 267 Italija (100 lir) 0,07 Izrael ( f.št.) 1.40 ILVA 330 — 340,— 324 340 Avstrija (100 š.) 15.98 Španija (100 pez.] 9.70 Zdr. jadr. ladjedel. 413 411 411 413 Cehoslov. 13— Argent (100 pez.) 16 — Ampelea 1.300 1.300 — — Nemč. (100 DM) 88.90 Egipt (1 f.št.) 11,20 Arrigoni 1.000 1.000 — — kaaecke zveze SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 so naši kmetje prejeli te dni. V isti namen so te dni pf6" jeli pomoč tudi kmetje-prosil' ci iz drugih štirih občin, ki s®" gaj o v Brda, in sicer v znesKu Brez kmetijske šole ni napredka £fOii .Mavičjeiir premeščanju — Glas kmečkepa gospodarja Kdo nai bi pekCbnib Gospod urednik! K članku »Našim šolnikom« (»Gospodarstvo« 3. decembra) bi rad dodal nekaj svojih misli, ki o njih večkrat razpravljamo. Res pogrešamo deželani takšno šolo, ikot jo omenja ta članek, in bi želeli, da bi se ta bolj prilagodila našim vaškim potrebam, Sami pa vidimo, da ni ta zadeva tako lahka. Prvo oviro vidimo v kukavičjih premestitvah, Se dobro se ni učitelj znašel na novem službenem mestu, že mora drugam — kot kukavica, ki nikjer ne obsedi. Učitelj se mora na svojem službenem mestu v življenje dotičnega šolskega okolja čimbolj uživeti in se mu prilagoditi, sicer ne more u-spešno vršiti svoje vzgojne naloge. Za to pa je treba nekaj let. To »kukavičje« premeščanje pa ne dela uslugo nikomur, škoduje pa vsem. Druga ovira: Svoječasno je podeželsko učiteljstvo samo u-videlo nujno potrebo po znanju iz prirodoznanstva, v kolikor se to nanaša na kmetij- vsem, če ne celo le moško mladino. Ce pa priključimo še ženski naraščaj, je to vprašanje še bolj resno, pomembno in vredno pretresa to ugodne rešitve. Mar ni izobrazba tudi naših gospodinj zadeva, ki sega v narodno gospodarstvo bolj globoko, kot kaže videz? Naloge »za pragom« so vedno bolj odločilnega pomena. Naše gospodinje, zlasti pa mlade, pa j,im niso kos. Kaj bi bilo bol) hvaležno od večernih gospodinjskih tečajev, ki naj bi jih vodile učiteljice? A kje naj si pridobe potrebno usposobljenost? Pristojni organi so že mnogo zanemarili. Kdaj in kako bodo to nadomestili? Na to čakamo. Kmečki gospodar stvo, oziroma na zadevni pouk V ljudski šoli, in je y ta na- men obiskovalo tečaie (prj nag na deželni kmetijski šoli v Gorici). Za to so skrbele in tečaje priporočale šolske oblasti (pri nas sežanski oziroma go-riški okraj). To bi bilo toliko bolj potrebno danes. A kako rešiti to vprašanje, ko pa se zaman borimo za ustanovitev kmetijske šole? Naj se s tem v zvezi dotaknem še enega vprašanja: Pri obravnavanju te izobrazbe i-niamo vedno v mislih pred- ZA IZOBRAZBO KMEČKE ŽENE V JUGOSLAVIJI Na seji glavnega odbora Zveze zadružnic Slovenije so v Ljubljani razpravljali o tekočih vprašanjih, ki zadevajo življenje kmečke žene. Prišli so do zaključka, da je napredek kmetijstva vezan ? naprednim gospodinjstvom na de- rro.li r7 rmr-rr-t rrn .-3 »rrt-i i f* E Ci Ti Cl — želi, Zveza zadružnic bo v ta namen sodelovala z Zavodom za napredek gospodinjstva, da bi tako z raznimi tečaji in kmetijsko nadaljevalnimi šolami dvignili praktično znanje kmečkih gospodinj. Predstavili'}? založbe »Kmečka knjiga« je o-menil, da bo založba prihodnje leto izdala, kar 35 strokovnih knjig; med temi 12 učbenikov za kmetijske šole, ostale pa bodo poljudno-znanstvene in beletristične knjige. Bržčas se bodo mnogi bralci nasmehnili, češ: takšne zadevščine, kot jih predstavlja naslov, ne spadajo v gospodarski list. A ni tako. Kruh je naša osnovna hrana in zavzema važno mesto' v naših izdatkih. Pri nas moramo z malimi izjt^ mami kruh kunnvon smo pa tudi takšni, da močno nagibamo k nabavi boljšega, bolj finega in okusnega kruha. Tako smo tudi deželani prešli od nakupa prvotnega navadnega k belemu in nato oljnatemu kruhu, saj je razlika v ceni samo nekaj lir pri kilogramu. Z eno besedo; močno smo se razvadili. Je vprašanje, ali je ta izdatek gospodarsko utemeljen in ali ni mogoče vprašanje okusa — in menda gre le za to — le predraga zadeva. Sploh se človeku vsiljuje vprašanje, če se nam res godi tako dobro, da si moremo 'privoščili taKsen luksus, da razen varljivega o-kusa kupujemo tudi vodo. Saj je v vsakem kg kruha 1/3 vode. Pa izračunajmo, koliko nas to stane na leto! Zapomnil sem si te-le besede skrbne gospodinje iz trdne kmečke hiše: »Nimam toliko, da bi razmetavala za kruh. Preskrbeti hočem hišo z okusnim, zdravim in bolj cenenim kruhom, kot je pekovski. V hiši je peč, tukaj se kuri in hkrati lahko peče tildi kruh.« Druge gospodinje pa se izgovarjajo, da je domača peka »štantljiva«. Ni težko uganiti, katera gospodinja ima prav. Računar POTROŠNJA MLEKA V I-T ALIJI, Na mednarodnem sestanku Italijanskega odbora za mleko, ki je bil ustanovljen letos in da bi bilo treba skrčiti površino, posejano z rižem, ker se riž težko prodaja v tujino, in preostalo površino spremeniti v travnike. POM prizadel po tod Poročali smo že o škodi, ki jo je povzročila toča v Brdih pod Italijo. Naši kmetje so se zaradi tega obrnili na kmetijski inšpektorat v Gorici, da bi posredoval pri vladi v Rimu za pomoč. Samo iz števerjanske občine je zaprosilo za pomoč okrog petdeset prizadetih gospodarjev. To so predvsem posestniki iz krajev, kjer je toča najbolj divjala (Jazbine -Valerišče). Odobrena je pa bila samo dvajsetina v znesku 2,400.000 lir, in sicer kot 55% kritje stroškov za obnovitev vinogradov in sadovnjakov, o-pustošenih po toči, Ta denar 3,600.000 lir. To so kmetje b®' čine Gorica (Oslavje-Sentma"| ver), občine Krmin (Piešivol občine Moša in pa oni občih* Dolenje v zapadnih Brdih (Ku' tarji - Mirnik - Skriljevo). , Kmetijski inšpektorat je c*' l ljubil, da bo zaprosil vlado, ne J j ^ odobri naknadne fonde, da za' ■» t dovolji še ostale, sicer nekod' .^ ko manj oškodovane kmete. Steverjanska občina pridel® običajno okrog 5000 hi vina, o Tr stala slovenska Brda pod Itaj j r lijo isto količino. Letošnji pri' 11 delek je bil zaradi toče za 40« manjši kot običajno, vendar je \ pa letošnje vino po kakovosti sp0 boljše. Ima namreč povprečno teli vsaj 1 stopinjo alkohola ve« -'ar: kot druga leta. tur ZA NABAVO POLJEDEL- taz SKIH STROJEV Letos so v Jugoslaviji za na- . r; bavo traktorjev in drugih P0" ln, ijedelskih strojev odobril e- ' no milijardo 870 milijone? kredita. Vsem cenjenim gostom želi obilo dobrega v novem letu 1955 uprava hotela SLON hi (e. fto »i; lij: ra, mi; Vo tri Vi LJUBLJANA, TITOVA LL. 1 ♦♦ limel in vrtnar v januarju Na njivi in na polju. V kolikor vreme še dopušča, razvažamo gnoj to greznico ter jo poderjemo in pripravimo zemljo za pomladansko setev. Kjer zastaja voda, urejujemo in čistimo vodne jarke, da preprečimo odvišno mokroto, ki gojenim ali kulturnim rastlinam zelo škoduje. Odstrar^mo m zažigamo živo mejo in robido, ker delata na njivi to na polju samo škodo; v teh se skriva in redi vsakovrstna škodljiva golazen. Po živi meji in robidi se tudi raznašajo razne rastlinske glivične bolezni. Po ozimnem žitu potrosi ob suhem vremenu približno 5 kg čilskega solitra ali pa apnenega nitrata na vsakih 1000 kv. metrov. Na vrtu. Blizu doma in na sončni strani si pripravimo zaprto, toplo gredo. Vanjo sejemo rano zelje in solato ter1 drugo vrtnino, ki jo bomo potrebovali marca meseca za presajanje na prosto. Ob lepem vremenu nadaljujemo s pripravljanjem zemlje za setev zgodnje vrtnine. V zavetno in sončno lego lahko seješ solato rezivko, peteršilj, kerenjček, špinačo in tudi redkvico ter vrtno peso. Na prosto in odprto leho pa sadi česen in če-bulček, ako rimaš le zemljo pripravljeno, V vinogradu in sadovnjaku. Nadaljujemo s paštnanjem in pripravljanjem zemlje in jam za nove nasade trt to sadnih drevesc. Pripraviti si moramo vse potrebno za rezanje in vezanje trt; dobre škarje in ža-gico, kole, beke in pocinkano žico. Ne odlašaj več z naročilom potrebnih sadik mladih trt in sadnih drevesc. Zemljo v zavetni in senčni legi skoplji čimprej, če tega nisi storil že v jeseni, to sej vanjo zgodnji nizki grah (čudež ameriški ali kelvedonski, mali provansalski in druge). Zimski čas je naj-prikladnejšii za popravljanje porušenih zidov v vinogradu. Vinska klet. Pazi, da vino v kleti obvaruješ pred morebitnim hudim mrazom. Toplota v kleti naj bo kolikor mogoče stal na okoli 10 stop. C. Zračiti jo smeš le oto lepem in jasnem vremenu. Sodi z vinom naj bodo vedno polni do vrha in dobro zamašeni. Vino za sprotno družinsko potrošnjo drži v majhnih sodčkih ali pa v velikih steklenicah (demižan-kah), da ti ni treba odpirati pogostoma večjih sodov, kar škoduje dobremu vinu. V shrambi. Pripravi vse potrebno zlasti v shrambi krompirja to podobnih pridelkov, da te ne iznenadi hud mraz. Za tesno zaporo1 oken in drugih odprtin pripravi si vreče s slamo in nadzoruj notranjo toploto s toplomerom, posebno kadar traja zunaj hud mraz. Krompir in druge gomolj niče lahko zmrznejo že pri —2 stop. C. Ako nimaš pri rokah toplomera, postavi v shrambo na tla posodo (lonček ali skodelico) s čisto vodo. Ce se v posodi napravi le tanek led, je toplota v kleti že pod ničlo in obstaja nevarnost, da se še zniža, Da ti v tem primeru vrtnina ne zmrzne, pripravi si v shrambi primerno pečico, da jo boš po potrebi zakuril. Cas je, da razložiš semenski krompir lepo po lesah ali pa v plitve zaboje in ga siliš v top-lem prostoru (tudi v živinskem hlevu), da bo za saditev napravil kratke in močne klice. V hlevu. Ne puščaj v hlevu gnoja in pazi na zadostno zračenje. Pomni, da M.vini oolj škoduje skažen in smrdljiv zrak kot pa mraz. Ne napajaj živine, zlaste breje, z ledeno vodo. Prašiče za domačo po- trošnjo moramo poklati v tem mesecu, ker nastane pozneje nevarnost, da se slanina segreje in pokvari po črvih pri sušenju, se bavi predvsem s širjenjem uživanja mleka, so ugotovili, da se je poraba mleka v Italiji dvignila na 80 milijonov hektolitrov na leto. Zdaj se razvija v takšni meri, da bo dosegla 90 milijonov hektolitrov na leto. Odbor1 je mnenja, Prvovrstna restavracija, kavarna, slaščičarna Bar s programom in plesom, odprt vsak večer od 22 ure dalje sp, ga du sl; Ut: tii *a tu ge le it; lt( v< TURISIIČKO POOGZEDE Doba brejosti pri domačih živalih Doba brejosti je odvisna od velikosti dotične živali, vendar so tudi pri tem izjeme; n. pr. brejostna doba oslice je daljša kot kobile ali podgane več kot zajklje. Doba brejosti je pri posameznih vrstah domačih živali naslednja: Kobila, oplojena po plemenskem žrebcu nosi 11 mesecev in 3 dni. Kobila, oplojena po plemenskem oslu nosi 11 mesecev in 15 dni. Oslica, oplojena po plemenskem oslu nosi 12 mesecev. Krava nosi 9 mesecev in 10 dni, ovca 5 mesecev, koza b mesecev in 4 dni, svinja 3 mesece, 3 tedne dn 3 dni, psica 64 dni, mačka 55 dni in zajklja 31 dni, Te številke predstavljajo povprečnost, kajti v veliki večini primerov je doba brejosti odvisna od raznih prilik in ne-prilik. Največkrat so pa te razlike precej malenkostne. Gre za kak dan ‘prej ali pozneje. Zgodi se pa lahko, da postanejo te razlike precej občutne. Fri nepravilnosti pokUčimo živinozdravnjika , rajali prej. Štejemo, da je bil porod pravilen, če se je izvršil v sledečem časovnem razdobju:: pri kobilah-oslicah po 286-354 dnevih brejosti; pri kravah po 236-352 dnevih brejosti in pri svinjah po 111-148 dnevih brejosti. Ce se izvrši porod pred ali po tem roku, ni več pravilen. V primeru, da se izvrši ožrebi-tev oziroma oitelitev pred tem rokom, tedaj smo imeli pojav splava. Ce se pa otelitev oziroma ožrebitev izvrši po tem roku ali pa se sploh ne more izvršiti, tedaj porod ni ali ne bo pravilen. V tem zadnjem primeru je položaj teleta v maternici nepravilen, ali pa žival sploh ni breja. V maternici se more nabrati ogromna količina tekočine kot posledica njenega vnetja. Maternični vrat se tudi v teh primerih kot v primerih prave brejosti zapre s sluzastim zamaškom in tekočina, ki se nabira v notranjosti maternice, ne more odteči. Cim več tekočine je v maternici, tembolj široka postaja žival in mi mislimo, da je bre-ja*dn to tembolj tudi zaradi dejstva, da smo' imeli žival pri biku odnosno pri žrebcu. To nepravilno stanje bo ugotovil živinozdravnik z notranjim posegom. To stanje moremo u-gotoviti tudi sami; žival nam daje namreč vedno isto količino mleka, čeprav bi morala mlečnost prenehati radi domnevne visoke brejosti. Kaj vpliva, da se pmi zdravi živali doba brejosti zdaljša ali skrajša? Za ta pojav je več vzrokov; navedli bomo glavne: PASMA. Cim krajša je razvojna doba pri določeni pasmi, tem krajša je doba brejosti Kobila belgijske pasme, celo zgodnja v razvoju, nosi po- vprečno 322,6 dni, kobila stepske pasme pa 348 dni. Po ugotovitvah učenjakov Schmidta, Lauprechta in Stambssanda traja brejost pri svinjah pasme Middle White 112 dni, o-na divje svinje (vepra) pa niha med 120-140 dnevi. PRVA BREJOST. Učenjak Zwaenepel trdi, da je prva brejost krajša od naslednjih, in sicer za 2-6 dni pri večjih in srednjih vrstah živali, SPOL NOVONASTALEGA BITJA. Ce je razvijajoče se bitje moškega spola, tedaj je brejost za dva do tri dni daljša kot v nasprotnem primeru. Ta ugotovitev velja za velike vrste Živah (konj-govedo). Vzrok krajše ali daljše brejosti lahko spoznamo samo po otelitvi o-ziroma ožrebitvi. Nasprotno pa če povrže krava ali kobila dvojčke, tedaj bomo opazili, da je bila brejost za nekaj dni krajša, KRMLJENJE, Kaže, da dobro krmljena žival zvali nekoliko poprej kot slabo krmljena. PODNEBJE ima tudi svoj vpliv na brejost. Znano je, da traja brejost kobil v Indoneziji, kjer je precej vroče, povprečno samo 322 dni, se pravi, 10 do 2Q dni manj kot pri nas, kjer je bolj hladno podnebje. LETNI CAS, Tudi letni časi vpliva na brejost. Kaže, da je brejost pri kobilah krajša, č:-a bolj se oddaljujemo od določenega letnega časa. Hummond trdi, da je doba brejosti pri kobilah, ki po vržejo ob koncu maja, daljša kot pri onih, ki povržejo ob koncu julija (341 dni proti 321). Kaže, da se isto dogaja tudi pri govedu. V primeru, da ustrezajo zadnji meseci brejosti poletnemu času, tedaj krava zvali nekoliko dni pred običajnim rokom. Večkrat je pa to odvisno od telesne konstitucije posamezne živali. Znani so primeri, in to zlasti pri kravah, ko je brejost trajala 11 in celo 12 mesecev namesto 9 mesecev to 10 dni, kot je običajno. V teh primerih je bil razvoj teleta normalen, pa tudi otelitev je bila pravilna. V takih primerih moramo poklicati živtoozdravnika, ki bo z notranjim posegom ugotovil dejansko stanje. Ce ugotovi, da j s vse v redu, moramo samo počakati, da pričnejo delovati notranje sile, ki bodo povzročile porod. D. R. preporuča svoje usluge u vezi nabave svih vrsta voznih isprava, rezervacije hotelskog prostora u odmaralištima morskim i klimatskim. Organizacija izleta vlastitim sredstvama u zemlji i inostranstvu. ŽELIMO SVIM SVOJIM KL1JENTIMA SRETNU NOVU GODINU 1955 1 IMPORT Ma E. BON KALOM TRST — VIA ROMA 20 - TEL. 351-08 Želimo obilo uspeha v novem letu vsem cenjenim odjemalcem in dobavitetjem! Ribarič IMPORT Ivan EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 -ULICA DELLE MILIZIE 19 TEL. 93-502 TEL 96 510 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM MUCK ZORA, GoriMrica. vla Alfieri 11-13, le!. 3432 Xu'idka SILA JOŽEF uvoz izvoz VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica F. Filzi št. 23 ' Telefon 37-004 SODOBNA VINSKA KLET V BRDIH Sodobno vinsko klet bodo pričeli graditi v Dobrovem v Brdih. Sprejela bo okoli 300 vagonov vina. Stala bo okoli 680 milijonov dinarjev. Gradnja bo trajala 3 leta. JUGOMENSKA LINIJSKA PLOVIDBA DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: DUGOLNDA - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-51 VZDRŽUJE REDNI POTMŠRO RLAG0VNI PROMET IZ JADRAM® O; SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI BLIŽNJIVZHOD „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO ., 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima dl V-B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.-37-613,29-829 Uradi: TRST, Piezza Ducadegli Abruzzi št.l IMPORT JADRA RIJEKA N -DRV O ” export PREDUZEČE ZA PROIZVODNJE I TRGOVINO DRVA I DRVN1H PROIZVODA - TELEFONI: 35-22, 35-30, 34 56 - TELEGRAMI: DIP.-RIJEKA - POŠTNI PRETINAC 396 PROIZVODI I PRODAJE na tuzemno i inozemna tržišta jelovu i bukovu rezanu gradju, te sve šumske proizvode. UVOZI Strojeve, dijelove i materijal potreban pri proizvodnji i transportu u drvnoj industriji. - SVIM KLIJEN-TIMA ŽELIMO SRETNU I USPJEŠNU NOVU GODINU I ŽJ JS