NO. 164 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 21, LETO LIH — VOL. LEI BARANTANJE SOVJETIJE IN KINE Rečeno je, da bi se Kitajska rada umaknila iz korejske vojne. MOSKVA. — Med Moskvo in Pekingom ni vse tako rožnato kakor izgleda. Angleški vladni Uradniki so mnenja, da bi se rdeča Kitajska rada izmazala iz korejske vojne, če bi mogla. — Delegatje Zdr. narodov so istih uiisli. Oni menijo, da Kitajska čuti, da bi ji morala Sovjetija dati izdatnejšo pomoč, nakar bi Kitajska, ko bi bila končana korejska vojna, lahko dala na razpolago večje število “prostovolj-cev” za bojevanje proti Francozom v Indo-Kini in proti Angležem na Malaji. Ameriški vladni krogi so mnenja, da Kitajska ni zadovoljna z Zadržanjem Sovjeti j e v pogledu Mandžurije, katero bi morala dobiti Kitajska, toda bi jo rada Kidi Sovjetija. Ko je bil kitajski diktator Mao Tse Tung leta 1950 v Moskvi, je hotel dobiti od Sovjetije sigurno jamstvo, da bo slednja dala Kitajski pomoč v znesku treh bilijonov dolarjev, pa se je Pred svojim odhodom iz Moskve ^oral zadovoljiti s 300 milijoni’, Pa še ta pomoč je dajana pola-goma m v roku petih let. To je Mia kapljica v morje. Nadaljna sporna točka je — Mandžurija. V pogodbi 1. 1950 ie bilo Kitajski zajamčeno, da ji bo Sovjetija leta 1950 vrnila ^andžursko pristanišče Port ■A-rtur in mesto Dairen. Zdaj pa Pravijo nepotrjena poročila, da Namerava Sovjetija preklicati Vse svoje obljube glede Mandžurje. KAM PLOVEMO WASHINGTON.— “Bureau of Labor Statistics” je izdal tabelo zaslužkov in cen življenjskih potrebščin ter u-gotovitev, da je dolar danes dejansko vreden 53 centov, njegova vrednost pa še vedno pada. Iz te tabele je razvidna tudi dejanska vrednost zvišanih mezd, ki se sicer stalno višajo, pa kljub temu ne producirajo višje nakupne vrednosti. Ko gre delavčeva žena z $10 na trg ali v prodajalno, dobi dejansko za ta denar samo za $4.30 živil v primeri s periodo v letih 1935-39. BOLESTNI KRIK PROTESTA Rdeči protestirajo proti bombardiranju od stra ni zaveznikov. Brat iranskega šaha je odpotoval v Evropo TEHERAN, Iran. . Princ bMmid Riža Pahlevi, brat iranskega šaha, je odpotoval s svojo ženo in otrokom z letalom v Ev-r°po. Dne 3. avgusta pa je odpotovala iz Irana njegova sestra. TOKIO. — Stalno razbijanje severnokorejskih tarč po zavezniški zračni sili je povzročilo, da je komunistični radio zavpil v bolestnem protestu. Ta radio je namreč apeliral na “ljudstva vsega sveta”, naj ustavijo to bombardiranje, ki da je “barbarsko.” Tozadevni apel 'je bilo slišati dan nato, ko so zavezniški bombniki vrgli 140 ton bomb na neko severnokorejsko tovarno, kjer izdelujejo granate in ki se nahaja tik mandžurske meje. Poveljstvo čet Zdr. narodov je posvarilo prebivalce dotičnega okraja pred nameravanim bombardiranjem, ki je bilo podvzeto v ponedeljek ponoči. Letala so najprej raztrosila nad okrajem okrožnice, v katerih je bilo ljudstvo opozorjeno na bližajoči se napad, kakor to delajo zdaj zavezniški letalci pred vsakim napadom. TITO JE SPREJEL ZAP. DIPLOMATE STAVKA PR! REPUBLIC STEEL^ Delavstvo se ni uklonilo ukazu unjiskega vodstva da bi se vrnilo na delo. CLEVELAND. — člani locala 2265 CIO United Steel Workers unije so v sredo zvečer zavrnili mstrukcije distriktnega unijske-ga vodstva, da bi prenehali z “neavtoriziranim štrajkom” 2,-000 delavcev pri Republic Steel korporaciji. Tozadevni odlok je bil dosežen na posebni seji jeklarjev, nakar je bil odlok nemudoma sporočen piketom pred jeklarno na Harvard Rd., v Cuyahoga Hts. Ko so se unijski člani vrnili s seje, so povedali časnikarjem, da so odglasovali, da se ne vrnejo na delo. Na seji ni bilo ne Wm. Dono-vana, unijskega distriktnega direktorja, ne njegovega pomočnika Jacka Ferline-a. Toda Donovan, ki se nahaja v Pittsburghu na seji eksekutivnega odbora, je brzojavil unijskemu loca-lu, da stavka ni avtorizirana, da naj se člani vrnejo na delo ter poravnajo svoje diference z industrijo s pogajanjem, kakor določa njihov kontrakt. Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! Ukazi korana in reki starih filozofov veo ne drže “Oh, ženske prerokove, ostanite mirno v svojih domovih!” ukazuje koran ali mohamedansko “sv. pismo.” — Neki modrijan 12. stoletja pa je bil bolj specifičen: “ženske naj bi šle izven svojega doma samo trikrat: za pogrebom svojega moža, za pogrebom svojih staršev in končno — za svojim lastnim pogrebom.” Turški sultan Omar I. je rekel: “Posvetuj se z ženami, nato pa stori vprav nasprotno temu, kar so svetovale.” Ampak časi se spreminjajo. Kemal Ataturk je dal ženskam mesto v svoji armadi in odpravil pohgamijo ali mnogoženstvo. V Iranu je voditeljica ženstva Doria šafik, 34-letna krasotica, ki je promovirala na pariški u-niverzi Sorboni kot dr. filozofije. ženstvo se počasi uveljavlja povsod. -----o------ Ponovni napad na amer. častnika v Iranu TEHERAN, Iran. — Drhal i-ranskih komunistov je s kamenjem napada avtomobil nekega ameriškega polkovnika. To je bil že drugi napad na ameriškega vojaka. Dan pred tem je bil napaden avtomobil nekega a-meriškega sarženta. PRIMANJKLJAJA BO MANJ KAKOR PREDVIDEVANO Predsednik Truman je izjavil, da se bo primanjkljaj znižal od 14.4 na 10.3 bilijonov predvidevane vsote. - Skupna vsota pa bo še vedno višja od primanjkljaja leta 1952. WASHINGTON. — Predsednik Truman je izjavli, da bo vlada izdala manj, dobila manj davkov in imela tudi monjši pri- cij manj kij aj, kot je mislil meseca januarja. Toda pri tem bo ena izjema: dohodninski davki posameznih bodo višji kot je bilo pričakovano. Davki korporacij pa bodo mnogo nižji kot je predvidevano. nega v letih 1943-45, ko smo se nahajali sredi vojne. Truman je izjavil, da bodo davki korpora- znašali $24,800,000,000, to je 3 bilijone dolarjev manj kakor je bilo predvidevano. Za to je navedel predsednik dvoje vzrokov: dobički korporacij so bili nijži kot se je pričakovalo da bilo'bodo v letih 1951-52, in zaradi davčnih zakonov, ki so bili sprejeti v letih 1950 in 1951, ni prišlo v federalno blagajno toliko davkov kot se je pričakovalo. Predsednik je izjavil, da primanjkljaj — to je vsota, katero se bo vlada zadolžila ob ; Predsednik je rekel, da bodo koncu leta, ki bo končano pri- Rep0sredrd davki na posamezni-hodnjega 30. junija znižan °Tjke prinesli v blagajno SoVz bili-predvidevanih $14,400,000,000 naj;jonov dolarjeVj to je bilijon več $10,300,000,000, torej da bo $4,- jtQj. je k-|0 predvidevano meseca januarja. Sedem odstotkov vladnih izdatkov bo šlo za neposredne in 100,000,000 nižji kot predvidevano. Vlada bo izdala do gori ime- novanega datuma 79 milijard ali'posredne obrambne namene. To bilijonov dolarjev, dočim je Mr. j je 2% manj kot je bilo predvi-Truman januarja meseca mislil, devano januarja. da bodo znašali ti izdatki SSVz bilijonov. Dohodki bodo zna- Kljub temu pa bo proračun za sedanje fiskalno leto za 13 bili- MSXICALI, Mehika. — V tukajšnji jetnišnici se je uprlo 240 jetnikov,' ki so, povzročili krvave izgrede, v katerih je bilo troje jetnikov ubitih, šest pa ranjenih šali $68,700,000,000, mesto 71 bi- jonov višji od proračuna pretek-lijonov, kakor je mislil januarja. Kljub temu pa bo to še vedno _ največji proračun, izvzemši o- kov kakor leto pred tem. lih dvanajstih m'esecev. Vlada bo dobila 614 bilijonov več dav- Pravi, da ne bo nič s poroko STOCKHOLM, Švedska. — ^'ss Margaret Truman, hčerka Predsednika Trumana, ki se mu-na svojem potovanju po Ev-r°Pi v tem mestu, je zanikala Poročila, da se hočeta “vze-^ ’ ona in governor Adlai Ste-venson, demokratski kandidat Za predsednika. BEOGRAD. — Dne 10. avgusta je Tito sprejel na svojem letovišču (menda na Bledu) a-meriškega ambasadorja George V. Allena, angleškega ambasadorja Sir Ivo Malleta in francoskega ambasadorja Philipe Bau-deta. ŠEST UBITIH V NESREČI Binghamton, N. Y. — Tukaj je bilo ubitih šest oseb, ko je na železniškem križišču vlak treščil v avtomobil, v katerem so se vozili. DEŽEVJE JE NASTOPILO — Poletna deževna doba je prinesla našim vojakom na Koreji še novih težav. Slabe ceste in pota so se na več krajih spremenila v prava blatna jezera. Na sliki vidimo vojaka, ki do kolen v blatu premišlja, kako bi spravil težak tovorni avtomobil spet v tek. Kongres sovj. kom. partije utegne odpraviti politbiro Njegove funkcije bo morda prevzel “Prezidij centralnega odbora”. MOSKVA. — Vsesovjetski kongres komunistične partije se bo sesetal dne 5. oktobra, in si-rcer prvikrat po 13 letih. Možno je, da bo ta kongres sprejel novo ustavo ter odpravil silni in vsemogočni politbiro. Poročila naznanjajo, da bo su-premno telo komunistične partije razpravljalo o možnosti nove ustave, slične oni, ki je bila sprejeta leta 1939, toda z nado-meščenjem politbiroja s “Preži dijem centralnega komiteta”. Ker bo imel Malenkov glavni in otvoritveni nagovor na kongres, in ne Stalin, čutijo zapadni opazovalci položaja, da je bila pozicija Malenkova še ojačena in da je on najbrž izbran za naslednika Stalinu. Novi grobovi Anton Milavec Po enomešečni mučni bolezni je umrl v Doctors bolnišnici Anton Milavec, star 60 let, stanujoč na 663 E. 160. St. Bil je samec. Tukaj zapušča nečakinje: Slavi Aikens, Ludmilla Gruden, Frank Milavec in Mary Glawe in več sorodnikov. Tukaj je bil 42 let. Bil je rojen v Planini pri Rakeku, kjer zapušča brata Alojza, in sestro Johana Schmidt ter več sorodnikov. Zaposlen je bil pri Geometric Stamping Co. 26. let. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje ob 10:30 uri in nato na Calvary pokopališče. MJNOVEJŠEVEST! Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. SHOWC** Vremenski prerok pravi: Kanes toplo, tu in tam dežni ^rži, proti večeru se bo zjasnilo. Kakšne razmere vladajo danes v nekdaj procvitajočem Zagrebu JOHN K. COOLEY, posebni ki ima razpostavljene svoje mi- kuponi, ki jim pravijo tukaj bo- (si je lahko predstavljati, kako ^Rzni dnevi svetovne zgodovine Dlie 21. avgusta 1858 Ste jo TUČela slovita Lincoln-Doug-Iasova debata. poročevlec lista ‘New York Herald Tribune”, je objavil sledeče poročilo iz Zagreba v gori omenjenem listu: ZAGREB. — Glavni trg v Zagrebu je Trg republike, okoli katerega so grupirane vse večje trgovine, ki so vse nacionalizirane ali podržavljene, kakor tudi manjše, še vedno privatno la-stovane trgovine, ki se še vedno borijo za obstanek. Dalje so tu okoli razne vladne pisarne, kakor tudi glavni stan edine legalne politične stranke Narodne fronte, ki jo dominira komunistična partija. Tu je tudi Gradska kavarna, ze in stole po pločniku ter je dokaj slična te vrste pariškim in dunajskim kavarnam, dokler ne uzre človek velike rdeče zvezde, ki meri šest čevljev v premeru in se šopiri na pročelju zgradbe. Neki farmacevt v državni lekarni se nam je pritoževal, da kmetje še vedno skrivajo denar in drugo in da so silno trpki ter ogorčeni nad vladnimi metodami, s kakršnimi iztirjuje vlada davke od kmetov. Pridelke hrvatskih kmetov, ki jih pripeljejo v Zagreb, plačuje ni. Vladni uradniki, pa naj soj izhaja. Posebno drage so kože člani komunisitčne partije ali;in usnje. Čev J1’ i so ze o s a ne, dobe tudi del svoje plače v teh bonih, nakar dobe 65 odstotkov znižanja na cenah za nakupljeno blago, ki ga plačajo s temi boni. Kmetje se še vedno upirajo dovozu svojih pridelkov v mesto. Mleka, n. pr. se v Zagrebu skoraj ne dobi, razen za male otroke, in to na odmerke. Eno jajce stane 50 do 60 dinarjev. Ker je zdaj 300 dinarjev enakih enemu dolarju in ker zasluži po- vlada deloma z inflacijskim di-jvprečni pisarniški uslužbenec narjem, deloma pa z vladnimi 6000 do 8000 dinarjev na mesec, bo izdelani, stanejo od 4500 dinarjev naprej. Ono malo ženskih torbic, ki so na ogled v izložbenih oknih, pa stane dvakrat toliko kot znaša mesečna plača pisarniškega uslužbenca. Jugoslavija je še vedno daleč od materialnega izobilja, ki ji ga obetajo komunistični teoretiki, kateri pozivajo spet vse ljudstvo na nadaljne žrtve ter na odpoved vsega najpotrebnejšega. Vse te žrtve naj bi bile v korist megleni bodočnosti, ki jo obetajo že odkar so na vladi. SEOUL, Koreja. — 38 težkih ameriških bombnikov je včeraj bombardiralo in spremenilo v pravo goreče morje 400 akrov ozemlja, na katerem so stala skladišča, industrijske tovarne in vojašnice. Napad na Pyongyang, glavno mesto Severne Koreje, je trajal štiri ure. DOVER, Anglija. — Ameriški tovorni parnik Western Farmer je v Rokavskem prelivu trčil ob nek drugi parnik, se prelomil na dvoje in pogreznil. 37 mož posadke je bilo rešenih. TEHERAN, Iran. — Včeraj je bilo tukaj nadaljnih šest ameriških vojakov, med njimi dva podpolkovnika, obmeta-vanih s kamenjem, ko so se peljali z avtomobilom skozi mesto. CLEVELAND. — V municipal-ni elektrarni' na Memorial Shoreway in E. 52. cesta je nastal snoči zaradi kratkega stika ogenj, ki je povzročil za $10,000 škode. Stanovalci v tem okraju, ki jih ta tovarna oskrbuje z elektriciteto, so bili več ur brez luči. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rojenice— Mr. in Mrs. August Meserko, 8609 Cannon Ave., so se rodili dvojčki, fantek in deklica. To sta tretji in četrti otrok v družini. S tem je postala Mrs. Josephine Meserko desetič, Mrs. Mary Cefres iz Parma, O. pa enajstič stada mati. Čestitamo! Pozdrave pošiljajo— Mrs. Ivanka Mervar pošilja v svojem in v imenu družine Smerke iz Pueblo, Colo., kamor je šla praznovat očetov 90. rojstni dan, pozdrave vsem prijateljem in znancem. Poleg nje so se zbrali ob očetu tudi Mr. in Mrs. Frank Smerke in sin John iz Ft. Worth, Tex., ter Mr. in Mrs. Anton Fox iz Los Gatos, Calif. Smrt v domovini1 — V Spittal an der Drau, Avstrija, se je moral nedavno Miha Burja, slovenski župnik v begunskem taborišču, podvreči o-peraciji žolčnih kamnov. Zdravje se mu je nenadoma obrnilo na slabše in 16. t. m. je mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil doma iz Bohinja in je užival med begunci velik uged. Naj v miru počiva! Obisk v uredništvu— V spremstvu Mr. Antona Rud-mana iz Clevelanda je obiskal naše uredništvo Mr. Joseph Gas-nick, delegat ABZ konvencije iz Indianapolisa, Ind. — želimo mu prav prijetne dni v naši veliki naselbini! Mevžkov pogreb— Pogreb Leopold Mevžka, o katerem smo že poročali, da je umrl, bo jutri (petek), ob 9. uri zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 62. cesti v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh. 33. obletnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu maša za Joseph Struna ob 33. obletnici njegove smrti. Obisk v uredništvu— Naše uredništvo je obiskal Mr. Matija Pogorelc iz Minnesote, stari dobričina in zbiratelj redkih slovenskih rokopisov ter drugih predmetov naše tukajšnje slovenske zgodovine. Kljub svojim 84. letom, je Matija še pravi korenjak. Važna seja— Nocoj ob 7:30 bo važna seja društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Članstvo je vabljeno k udeležbi. Truman utegne postati senator, pisatelj ali časnikar Možno je pa tudi, da se bo odpravil na potovanje okoli sveta. WASHINGTON. — Predsednik Truman že delj časa razmišlja, kaj na počne, ko bo nehal biti predsednik, kar se bo zgodilo meseca januarja prihodnjega leta. Oni, ki so blizu predsedniku, so v torek izjavili, da se predsednik tozadevno še ni odločil. — Znano pa je, da se bavi s sledečimi možnostmi: Da bi napisal svoje spomine. Da bi spet kandidiral za zveznega senatorja države Mississippi. Da bi potoval okoli sveta. Da bi postal prispevajoči u-rednik časopisa The Kansas City Star. Ameriška Domovina <117 St. Cla.tr Are. .v va ■ Morvat HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.__________________ No. 164 Thurs., Aug. 21, 1952 Governer Frank J. Lausche Pred par dnevi smo čitali, da je na 67. konvenciji ohij-ske delavske federacije (AFL) v Cincinnati, O. govoril začasni predsednik John Hurst, da je treba governerja Lau-scheta “brcniti iz Columbusa” in da je temu napadu 800 delegatov burno pritrjevalo. Ni nam znano, kake razloge je navajal Hurst pred to konvencijo proti našemu governerju za ta napad. Nam se zdi, da dobro poznamo mišljenje in delo našega governerja, ki je naklonjen delavstvu in delavskim organizacijam; mi smo prepričani, da bi on podprl vsako delavsko zahtevo, o kateri je prepričan, da je pravična in v skladu z zakonom. Kdor osebno pozna Lauscheta, ta ve, da je to ljudski governer, ki se nikdar ne sramuje delavca in ne delavskega stanu, governer, ki ga spoštujejo one delavske množice, ki ga osebno poznajo. Napad predsednika ohijske delavske konvencije na našega governerja se nam zdi popolnoma neumesten in škodljiv delavskim interesom. Governer Lausche je nosilec državne oblasti v Ohio. Kot tak mora biti popolnoma nepristranski napram vsem slojem, napram delavcem in napram delodajalcem. Za njega je in mora biti merodajen edino le zakon in nobeni drugi oziri. Najslabša usluga za delavstvo je, če se v upravo vrine korupcija. Kaj pa je korupcija v vladi? To je pristranost uradne osebe, pri kateri njeno postopanje ne določa zakon, marveč strankarska pripadnost, kjer ni merodajen zakon, marveč prijateljstvo. Kjer se vlada” po prijateljih ne pa po zakonu, tam se ščitijo gangsterji in drugi izkoriščevalci človeške družbe. Našemu governerju ne more nihče količkaj očitati, da bi kdaj kršil zakon, da bi kdaj delal v korist prijateljem ali kaki stranki, da bi kdaj ščitil korupcijo in protizakonitost. Naš list in naša slovenska skupnost je bila vedno za Lauscheta, pa ni od tega nikdar imela niti najmanjše koristi sama za se. Mi tudi od našega governerja nismo nikdar pričakovali, da bi nam naklanjal kake koristi, ker smo njegovi volilci. Nam je edino merilo za vrednost in sposobnost človeka za kak urad poštenost, delavnost za javne koristi in popolna zakonitost brez ozira na levo ali desno. In taka oseba je naš governer. Delavski interesi so najbolje zaščiteni v zakonitosti, kjer je pred zakonom vsak enak, majhen in velik, bogat ali reven, delavec ali kapitalist. Delavcem in delavskim organizacijam mora vzbujati tak governer spoštovanje, ki ima v sebi toliko moralne moči, da pove in zastopa zakon in pravo napram vsem enako. Nam in vsem poštenim državljanom ugaja tak governer, ki si noče pridobivati naklonjenosti kakih bosov, ne strank in ne ljudskih množic z dejanji, ki niso po vsem v skladu z moralo, zakonitostjo in častjo. Lauschetu so tuje razne politične mahinacije, ki na račun javne morale in zakonitosti kupujejo volilne glasove te ali druge skupine. In takega governerja žele imeti po veliki večini državljani v Ohio. Mi smo upali, da so delavski voditelji v Ohio dobili dovolj pouka ob zadnjih volitvah v senat. Taft ni naš strankar in ne kaka naša ljubezen, toda vedno smo ga smatrali kot moža poštenjaka, dasi ima glede delavskih zahtev včasi svoje posebno mnenje, ki ga mi ne odobravamo. Proti njemu so delavske organizacije pri volilni kampanji otvorile vse težke kanone, toda s tem so dosegle ravno nasprotno od tega, kar so hotele. Taft je zmagal in dobil toliko delavskih glasov kot še nikdar prej pri kakih volitvah. Amerikanec in delavec ima rahla ušesa za to, kaj je primerno in kaj ne. Neprimerni napadi na kako osebo povzroče še večjo njeno priljubljenost. Tako bo tudi v slučaju Lauscheta. Napadi na njegovo osebo bodo le osmešili napadalce. Mi vemo, da ima naš governer ravno med delavstvom zelo dosti prijateljev. Vsi ti delavci vedo iz lastne skušnje, da je Lausche velik prijatelj delavca, da je pa na drugi strani tudi značaj, ki ne bo nikdar s kakimi politikantskimi potezami kupoval glasov za se. On ne prihaja med delavce le takrat, kadar se bližajo volitve, marveč vedno in ob vsaki priliki. To je ljudski governer! Morda bi se kje v Lauschetovem vladanju našel kak pezdir, ki bi se mu mogel očitati. Vemo, da noben človek vsega ne ve in da ni nikjer človeka, ki bi bil v vsem popoln. Morda bi v kaki zadevi kdo drugi kaj bolje ukrenil, toda eno bo moral priznati vsak nasprotnik našemu governerju, da je to človek zakonitosti, sovražnik vsake korupcije in mož iz ljudstva ter prijatelj delavstva. Jeseni bo edina možna izbira za governerja v Ohio: Ali republikanec C. Taft ali demokrat Lausche. Če A. F. of L. konvencija ploska besedam predsednika, da bo treba vreči Lauscheta iz Columbusa, potem se to pravi, da ti delavski voditelji sedaj že delajo propagando za Tafta; kako se to strinja sicer z njihovim mišljenjem o republikanski stranki in o Taftih, res ne vemo; toda eno vemo, da je vsekakor delavstvo bolj vneto za demokrate kot za republikance. Vsekakor se nam zdi, da nastop proti Lauschetu ni bil v interesu delavstva. M. Malo po čikagi (Nadele) Kda pride sedem Prekmurcev vkup (kak je to bilo tu pri Kelisnčovij) i če ešče pri toj sedmorici imajo ženske večino (bili smo trije možki i štiri ženske), te je ne nikaj čudnoga, če si imajo dosta povedati. Ka smo bili pravi Prekmurci, se vidi že iz našij krstnij imen: Ke-lenc so Števan (ne vem, če so kraljevski Števan od vogrskega krala sv. Števana eli pa mantrnik Števan), midva s Šoštaričem sva pa Jožka, štero ime je jako razširjeno v Prek-murji. Prekmurke so zvekšega Mariče. Liki med temi štirimi je samo edna bila a tem imenom i ešče njo so zvali Mary, to je Ritlopova (zdaj v Hamiltoni v Kanadi). Kelenčova so Ana, šoštaričova pa Verona. Žižkova je Magda, na Bistrici smo jo pa poznali samo pod imenom Maučecova Madgica. Čikaški Bistričanci jo ešče dnesden radi tak zvovejo. Od koj smo si gulači? Jožko Šoštarič je v toj družbi bio tisti, s šterim sva po telšij letaj zdaj obprvim prišla vkup. On je doma iz Bednjaja. Bednjaj dnesden pripada občini Dolnja Bistrica i tak spada k Prekmurji. K Bistrici ga je prikapčila Jugoslavija. Prle je bio vsa stoletja nazaj eden del Šafarske medjimurske (hr-vatske) občine. Zavolo te spre^ membe je zato ne prišlo do ni kše bojne med Hrvatskov i Slo-venijov. Nekda sveta je Bednjaj bio na pravom bregi Mure (na Medjimurskoj strani), že več kak sto let je pa na prek murskoj strani (na levom bregi Mure). Pa si to ne trbej tak misliti, ka so se Bednjajčari v .zgodovini selili z ednoga brega na drugi breg Mure, liki se je to zgodilo etak: Struga nekdanje Mure je pred več leti šla po dnešnjij berekaj. Tiha voda Mure je tekla v velkij vijugaj i zankaj po ravnom Murskom polji. Ka je bilo na Levom bregi vode, je bilo Vogrsko (Prekmurje), ka je pa bilo na pravom kraji, je pa spadalo pod Hrvatsko (Medjimurje) negle doč na to, če je kakša zanka (vijuga) reke rezala deleč notri v Prekmurje eli v Medjimurje. Kesneje si je ednok Mura ob velkoj povodnji vrezala bole vednako pot i v staroj strugi je ostala stoječa voda kak so zdaj bereki okoli Bednjaja, Kroščiča, Malakocije, Log i Laz. Gruntne knjige so se pa kakpa ne spreminjale z novimi strugami Mure i tka je Bednjaj do leta 1920 spadao v Medjimurje, čeravno so prčbivalci njego-vij petnajsetij hiš gučali slovenski i živeli edno življenje s slovenskimi Bistričanci. Iz toga Bednjaja, kak smo že zapisali, je doma Joe Šoštarič. (Drgoč dele) CHICAGO Cenjeni urednik No vin! — Zdaj, kda pišete tak lepe spomine od Kolenc števana, Vam naznanjam, ka so Kelenc bili v Kanadi i so se ravno zdaj povr-noli tamodnet. Nemrejo prehvaliti, kak lepo so jij vsikdi sprejeli naši ljudje. Oba (Mr. i Mrs. Kelenc) pravita, ka nikdar ne pozabita, tak se jima je videlo tam okolij našega naroda. Oba se želeta po našij Nevina j zahvaliti se vsem prijaznim Kanadčanom. Če žačnemo na severi, te so prvi v Montre-ali Martin Varašanec i S. Krampač, Mr. i Mrs. Daniel Tkalec, Marta Ritlop, Frank Tkalec, Jožef Tkalec, Ivan Kramar, Jožef Kramar, Mr. i Mrs. John Špilak, Mr. i Mrs. Raj, Matjaš Krapec, Aleksander Skledar, Mh i Mrs. Klaiderman, Mr. i Mrs. Ignacij Horvath, M. Gyura i Števan Kustec. V To-ronti v Ontario lepa hvala Mr. i Mrs. Ferdinand Kohek, v Hamiltoni pa Mr. i Mrs. Vinčec, Roza Forjan, Mr. i Mrs. Nedeljko (tej zadnji trije so v Lyden pri Hamiltoni). V Windsori so obiskali i se lepo zahvaljuje etim rojakom: Mr. i Mrs. Mike Sobočan. Pri njima so prenočevali, kda so šli v Montreal i kda so šli nazaj. Z njimi sta bila Mr. i Mrs. John Kramer. Mrs. Kramer so sestra Mrs. Sobočan. Njevi sta se prle pisale Forjan, iz Hamiltona. Sobočanov! so bili (cela družina) tu v Čikagi pri Kramero-vij i drugo j rodbini. Kda je bilo prekmursko romanje v Le-mont, so bili tudi tam i pravijo, ka od zdaj naprej pridejo vsa-kše leto. Mr. i Mrs. Kelenc so v Windsori najšli tudi Hotižance Mr. i Mrs. Števana Tivadar i Mr. i Mrs. Zelko. Tak vidite, kelko dobrij prijatelov imata Kelen-čoviva ter Johny i Fema Kramer. Za vse prijaznosti i vso naklonjenost se Kelenčoviva naj lepše zahvlajujeta. Pravita, ka. toga nikdar ne pozabita. . Obisk. Mr. i Mrs. Jožef Gray so tu na obiski s čelov družinov iz Clevelanda. Dneva 15. Avg. so bile preoblečene nove sestre v Lemonti. Med tremi je edna Prekmurka iz Bethlehema, Pa.: Sestra Juliana Dbmiter. Zahvala in ponovno vabilo Cleveland, O. — Zelo rad bi bil danes kratek, pa bi vendar hotel veliko povedati. Najprej se v imehu St. Clair Rifle and Hunting Cluba naj iskrenejše zahvaljujem vsem številnim posetnikom našega zadnjega piknika. Brez te številne udeležbe ne bj bilo uspeha in ne veselja. Torej še enkrat hvala vsem, tudi številnim Fairport-čanom. Se priporočamo tudi za drugič! Obenem vas zopet vabim, da pridete k nam, tudi Euclid Rifle Club je vabljen, v nedeljo 24. avg. Dnevi se krajšajo in vreme se bo shladilo. Ne bo več dolgo, ko bomo zaprti v naše ljube hišice. Porabimo še zadnjo priložnost in se malo poveselimo v prosti naravi. Oni, ki jih veseli lov, bodo lahko streljali na Leteče golobe in se vežbali za prihodnjo lovsko se zono, ki ni več daleč. Manjkalo pa ne bo tudi druge zabave. Na zadnjem pikniku je dobil prvo nagrado v streljanju C. Urankar. Kateri so bili drugi srečniki, ne vem. Da ste videli mladino! To je bilo veselja pri raznih tekmah. Da je vse tako dobro izpadlo, se moramo zahvaliti našemu marljivemu predsedniku Andy Grl in njegovi ženi. Imenitno sta vse izpeljala. Veliko dela in opravkov sta imela, zato je bil pa tudi uspeh popoln. Hrvatski katolički dan Cleveland, O. — Uj edin j eni od-sjeci sviju društava Hrvatske katoliške zajednice, takodje odsje-ci 11 društava Hrvatske bratske zajednice, Oltarsko društvo cr-kve sv. Pavla, DD Dalmacija, Cvijet hrvatskih sestara, Croatian American Citizen Society, Hrvatski radio klub, Hrvatski tr govački klub, Pjevački zbor Sla vulj, Hrvatski kulturni pjevački zbor Lisinski, Zbor sv. Pavla i Tamburaški zbor Sereneders pri-redjuju zajednički piknik in proslava 4. hrvatskog katoličkog dana u nedelj u 24. avg. u Puritas Springs Parku na 19500 Puritas Ave. Ovo če biti jedan od največih sastanaka hrvatskog naroda u Clevelandu. Umoljavamo svu braču in sestre Hrvate i Slovence Clevelanda i okoline, da se pridruže ovoj velikoj proslavi. Svečanosti če početi sa velikem misom u 10 sati prepodne u crkvi Sv. Pavla na E. 40. i St. Clair Ave. Odmah posle mise iči čemo na piknik v Puritas Springs Park. Oko 3 posle podne počet če pkogram sa govorima, pevanjem i muzikom. Na samom pikniku biče oko 35 na ražnju pečenih janjaca i svakojakih drugih odličnih stvari. Kao glavni govornik predvi-djen je Thomas A. Burke, župan Clevelanda. Proslavu če da po-sjeti i naš ohijski governer F. J. Lausche, dalje duhovni vodja Hrvatske katoliške zajednice Rev. Joseph Misich i Rev. Chas. Kamber iz Gary, Ind. Na toj če proslavi Hrvati pokazati svoju vjernost i ljubav prema svojoj novoj domovini, kao i prema svojim vjerskim i bratskim organizacijama, osta-jajuči vjerni Bogu i vjeri svojih djedova. Dobro nam došli svi! U ime odbora Hrvat. kat. dana Stjepan Robash, gl. tajnik. jfcuhurna fironika Pred sezono Vroči dnevi odhajajo in bliža se čas, ko bodo ljudje zaželeli zopet nekaj za duha. Časi različnih piknikov in zabav na prostem bodo minili in človek bo navezan na zaprte prostore. Odprle se bodo znova dvorane, začele se bodo prireditve. Morda ne bo napak, če se pred sezono z bežnim pogledom ozremo na preteklost in skušamo na grobo napraviti načrt za sezono, ki prihaja. Vsako delo namreč, ki ni načrtno, se razblini, osta- Naša kuharica Neža Urankar je preskrbela tečen in okusen prigrizek. Hvala ji! V nedeljo bodo (na klubovi farmi naši člani, ki se vračajo z nejo le drobci, ki v kulturnem življenju ne pomenijo .veliko. Marsikaj smo videli in slišali v pretekli sezoni. Reči moram, da je z redkimi izjemami bilo vse lep doprinos k slovenski kulturi. Glasbena Matica, Slovenski oder, različna pevska društva, igralske družine — vsi so poskušali, da bi slovenskemu človeku, ki živi v Ameriki, dali nekaj od bogate kulturne dediščine. Že namen sam je lep in vreden truda. Vsak, naj bo to dirigent, režiser, pevec ali igralec, je posredovalec slovenske kulture in že zavoljo tega vreden spoštovanja. Ne bi bilo prav, če> bi ob tej priliki ne omenil tudi delavcev pri Slovenskem kulturnem vrtu, £i je zame delček doma in obenem prostor, kjer bi bilo mogoče ustvariti mogočen kulturni nastop, ki naj bi v nekakšnem prerezu pokazal slovensko kulturo. Ali je že kdo mislil na to? Kulturna dejavnost v Ameriki je še živa. že ta zavest veliko ' pomeni. Dolžnost vseh ameriških Slovencev je, da podpirajo kjerkoli obiska domovine. Frank Kramar in Joe Dougan ter njune j kulturna stremljenja, soproge bodo tačas že doma inige utripljejo. Vsak namreč, ki bomo imeli priložnost, da se P° j hladno gleda na trdovratno bor- dolgih mesecih spet vidimo in slišimo, kaj nam imajo lepega povedati. Na svidenje na klubovi farmi v Painesville v nedeljo 24. avg. Poročevalec. i Lorainski kotiček Piše Josephine E. Lorain, Ohio. — Tukaj sta, se 19. julija poročila Peter Čelik, ml. in Bernardine Turton. ženin je sin Peter Čelikove družine s 30. ceste. Poroka se je vršila v tukajšnji poljski cerkvi sv. Stanislava, kamor nevesta spada, ženin, ki je bil prišel iz daljne Koreje na par tedenski dopust, se je zopet podal nazaj v službo “Strica Sama.” želimo, da bi se mladi ženin kmalu zdrav povrnil k svoji ljubi ženici, da bi potem v neskaljeni sreči živela v bodočnosti! V nedeljo dne 10. avgusta smo bili priča lepi slavnosti. Ta dan je bil blagoslovljen zvon za našo novo cerkev. Po popoldanski službi božji se je zbrala na cerkvenih prostorih velika množica ljudstva okoli lepo okrašenega zvona. Poleg našega domačega g. župnika Rev. M. Slaje-ta je bilo navzočih tudi nekaj drugih gospodov iz sosednih fara. Dan je bil lep, sončen in ne prevfoč, zato bi bila udeležba lahko malo večja, no ja, pa drugo rajžo. Seveda . . . veliko se je govorilo in ugibalo. Kateri izmed faranov bo prvi, ki mu bo ta novi zvon zazvonil. Zazvonil prvič in zadnjič, Bog ve? Mogoče meni, mogoče tebi . . . prijatelj faran! Delo v novi cerkvi kar lepo napreduje. upamo, da bo cerkev v teku par mesecev zgotovljena in potem bomo, kakor smo ob blagoslovitvi zvona, vsi prav lepo zapeli. Hvala Bogu ! ! ! V stari domovini, tam v naši vasi, je pred dolgimi leti pasel vaško čredo prav hudo star “'Čed-nik,” mislim, da je bil doma tam gori nekje iz Bloških hribov. Bil je dolg in suh, kakor “remelj,” tako so ga nekateri vaški hudo-mušneži imenovali, ženica njegova je bila pa prav drobčkana in prav pri tleh. V najemu sta imela eno sobo ali takozvano “kamro,” kuhala sta si pa na gospodarjevem ognjišču. V sobici, kjer sta stanovala, sta imela iz debelih desk zbito leseno posteljo, eno staro črvivo skrinjo in en stol na treh nogah. Postelja je bila tako visoka, da sta imela prislonjeno majhno lojterco, da sta se zvečer lahko skobacala k počitku. Vaški paglavci smo bili enkrat priča tega- le pogovora teh dveh starin, moža in žene namreč, ženica je v veži na ognjišču mešala močnik, možiček je pa v kamri posteljo postiljal, veste, v tistih starih časih niso imeli na posteljah tako-zvanih modrocev, kakršne imamo zdaj. Ne, na dnu postelje so bili koruzni slački ali pa par škopnikov slame, na vrhu tega pa je bila takozvana plevnica, to je vreča napolnjena z ovsenimi plevami. No ja, torej tisti naš “čednik” je postiljal in rahljal njih zakonsko posteljo, nato pa je v vežo svoji preljubi ženici zaklical. Hej! Ta stara! Daj no ano rjuho. Ženica se je pa izpred ognjišča skoraj v joku oglasila. Ji, zlati moj Jakopček, jo najmam. Nato on nazaj, kaj praviš, da najmaš nobene rjuhe več? Kam si jih pa bo za ohranitev kulturne dediščine, prodaja tisto, kar je v štiristo letih slovenski narod rodil. S tem bi rad že opomnil, kaj pričakujem v letošnji sezoni. —■ Globok poseg v resnično narodno kulturo. Igralske družine naj bi segle kar najbolj mogoče po slovenskih igrah. Finžgar naj pride znova na oder. Ne preveč plaže, ne stikati po tujih igrah, ki so po okolju in po ljudeh slovenskemu človeku odmaknjene. Računati je treba, da je slovenski človek v bistvu kmečki, — zdrav, preprost. Meščanstva mi nimamo dosti na tujem, saj pravega meščanstva še doma nismo veliko imeli. Mi vsi smo ubrani na isto struno, v najglobljem dnu v nas utriplje zemlja, stara, težka kmečka kri. Zakaj torej segati po stvareh, ki so temu bistvu preveč daleč. Prepričan1 sem, da bodo ljudje v naših igrah dobili to, kar najbolj potrebujejo: da bodo pregradili leta, ki jih ločevajo od doma. S tem ne rečem, da bi se ne smelo igrati nič tujega. Samo eno bi rad povdaril. Ge se igralska družina odloči za tujo igro, naj bo pri izberi res natančna. Ne jemati stvari, ki niti domačim niso kos. Tudi pevska društva bodo znova zagibala. Koncerti so vedno dajla, sej si imejla dvej, k’ sva 'dobro obiskani. Kadarkoli pose vzela? . . . Aha, no ja . . . slušam petje, se domislim Mapa res, kam neki jih je dejla, ti- roltovega Akademskega pevske-ste rjuhe? . . . Takrat je b’lo go- ga zbora. Če natančno premis-tovo že več kot 50 let, odkar sta ;ijm; kaj mu je prineslo tolik« se bla vzela! . . . |slavo, si moram priznati, da je Kakor je že znano so Škoti | bila to narodna pesem. Narod-zelo veliki skopuhi. Nekoč je ce-! na pesem nima zastonj tega i" 10 nekdo trdil, da je videl, kako'mena. Pesem je narodova duša. so kar štirje Škoti prižigali svojej V njej je tisto, kar človek z be-cigarete, vsi naenkrat, pri samo' Sedo težko pove. V pesmi pa se eni, edini žveplenki. No in tako' izlije. je oni dan enkrat nek tako sko-j Koliko čudovite lepote je v puški Škot sedel v gostilni, kjer narodni pesmi! Samo prisluh-je igrala najeta godba. Čez dol- niti je treba. Zakaj bi torej ^ go časa je prišel eden od godcev , tej sezoni ne segli bolj po njej? s krožnikom, kamor naj bi po-1 Ko bi nam en koncert odkril le-slušalci metali svoje darove, oko-jpoto koroške narodne pesmi! —' 11 miz. Stopil je tudi k Škotu.1 Prepričan sem, da bi žel lep us-Ne, moj dragi, ne dam nič, kaj jpeh. misliš, če sedim tukaj pri tej mi-j Samo misli so to z osrednji® zi, da tudi vašo godbo poslušam? [jedrom: narodno bogastvo. Vse Saj pravim, ta vam je bil pa res preveč se nam zdi, da imajo “uhernik” prve vrste. 1 drugi narodi lepše stvari. Zato On in ona sta šla na sprehod.! stikamo in stikamo po tuji šari’ Prišla sta do velikega hrastovega Na zlatu sedimo pa po bakrenih drevesa. Ona zaustavi' svoj ko- novčičih grabimo, rak, prav globoko vzdihne in re- j Ko se bodo kovali načrti za če: poglej Peter, v vrh tega hra- i letošnjo sezono, bi bilo torej sta je pa oni dan ob nevihti stre- [ prav, da bi se vsa naša kulturna la udarila. Ali se še spomniš, da dejavnost obrnila k pravemu vi- šem ti ravno pod tem drevesom pred 25 leti rekla, da te vzamem. Nato je pa tudi on globoko vzdihnil in rekel: prav mu je! Jaz ru. Prepričan sem, da bi s tern bil slovenskemu človeku na tujem dan nov zagon. Naš človek ise mora do kraja zavesti, da z sicer ne vem, kaj je pri tem mi-1narodno kulturo postavlja trden slil, mogoče boste pa vi pogrun-J temelj. Marsikaj bo odpihal čas, tali! . . . Toliko za danes, pa še drugič kaj, če bomo še dihali! tega, kar pa je narod v stoletjih zgradil, pa ne bo podrla nobena vihra. — Karel Mauser. Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu —•—•—•—«—h THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING , COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 ,—•—•—•—•—•—•—.—*—i, 10KMHE VESTI Registracija volivcev za septemberske primarne volitve v Wisconsinu Zadnji dan za registracijo novih in starih volivcev (onih, ki so se od zadnjih volitev preselili na nov naslov) je v sredo 27. avgusta do 5. ure popoldne. Volivci v milwauskem okraju se registrirajo v mestni hiši, v uradu volivne komisije. Urad je odprt vsak dan od 8:30 zjutraj do 5. RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. 9 Poslušajte prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško« Slovensko RADIO URO v Milwaukee oddajano vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. mre opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN in WRJN-FM (1400 k.c.) (100.7 m.c.) Program vodita in napove^ dujeta v slovenščini in angleščini Mr. in Mrs. Rado Staut popoldne (razen ob sobotah), a zdaj, pred volitvami, ho odprt tudi ob večerih do 8:30 ure, vsei do torka 26. avgusta zvečer (v soboto, 23. avgusta samo do 12. opoldne, dočim bo v nedeljo, 24. avgusta ves dan zaprt). Registrirati se morajo vsi oni, ki bodo sedaj prvič imeli pravico voliti (oni, ki so od zadnjih volitev spomladi postali državljani ali dosegli 21. leto starosti) ter vsi oni dosedanji volivci, ki so sq med tem priselili v Milwaukee, ali preselili na nov naslov v mestu. Kdor se ne registrira, ne bo mogel voliti. Policijski pregled starih naslovov volivcev v Milwaukee je pokazal, da se je od zadnjih spomladanskih volitev preselilo ali izselilo iz Milwaukee 21.081 volivcev. Vsi ti so bili črtani iz votivnega imenika. 16,-607 od teh se je preselilo le na nov naslov v mestu in vsi ti morajo svoj novi naslov javiti vo-livni komisiji do predpisanega dne, če hočejo imeti v torek 9. sept. zopet pravico do udeležbe pri volitvah. Za letošnje spomladanske volitve je bilo v Milwaukee registriranih 290,311 volivcev. Črtanje gornjih 21,081 je znižalo to število na 269,230, toda od tedaj se je že registriralo 11,932 novih, tako da je sedanja lista narasla zopet na 281,162 volivcev. Prijavo svojega novega naslova lahko pošljete volivnl komisiji v mestni hiši tudi po pošti, ako javite ob enem svoj stari naslov. Navadna poštna karta zadostuje. Naslov komisije pa je: City Election Commission, Div. of Registration, City Hall, Milwaukee 2, Wis. Arthur Bliss Lane, bivši ameriški poslanik v Poljski in Jugoslaviji bo govoril v Milwaukee V sredo, 27. avgusta, ob 8. uri zvečer, se bo vršil v South Side Armory dvorani v Milwaukee (1620 So. 6th St.), velik političen shod v podporo kandidature za ponovno izvolitev senatorja Joseph R. McCarthyja v senat Zdr. držav. 'Glavni govornik na shodu bo bivši ameriški poslanik v Poljski, Jugoslaviji, Estoniji, Latviji in Litvaniji Arthur Bliss Lane, ki ima za seboj 32 let diplomatske službe in ki je kot ameriški poslanik imel najožje stike z raznimi komunističnimi vladami in komunističnimi funk-cijonarji na Poljskem in v Jugoslaviji ter zato temeljito pozna njihove mahinacije za podjarm- PAIO ADVERTISEMENT.—Authorized and paid tor by the McCarthy for Senator Club, Steve J. Miller. Chairman. Hotel Wisconsin, Milwaukee, Wis. THE HONORABLE BIVŠI AMERIŠKI POSLANIK V POLJSKI IN JUGOSLAVIJI bo govoril v sredo, 27. avgusta 1952, ob 8. uri zvečer v South Side Armory dvorani, 1620 So. 6th St., Milwaukee Tema: TRAGIČEN PADEC POLJSKE Pridite, da čujete iz ust ameriškega diplomata samega, kako in zakaj je prišla Poljska pod dominacijo sovjetov. Ijenje sveta. Lansko leto se je ponovno mudil v Jugoslaviji, to pot kot privatni opazovalec ter imel razgovore z naj višjimi funkcij onar ji, vključno Tita. Lane bo v glavnem govoril o stališču, ki ga je zavzemala ameriška vlada napram komunistom za časa pogajanj tik pred padcem Poljske v komunistične roke, in o dejstvih, na katere se senator McCarthy opira v svojih obtožbah, da se v važnejših in odločujočih pozicijah v ameriški rit, Josip Gruden Martinova oblast se je torej raztezala čez vse slovanske dežele južno do Drave. Svojo rezidenco je imel v Ljubljani pri cerkvi sv. Nikolaja, kamor je 1. 1448. sklical sinodo (cerkveni zbor) svojega okrožja. Vikarsko službo je z vniQmo izvrševal. Mudil se je na raznih krajih naše domovine in odločilno posegal v naše cerkvene razmere. Posebe' ga je še s cesarjem Friderikom, ki ga je imenoval za svojega svetovalca, družila vez prijateljstva in medsebojno zaupanje. Več kakor dvajset let je izvrševal višjepastirsko oblast v slovenskih deželah. Umrl je v Ljublljani na praznik sv. Kili-jana (o. julija leta 1456.) in bil pokopan v cerKvi sv. Nikolaja pod prižnico, še.sedaj spominja vzidana grobna plošča pod korom ljubljasnke stolnice na tega izrednega moža. Potreba, osnovati za južne slovenske dežele posebno škofi-jo( je bila torej dovolj očitna. Po pravici jo je poudarjal že patriarh Berccid leta 1237. v svoji prošnji na opostolsko stolico. Za avstrijske vladarje pa so bili v tej zadevi merodajni tudi politični razlogi — S pridobljeno celjsko dediščino so bili Habsburžani neomejeni gospodarji na slovenskem jugu. Zadnji mogočni tekmev je bil od-strnajen,, v kratkem jim je i-melo pripasti na podlagi (ledinske pogodbe tudi Goriško. Avstrijska oblast je ob Adriji u-spešno tekmovala z beneško. Tembolj se je sedaj poostrilo staro nasprotje med tema državama — Akvilejska cerkev pa je bila izza leta 1418., ko so Benečani zasedli Furlanijo in zrušili patriarhovo državo, popol- vladi nahajajo simpatičarji komunistov. Njegovo predavanje bo brez dvoma zelo zanimivo. Shod se vrši pod pokroviteljstvom lokalnih poljskih organizacij in McCarhthyjevega kluba ter so najvljudneje vabljeni tudi Jugoslovani. Arthur Bliss Lane je napisal za razne ameriške magacine že več člankov o svojih diplomatskih izkustvih s komunisti in je tudi avtor knjige “I Saw Poland Betrayed” (Videl sem izdajstvo nad Poljsko”). noma v oblasti mogočne republike. Člani plemenitih beneških rodbin (Barbo, Grimmani), so zasedli akvilejsko stolico; patriarhi sami so najraje bivali v Bienetkah. Vsled tega so Habsburžani težko trpeli, da akvi-lejski patriarhi ki so bili sedaj beneški podložniki, izvršujejo cerkveno oblast po avstrijskih de želah. Bali so se, da se ne bi po njih v naših deželah širil italijanski vpliv. Zato je cesar Friderik kmalu potem, ko mu je pripadla bogata celjska dediščina) zasnoval načrt, da za slovenske pokrajine južno od Drave ustanovi posebno škofijo. Vendar je preteklo še nekaj let, preden je stvar dozorela. Neka pripovedka spravlja u-stanovitev ljubljanske škofije v neposredno zvezo z boji, ki so se pričeli za celjsko posest med cesarjem Friderikom in vojvodom Vitovcem. Kranjski zgodopisec Valvasor pripoveduje: Ko se je Friderik 1. 1457. s svojim dvorom mudil v Celju, ga je hotel Vitovec zavratne napasti in ujeti. Toda cesarju se je po noči v sanjah prikazal neki škof (je li bil celjski patron sv. Maksimiljan ali sv. Nikolaj, patron ljubljanskega mesta, tega ni mogel razločiti) in mu nujno svetoval, naj se iz mesta umakne v Gornji Celjski grad. Proti svoji navadi je Friderik drugi večer prenočil v trdnem gradu, dočim je Vitovec mesto zavzel in ves cesarski dvor zajel. Le Friderik je bil rešen. Iz hvaležnosti, da ga je Bog otel na tak čudovit način, je sklenil ustanoviti ljubljansko škofijo. Ta pripovedka, na katero spominja slika na oboku prezbiterija ljubljanske stolnice, ne na- vaja pravega vzroka za cesarjevo ustanovo. Vplivali so pač na Friderika še drugi, že omenjeni razlogi. Vendar je mogoče, da sta ga čudežna rešitev in pomoč, ki jo je dobil kmalu potem od kranjskega vitestya še posebno nagnila, dajezu-stanovitvijo nove škofije naklonil svojim južnim deželam veliko dobroto. — Tudi kar se pripoveduje o cesarjevih sanjah, ne gre kratko zavreči. Znano je, da jim je Friderik priposo-val velik pomen in rad o njih pripovedoval. Načrt je bilo tem lažjjs izvesti, ker je že leto pozneje Enej Silvij Piccolomini, velik zaupnik cesarjev in prejšni njegov tajnik, zasede! papeški prestol pod imenom Pij II. Papežu Piju II. so bile slovenske dežele znane. V spremstvu cesarja Friderika jih je opeto-vano prepotoval, dalj časa se je mudil v Gradcu in leta 1444. nekaj mesecev tudi v Ljubljani. Pozneje je kot tržaški škof izvrševal cerkvena opravila po Notranjskem. Poznal je dobro duhovno zapuščenost naših pokrajin in tem raje privolil v Friderikovo namero. Pogajanja so se vlekla par let. Leta 1461. na praznik sv. Nikolaja, patrona nove škofijske cerkve, je Friderik v Gradcu izdal ustanovno listino. V njej izjavlja, da ustanavlja pri cerkvi sv.Nikolaja v Ljubljani: škofijo, proštijo, stolno dekanijo, deset kanonikatov in štiri vikariate. Za plačo določa škofu užitek in dohodke gradu Goričane na Gorenjskem, opatije v Gornjem gradu, župnije svetega Petra v Ljubljani, sv. Martina pri Kranju in sv. Mihaela pri Pliberku, proštu in kanonikom pa dohodke osmih drugih župnij. Vsem imenovanim daje posebne pravice in privilegije. Ljubljanski škof naj ima v svojem grbu dvoglavega kronanega orla na zlatem polju, za orlom m nad njim pa srebrno pastirsko palico. Slednjič ukazuje svojim podložnim oblastni-km vse določbe natanko izvršiti in zavaruje ustanovo proti vsem nasprotnikom s strogimi kaznimi. Papež Pij II. je ustanovo nove škofije potrdil z apostolskim pismom (bulo), izdanim v Pi-enci na Laškem dne 6. septembra 1. 1462. in ji je hkrati določil njen obseg. Kakšno ozemlje je obsegala nova škofija? (Dalje prihodnjič.) Zgodovina slovenskega naroda Vstop prost vsakomur VELIKA SKRIVNOST — Samica povodnega konja v živalskem vrtu v Muenchenu na Nemškem čuva svojega komaj dva tedna starega mladiča s tako skrbjo, da čuvaji niso bili v stanju ugotoviti niti njegovega spola. Molki dobijo delo Molki dobijo delo Sposobni Forge Shop učenci Ali hočete J—najboljše delovne pogoje ^—prilike za napredek p—načrt za pokojnino življenske slroške poravnane Q—nadurno delo \ Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. Cleveland Transit Bus No. 28 MAX’S AUTO BODY SHOP CLEVELAND GAP SCREW GO. MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. FRANK KLEMENC BARVAR In DEKORATOR ♦ 18715 Muskoka Ave. IV 1-6546 Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK In SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street crrrxxxxxxxrtxxxa^xxxiTzx: GLAVNI STAN ZA VOLNENO BLAGO ZA POŠILJATI PREKO MORJA Najboljša cena v mestu za volneno blago za moške in ženske tudi 60 inč rajon gabardine primerno za moško in žensko obleko, suknje in krila S. LIEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West Third St. CH 1-6067 Odprto od pondeljka skozi soboto: 9-6:30. Ob nedeljah: 9-12. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV Hiša naprodaj Na 821 Thornhill Dr., dobro zgrajena za 2 družini, stanovanji so ena poleg drugega, 6 sob vsaka. Zmerna cena, pripravna okolica. Lastnik EV 2-1993. ______________________-(165) Ženitna ponudba Moški, srednjih let, bi se rad seznanil s 25 do 30 let staro Slovenko v svrho ženitve. Najrajši bi imel tako s kmetov ali pa tako, ki želi iti na kmete, tudi vdova brez otrok ni izključena. Pišite na Ameriško Domo- 2917 E. 79 St. (blizu Kinsman Rd.) Gold Header Operators Bolt Making Machine Operators Visoka plača od ure. Zelo dobri delovni pogoji in več posebnih koristi. (167) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugerr nadstropju. Za podrobnosti pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222 St. Tel.: RE 1-6888 ali IV 1-067 ____________._______________X Soba se odda Soba se odda za samskega moškega na 1046 E. 69 St. ______________________ -G64) Hiša naprodaj Lastnik prodaja v Bratenahl, blizu Lake Shore Blvd., hišo 8 sob za 1 družino, 4 spalne sobe, preproge, ena minuta do Express busa, 15 minut do mesta. Cena $15,500. Pokličite LI 1-0492, John J. Keane, 10305 Burton Ave. (164) Hiša naprodaj 7 sob za 1 družino na 549 E. 118 St. Dvojna garaža, zimska okna in “awnings”. Lastnik prodaja. Bo odprto dokler ne bo prodano. —(165) Naprodaj Apartment za 4 družine — 5 garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (Th) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. vino pod šifro “Srečna Bodočnost.” 165) ! KE 1-0034 Nove uradne ure Od 10 do 5 Zvečer po dogovoru Ob sredah zaprto celi dan Dr. L A. Starce OPTOMETRIST PREGLED OČI TER KOMPLETNA OČESNA POSTREŽBA 6411 St. Clair Ave. HE 1-1123 r Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ortanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inkorp. v dri. UUneia M. mala 19U Nate geslo: “Vse sa vero. dom In narod: vsi ra enega, eden aa vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Raub St. Joliet. Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet. 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hlckorv St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O, IH. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. Dl. NADZORNI ODBOR: . . ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVXAKOVICH 39 Winchell St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, Dl. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Dl. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vite. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski In angleški Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Ume St, Jcliet, Ul. ZAPISNIK polletne seje gl. odbora Družbe sv. Družine vršeče se dne 29. jul. 1952 v gl. uradu Joliet, 111. ste bili od članov in članic D. S. D. da jih zastopate, gotovo vsled vašega razumevanja v društvenem delu. Uverjen sem, da boste izvrstni člani konvencije in da se boste ravnali po svoji dobri previdnosti. Kadar imate v mislih dobro idejo, se ni treba nazaj držati, ker vaša beseda bo dobila pozornost. želim, da bi zborovali mirno, premišljeno in dostojno, za najlepši bodoči uspeh in napredek Družbe sv. Družine in da bi prinesla članstvu mnogo koristi in božjega blagoslova. Ob koncu se želim zahvaliti bratu tajniku in bratu blagajniku za složno sodelovanje, kakor tudi glavnim odbornikom, uradnikom in uradnicam krajevnih društev in želim, da bi vsi skupaj delali v korist Družbe sv. Družine. Frank Tushek, gl. predsednik. Poročilo gl. predsednika zbornica sprejme kot brano. Poročilo gl. tajnika Cenjeni sobratje sosestra gl. uradniki (ca)! Ker je ta seja tako blizu paše konvencije, bo moje poročilo kratko. Finančno poročilo kakor je vam predstavljeno, se popolnoma strinja in je v redu. Tudi najdete, da v zadnjih šest mesecih nismo imeli kaj več sprememb pri naših posojilih. Kakor na vsakih šest mesecev, ko imamo račune, tudi zdaj kažemo napredek v finančnemu oziru, ampak to le v posmrtnin-skem in mladinskem skladu. Posvetoval sem se z našim ak-tarjem o zadevi naših drugih skladov in on bo nam sestavil potrebne rezolucije, da jih bo lahko vzela konvencija v pretres za rešitev. Znano pa je nam vsem, da. nekaj moramo, urediti, da bodo tudi bolniški, poškod-ninski in stroškovni skladi na dobri podlagi, in tako Ue bo potreba rabiti denar iz naše rezerve, kar tudi ni umestno ali pa- Br. predsednik odpre sejo ob 2. uri popoldne z molitvijo. Te seje so se udeležili sledeči gl. uradniki: Frank Tushek, Frank Wedic, John Nemanich, Andrew Glavach, Anna Frank in Joseph Jerman. Anton Smrekar se ni mogel udeležiti seja zaradi dela. Br. predsednik vpraša nadzorni odbor, da poda svoje polletno nadzorniško poročilo. Br. Andrew Glavach I. nadzornik poroča, da so pregledali knjige tajnika in blagajnika, kakor tudi vse listine, katere lastu-je Družba in da so pronašli vse v lepem redu in vsi računi se ujemajo. Anna Frank II. nadzornica poroča, da se vrši poslovanje Družbe v jako lepem redu. Predlog je bil stavljen podpiran in sprejet, da se poročilo nadzornega odbora sprejme kot je bilo prebrano.. Poročilo gl. predsednika Cenjeni sobratje in sosestra, glavni odborniki in odbornica. V imenu Družbe sv. Družine kakor tudi v svojem imenu vas vse skupaj najlepše pozdravim ter vam kličem: Dobrodošli! Po pravilih naše Družbe sv. Družine smo se ponovno zbrali k poletnem zborovanju, da rešimo družbine zadeve, ki so se nabrale v preteklih šestih mesecih in določimo, kar bo treba pri naše Družbe poslovanju za bodočih šest mesecev, ker se v tem kratkem času od januarja tega leta ni nič posebnega pripetilo, zato bo tudi moje poročilo bolj kratko. Splošno želim omeniti, da vlada med člani glavnega odbora in društvenimi uradniki zastop-nost in vse poslovanje Družbe se vrši v lepi slogi, ker nimamo nikakoršnih tožb in prepirov. V kratkem se bomo zbrali k zborovanju štirinajste redne konvencije Družbe sv. Družine, ki se bo vršila v Chicago, Illinois 11-12 augusta 1952. Delegati in delegatke, izbrani metno, in gotovo bi nam s časom škodovalo. Ker je vsaka konvencija važnega pomena, in mora gotove zadeve rešiti, zato upam in želim, da bomo delovali v pravi slogi in zastopnosti in da bo Bog blagoslovil naše delo. To je moje .kratko poročilo, in lepa vam hvala. Frank J. Wedic, gl. tajnik. Predlog je bil stavljen, podpiran in sprejet, da se poročilo gl. tajnika sprejme kot poročano. Ker se bo vršila konvencija; kmalu; smo razmotrivali o raznih točkah, katere bodejo predložene konvenciji. Br. predsednik želi gl. odboru in delegaciji veliko uspeha na konvenciji in zaključi zborovanje ob 5. uri pop. z molitvijo. Frank Tushek gl. predsednik; Frank Wedic, glavni tajnik; John Nemanich, zapisnikar. -------------o------ Društvo sv. Družine št. 11 DSD Pittsburgh, Pa. — Vse članstvo je vabljeno na redno mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo 24. avg. ob 9. uri dop. v navadnih prostorih. Na tej seji bodo naši delegati poročali o sklepih in delu konvencije. Oni člani, ki se seje ne boste udeležili, boste či-tali spremembe o plačevanju Obisk koroških Slovencev v Parizu Na svoji turneji po Zapadni Evropi je koroški oktet “Slavček” pod vodstvom dr. Inzko-ta obiskal tudi Pariz. Ker je bil ta obisk važen tudi s kulturnega in političnega stališča, saj jih je spremljal sam predsednik Slovenskega koroškega narodnega; sveta, g. profesor dr. Joško Tiš ler, je bil obisk v Parizu, katerega je z materij elne plati s svojim velikodušnim darom omogočil slovenski izdajatelj g. Dorel Ogrizek, organiziran tako, da so Korošci ne samo videli vse glavne zanimivosti in lepote pariškega mesta, marveč da so tudi mogli v polni meri izvršiti svoje kulturno in politično poslanstvo. Po nadvse Uspelih koncertih v Westfaliji, kjer jih je sprejel svetnik Tensundern, po krvi in rodu sicer Nemec, po srcu in govorici pa pravi Slovenec, po koncertih v Holandiji in severni Franciji, jih je slovenski duhovnik v Holandiji g. Nande Babnik, ki je nosil na svojih ramah tehnično in prometno organizacijo turneje, pripeljal v Pariz, v ponedeljek zjutraj 28. julija. Prvi obisk je veljal pariški katedrali Notre Dame, kjer so /občudovali čudovito krasno got-asesmenta v konvenčnem zapis- sko zgradbo, obenem pa prosili niku. Ne hudujte se na delega- Njo, ki nosi naslov tudi kraljice pesmijo zahvalili Mariji in se ji Koroškem še vedno imajo. V te, ker teh sprememb ni sklenila konvencija, ampak državna postava in to ne samo za našo Družbo, ampak za vse organizacije. Nekatere so še celo bolj prizadete, kot je naša. Kar zadeva naše društvo, bomo najmanj prizadeti, ker ne prispevamo v društveni stroškovni sklad. Vem, da te novice ne bo noben član z veseljem sprejel, kot je tudi de-, legatje niso, toda boljše je, da nekaj centov žrtvujemo, kot pa da vso zavarovalnino izgubimo1. Vse članstvo pozdravlja tajnik. Društvo sv. Ivana Krsli-tela št. 13 DSD Chicago, 111. — Dragi bratje in sestre! Prav prisrčno vas vabim na našo prihodnjo mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo 24. avg. ob' 2. uri popoldne v navadnih pro-1 sne pesmi: Ob rojstvu, Na plani- slovenskega naroda, za blagoslov zase, za svoje, za svoj narod, ki gre skozi težke in odločilne zgodovinske trenutke. Ko so se nato v pariškem akademskem domu, kjer so stanovali, malo počili od dolge poti ter se podprli tudi materij elno, so si ogledali muzej Luvre, ob štirih popoldne pa so že bili v študiju pariškega radija, kjer so skozi dve uri neumorno prepevali ter tako dali pariškemu radio priliko, da je za svoje oddaje snel na plošče skoro dvajset najlepših koroških narodnih in splošno slovenskih pesmi. Večerna oddaja v ponedeljek je bila izključno posvečena slovenski koroški pesmi. Najprej ja napovedovalec v izbranih besedah v imenu pariškega radia in cele Francije pozdravil koroške pevce, ki so nato zapeli kra- storih. Slišali boste finančno poročilo za zadnjega pol leta kakor tudi poročilo o konvenciji. Poročali bodo naši delegati. Kako smo se imeli konvenčne dni, bom poročala v prihodnji številki našega Glasila, še enkrat: Pridite na sejo polnoštevil-!no! Pozdravljeni Anna Frank, tajnica. —Prodajalci olja so nabrali za nad dve milijardi dolarjev federalnih in državnih davkov 1. 1950. cah, Ob večerni uri ter zaključili s pesmijo Slovenec sem! — Vsi navzoči so bili globoko ganjeni ob tem doživetju, ko je preko pariškega radia donesla slovenska pesem na vse kraje sveta, kar je ob koncu v pesniških besedah izrazil dr. Inzko, ki se je obenem zahvalil Francozom za razumevanje, ki so ga pokazali za njihove probleme. V torek zjutraj je bil v avtu ogled pariškega mesta; ogltd, katerega so zaključili z ogledom Čudodelne svetinje, kjer so se v skupni molitvi in s slovensko izročili v varstvo. In že je bilo treba hiteti na mestni magistrat, kjer so bili ob enajsti uri sprejeti v slavnostni dvorani. Zastopnik pariškega župana jih je pozdravil ter vsa^ kemu izročil v spomin veliko sliko pariške mestne hiše. Predsednik dr. Tišler se je zahvalil za sprejem ter izročil za pariškega župana Album Koroške. Na željo zastopnika župana so nato zapeli koroško narodno pesem, na kar je sledil obisk in razgled celotnega magistrata. Opoldne je bilo slavnostno kosilo na domu slovenskega izdajatelja g. Ogrizka, kar je pustilo pri vseh Korošcih nepozaben vtis. Kar verjeti niso mogli, da se je človek zrastel iz istega naroda in morda še iz težjih razmer kot sami, tako močno afirmiral v tujini, a vendar ohranil srce in roke odprte za svoje rojake, ki jim v vsaki priliki pomaga. Ura je šla že proti četrti, ko so hiteli na Tour Eiffel, da so si raz vrha ogledali celoten Pariz, kjer človek kar ne ve, kaj naj bi gledal. Ta mogočen razgled je napravil na vse globok vtis, tako globok, da so nekateri kar na vrhu ostali in da je imel g. Babnik dovolj skrbi, da je s taksijem tudi zamudnike še pravočasno pripeljal na tiskovno konferenco, ki se je vršila v hiši A-meriške legije ob šesti uri. Bili so povabljeni zastopnilki vseh glavnih pariških listov, ki je vsak dobil od g. predsednika dr. Tišler j a v spomin Album Koroške in francosko brošuro o Slovencih. Veliki naš prijatelj, Jean Bourgoin, ki je bil pred vojno kulturni ataše v Beogradu in torej dobro pozna slovenski problem in je sedaj podpredsednik Društva prijateljev Jugoslavije, je v uvodnem govoru podal in očrtal problem koroških Slovencev, njihove potrebe in zahteve in krivice, proti katerim se še vedno boriti morajo. Nato je dr. Tišler podal izčrpno poročilo o stanju slovenskega življa na Koroškem. Prisotni časnikarji so s svinčniki in papirjem vneto sledili izvajanjem, se čudili naši žilavosti, bili so tudi ogorčeni nad težavami, ki jih Slovenci na prijateljskem razgovoru, katerega so oživljala vprašanja časnikarjev, je tiskovna konferenca kar prehitro minula. Samo po sebi se razume, da so vsi prisotni imeli priliko, da so na lastna ušesa čuli slovensko pesem, katere lepoti se kar niso mogli načuditi. G. Ogrizek je pa poskrbel, da tudi prigrizka in žlahtne kapljice ni manjkalo. Zvečer so si pevci še v družbi pariških Slovencev še ogledali lepoto razsvetljenega Pariza, nato pa že mislili na to, da bo treba naslednje jutho že na vse zgodaj na pot, ker jih je v Belgiji v Monsu g. Reven že nestrpno čakal za koncert v sredo popoldne in za drugega v četrtek, v Charleroi. In tako so morali v sredo zgodaj na pot, v Parizu pa so za nekaj časa pustili predsednika dr. Tišler j a, da je z osebnimi stiki zainteresiral vodilne osebnosti za potrebe in zahteve koroških Slovencev. Po širnem svelu Pravoslavni v ZDA Ruska pravoslavna Cerkev ima v ZDA in Kanadi 7 škofij s 400,-000 verniki. Sedanji škof v Washingtonu je 57 letni bivši častnik Jonah, ki je postal duhovnik v ZDA. Marija, zaščitnica Indije Na predlog indijskih škofov je sv. stolica določila za zavetnico, patrono, Indije Marijo Vnebo-vzeto. Na njen praznik, 15. avgusta, praznujejo v Indiji tudi dan neodvisnosti. >- Prvi duhovniki Narod “Gujerata,” ki živi v za-padnem delu Indije in ki šteje okrog 10 milijonov ljudi, ima svoj jezik in svojo kulturo. Pred kratkim je bil posvečen prvi duhovnik tega naroda, p.,Bazilij La-labkai, iz Družbe Jezusove. — Vladni gospodarski strokovnjaki računaj 0, da bo produkcija koksa v Ameriki do srede leta 1953 narastla na 84 milijonov ton letno. Vzhodna Afrika V letu 1951 se je število katoličanov pomnožilo za 150,000. Danes štejemo v teh krajih 2,937,781 vernikov. Največ v Ugandi, (1,-104,909), nato Tanganika (800,-920), Kenia (365,021), Niassa (293,903), Severna Rodezija (281,421) in Sudan (91,597). Ameriško-slovenski radio Chicago oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje WHFC---I450KC edini slovenski program za Chicago in okolico Direktorji in napovedovalci: Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick Vabimo Te: POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa- RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: DElaware 7-8515 Chicago 11, Illinois vmu STARODAVNI SLAVOLOK OBNAVLJAJO — Delavci grade lesen oder okoli slavoloka, ki so ga postavili v Rimu leta 81 po Kr. r. na čast Titu, ko je strTjudovski upor v Palestini in osvojil Jeruzalem. Slavolok bodo obnovili in mu dali nekdanji sijaj. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” , HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem On ni puščal bitke iz očesa, marveč je tupatam kaj popravil, se iznova vrnil — in gledal in popravljal, kakor kapelnik sam včasih zaigra, včasih pa preneha, nad vsem pa neprestano čuva, da bi vsak svoje odigral. Ko je gospod Zagloba to videl, je začel teptati z nogami po deskah, da so se dvigali oblaki prahu, tleskati z rokami in kričati: “Bij pasje duše, bij, mori, o-deri! Sekaj, mahaj, vali, reži, mori! Naprej vanje, naprej! Na sablje in do zadnjega!” Tako je kričal gospod Zagloba in skakal, oči so se mu zalile s krvjo od napora in za kratko je omedlel. Ko pa se je iznova osvetil, je videl še kras-nješi prizor — v gruči kakih deset molojcev je bežal na konju Bohun kakor blisk, brez čapke, v sami srajci in spodnjih hlačah, a za njim, na čelu svojih vojakov mali gospod Volo-dijovski. “Bij!” je kriknil Zagloba, “to je Bohun!” — Toda glas ga ni dosegel. Vtem Bohun z molojci črez plot, gospod Volodijovski črez plot; nekateri so zaostali, drugim pa so se konji zvinili v skoku. Zagloba je videl: Bohun na ravnmi, gospod Volodijovski na ravnini. Hipoma so se raz-pršli i molojci na begu i vojaki v pogonu —zčaeli so se posamič loviti. Zaglobi je sapa zaostala v prsih, oči toliko da niso skočile iz povek, kaj torej vidi? Evo, že jezdi gospod Volodijov ski Bohunu na vratu, četnik o-brača glavo, nastavlja sabljo. “Bijeta se” kriči Zagloba, — še trenutek in Bohun pade s konjem vred, a gospod Volodijovski jezdi črez njega in se podi za drugimi. Toda Bohun je živ, zakaj dvigne se s tal in zbeži proti skalam, poraslim z grmovjem. “Drži! Drži!” rohni Zaloba, “to je Bohun!” Vtem se pripodi nova četa molojcev, ki se je do tega trenu. tka premikala na drugi strani skal in sedaj odkrita išče nove poti za beg. Za njo se pode v oddaljenosti pol staje vojaki. Ta četa doganja Bohuna, ga ogrinja, poriva in vleče za seboj. Naposled izgine za jarkovimi o-vinki in za njo zginejo tudi vojaki. Na majdanu je zavladala pusta tišina, zakaj tudi vojaki goda Zaglobe, rešeni po Volodi-jovskem, so planili na konje ter se pognali z drugimi vred za razpršenim sovražnikom. Gospod Zagloba je spustil lestev, zlezel doli, stopil iz hleva na majdan in rekel: “Prost sem! . . .” Potem se je začel ozirati o-koli. Na dvorišču je ležela množica zaporoških trupel in nekoliko vojaških. Slahčič je Počasi hodil med njimi in vsakega pazljivo ogledoval, naposled st je sklonil nad enim. Črez hip se je dvignil s steklenico v roki. “Polna,” je zamrmral. In pritaknivši jo do ust, je po-vesil glavo nazaj. “Ni slaba!” Iznova se je obrnil naokoli in Iznova je ponovil, toda že z črnogo močnejšim glasom: “Prost sem!” Potem je krenil h koči. Na Pragu se je spodtaknil na trup starega sodarja, katerega so *nolojci umorili, in je izginil v notranjščini. Ko se je vrnil, se je okoli beder svetil Bohu-n°v pas, gosto prešit z zlatom, 2a pasom pa nož z velikim rubi- nom v ročniku . “Bog je nagradil junaštvo!” je mrmral, “zakaj pas je tudi precej rejen. Hej, razbojnik tatarski! Nadejam se, da se ne izmakne več. Aii ta pritlikavec! Da bi ga strela! To ti je kakor osa! Vedel sem, da je dober vojak, a da bi sie kar tako spravil na Bohuna, kakor na staro kljuse, tega nisem pričakoval od njega. Da more biti v takem malem telesu taka srčnost in moč! Bohun bi ga lahko nosil na vrvici za pasom kakor nožek. Da bi ga strela ali še bolje: Bog mu daj srečo! Bohuna ni poznal, če ne bi ga bil dokončal. Fu! Kako smrdi tu po smodniku, da kar v nosnice dreza! Toda danes sem se izvil iz take nevarnostiv kakršni še nisem bil. Hvala bodi Bogu! No, no, da pa je tako nagnal Bohuna! Moram si tega Volodi-jovskega še pogledati, zakaj gotovo tiči hudič v njem.” Med temi samogovori je sedel gospod Zagloba na pragu hleva in čakal. Vtem so se iz daljave na ravnini pokazali vojaki, ki so se vračali s pogroma; na čelu je jahal gospod Volodijovski. Uzr-ši Zaglobo, je pospešil tek, skočil s konja in stopil k njemu. “Torej, te še vidim, gospod?” je vprašal oddaleč. “Mene v lastni osebi,” je rekel gospod Zagloba. “Bog ti poplačaj, da si prišel na pomoč!” “Zahvalim Boga, da še o pravem času,” je odgovoril mali vitez, stiskaj e z radostjo gospoda Zaglobo. “Toda kako si izvedel, gospod, o stiski, v kateri sem se nahajal?” “Kmetje iz tega hutora so mi sporočili.” “O! In jaz sem mislil, da so me izdali.” ‘Kaj še, to so dobri ljudje. Komaj sta živa ušla: ženin in nevesta, a kaj se je zgodilo z ostalimi svati, ne vedo.” “Ako niso izdajice, so jih Kozaki pobili. Hutornik leži po-stvar. Povej mi, gospod, ali je Bohun živ ali je ušel?” “Kaj je bil tu Bohun?” “Ta brez čapke, v sami srajci in spodnjih hlačah, ki si ga ti prevrnil s konjem vred.” “Usekal sem ga v dlan; za vraga, škoda, da ga nisem poznal. Ali gospod, gospod Zagloba, lepo stvar si napravil?” “Kaj sem napravil?” je ponovil gospod Zagloba. “Pojdi z mano, gospod Mihael, — in poglej!” Po teh besedah ga je prijel za roko in odeljal v hlev. “Poglej!” je ponovil. Gospod Volodijovski, ki je prišel s svetlobe, ni nekaj časa videl ničesar; ko pa so se njegove oči že navadile teme, je zagledal trupla, ki so ležala nepremično na gnoju. “In kdo je posekal te ljudi?” je vprašal začudeno.-' “Jaz!” je rekel Zagloba, “vprašal si me, kaj sem storil? Torej tu imaš.” V' V* ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domoviha 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 '! “No!” je rekel mladi oficir, majaje z glavo. “Pa na kakšen način?” “Tam gori sem Se branil, oni pa so me napadali od spodaj in s strehe. Ne vem, kako dolgo je trajalo, ker človek v bitki na šteje časa. Bohun je bil to, Bohun, z veliko močjo in z izbranimi ljudmi. Spominjal se bo tebe, a spominjal se bo tudi mene! Drugič ti povem, kako sem padel v robstvo, kaj sem pretrpel in kako sem Bohuna naku-ril, ker sem se tudi z jezikom poskusil z njim. Toda sedaj sem tako utrujen, da komaj stojim na nogah.” “No!” je ponovil gospod Volodijovski, “nič ne rečem, hrabro si se držal; samo to ti povem, da bolje sekaš nego vodiš.” “Gospod Mihael,” reče šlah-čič, “sedaj ni čas za razpravljanje. Rajši zahvaliva Boga, da je nama dodelil danes tako veliko zmago, ki je ljudje ne bodo tako kmalu pozabili.” Gospod Volodijovski je osuplo pogledal Zaglobo. Saj se mu je dozdaj dozdevalo, da je oh sam odnesel to zmago, ki bi jo rad gospod Zagloba delil z njim. Toda pogledal je le na šlah-čiča, pokimal z glavo in rekel: “Pa naj bo tako!” Uro pozneje sta oba prijatelja na čelu združenih oddelkov jahala proti Jarmolincem. Izmed Zaglobinih ljudi niso nobenega pogrešali, ker se, v snu naskočeni, niso upirali, Bohun pa, ki je bil šel v glavnem po glasnike, je velel, naj jih u-jamejo in naj jih ne more. VIII. Daši je bil Bohun hraber in previden vodja, vendar ni imel sreče pri tem podjetju, ki ga je povzel pred divizijo kneza Jeremije. Utrdil se je le v prepričanju, da se je knez zares dvignil z vso silo proti Krzivo-nosu, ker tako so mu povedali zajeti vojaki gospoda Zaglobe, ki so sami naj svetejše verjeli, da gre knez za njimi. Nesrečnemu atamanu ni preostalo nič drugega, nego se umakniti čim najprej h Krzivonosu, a naloga ni bila lahka. Šele tretji dan se je zbrala okoli njega četa kakih dvesto molojcev;, drugi pa so polegli v boju, ali pa so ostali ranjeni na bojišču ali pa so še blodili sredi jarkov in trstja, ne vedoč, kam bi se obrnili in kaj bi naredili. Toda tudi ta četa ni bila posebno izdatna, bila je zbita, pripravljena ob vsakem alarmu, da beži, demoralizirana, prestrašena. In vendar je bil izbor molojcev, boljših vojakov bi bilo težko najti na vsej Siči. Toda molojci niso vedeli, s kako malo silo je udaril nanje gospod Volodijovski; da jih je tako strahovito porazil, je bil vzrok v tem, da jih je napadel nenadoma in nepripravljene. In verjeli so naj svetejše, da so imeli opraviti, če ne s samim knezom, pa najmanj z veliko, nekolikokrat številnejš prednjo stražo. Bohun je plamtel kakor ogenj. Ranjen v roko, pohojen, bolan, pobit, je izpustil iz rok zakletega sovražnika in si oskrunil slavo, zakaj molojci, ki bi bili pred tem porazom slepo šli za njim na Krim, v pekel in na samega kneza, so sedaj izgubili vero, izgubili pogum in so mislili le na to, kako bi odnesli iz pogroma cela grla. In vendar je Bohun storil vse, kar je vodja storiti dolžan, ničesar ni opustil, straže je okoli hutora razpostavil in je le radi tega počival, ker so bili konji, ki so prišli izpod Kamienca tako rekoč v teni sapi, popolnoma nesposobni za pot. Toda gospod Volodijovski čigar mlada leta so minila v poizvedbah in lovih na Tatarje, se je prinlazil kakor volk pred straže, jih polovil, preden je kdo mogel krikniti ali ustreliti — in jih napadel tako, da je mo-, gel on, Bohun, ubežati le v samih spodnjih hlačah in srajci. Če je četnik premišljal o tem, se mu je svet črnil pred očmi, v glavi se mu je vrtelo in obup mu 'je gr izbi dušo kakoIX stekli pes. On, ki se je na Črnem morju zaganjjal na turške galepe; on, ki je celo do Perekopa jahal na tatarskih vratovih in hanu s požarom svetil v oči; on, ki je knezu pod roko, pri samih Lubnijih, porazil regiment v Vasiluki, je moral bežati v sami srajci in brez čapke — in brez sablje, ker je še to izgubil pri spopadu z malim vitezom. Ko ga ni nihče videl, na postajah in pašnikih se je četnik grabil za glavo in kričal: “Kje je moja molojska slava, kje je moja sablja družica?” In ko je tako kričal, ga je popadala divja blaznost in se je napijal, kakor da se ne napija božja stvar, potem je hotel iti na kneza, udariti na vso njegovo silo — in izginiti in propasd na veke. KAJ PA JE TO? — Tako se sprašujejo otroci v Eritreji, v nekdanji italijanski Afriki, ko veselo tekajo po s snegom pokritih cestah. Večina prebivalstva si je bosa ogledovala ta naravni pojav. Sneg je padel v tem predelu prvič v vsej njegovi znani zgodovini. PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO.’S Cool BASEMENT 6000 Parov! OTROŠKIH Bobby Sox pari Vse najbolj.še kakovosti, trikrat zavihane bombažne bobby nogavice. Vse željene barve, vključno bela. Lepo zavite v celofan po štirje pari skupaj V merah 8 do .11. Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9 zjutraj do 9, zvečer. Kličite CHerry 1-3000 The May Company’s Basement Hosiery Department I Deške kosmato-bombažne flaneine športne srajce Z majhnimi napakami v vrednosti 1.9S Zelo primerne za zopetne hladne dni, za šolo in za zunaj. V vseh želj enih vzorcih in barvah. Mere 6 do 16. ZGUBLJENA IN NAJDENA — Mala Victoria Mae Rosa se ni samo zgubila, ampak je zgubila, skoro tudi svojo oblekco v Palisades Amusement Park, N. J. Policist Thos. Romano pomaga mladi dami, da bo dostojno oblečena. Nekaj kasneje je prišla po izgubljeno deklico njena mamica. Deške {.29 Oomfied hmkmm, Pelo srajce kratki rokavi, okrogel ovrat-ni izrez_ in Blazer progasti modeli. Željeni vzorci in barve. Mere 4 do 14. 69c Osice 4!e Briefs ali Athletic srajce Iz kosmatega bombaža, pas z elastiko nabran. Tudi atletske srajce. Z majhnimi napakami. V merah 4 do 12. za $1 Hubbardske novice Madison, O. — Oni dan so bili pripeljali člane kluba polio, ki so imeli v Clevelandu konvencijo, v Madison park, da so se malo pozabavali. Bilo jih je precej. Ta izlet je omogočila Mrs. Agnes Klemenčič, sedaj Bra-dek, ki je nekdaj sama trpela na tej bolezni in je tudi članica kluba. Mrs. Klemenčič-Bradek je lastnica in predsednica Mar-Ket Coal Co. v Clevelandu. Za svoje blago delo zasluži polno priznanje. Bazar, katerega čisti dobiček je namenjen za novo cerkev, je bil dobro obiskan. Smo se pa nanj tudi temeljito pripravili. Nedavno sta me obiskala Mr. in Mrs. John Korošec iz Euclida in smo prenekatero uganili. Sta se me tudi spomnila z lepim darom. Hvala! Vse bralce prav lepo pozdravlja Frank Leskovic. Naš kulturni vrt r " Cleveland, O. — Pisatelj Mauser je napisal nekaj resnične kritike, ko je poročal o prireditvi takozvanega “ONE WORLD DAY” praznovanja, ki se je vršilo v našem kulturnem vrtu 3. augusta. Za našo skupino ni bilo pra'/ nič hvalevrednega, razen to, da je pela gospodična Budanova. To pa pisatelj ni vedel, ker je bil preveč oddaljen in ni razumel kdo in kaj je, ko je bila predstavljena. Njej dolgujemo javno priznanje, njen glas je očarljiv. Hvala njej in priznanje. Do sedaj smo Slovenci nosili prednost pri nastopih ob takih prilikah, zadnje čase smo pa postali zelo neaktivni; kar še naredimo je, da se pokažemo v narodnih nošah, in zaigramo kakšno polko. To je pa tudi vse. To pa nikakor ne odgovarja naši slovenski metropoli. Preveč nas je, naravnost bogati smo z društvi in klubi; drugo pa je to, da smo prav okrog teh vrtov naseljeni, kakor ni nobena druga narodnost. Lahko javnost pričakuje malo več od naše slovenske metropole. Za to ta dopis in poziv. Če kaj pomenijo sohe naših, ki smo jih postavili z veliko nado, trudom ter stroški, je potem ta narodni vrt tudi vreden, da se zanj malo bolj zanimamo. Naša skupina je dovolj močna, da bi sama priredila lahko večji dan in z večjim programom, nego so ga kedaj priredile vse skupine skupaj. Na to moramo tudi odsedaj računati. Ni še dolgo, ko je Liga, katera obstoji iz zastopnikov narodnih skupin, in ki zboruje po potrebi v uradu župana v mestni hiši, določila nova pravila, katera zahtevajo od,skupin, da imajo več odbornikov in odsekov. Vse skuoine bi morale imeti zaupnike svojih društev in imeti čvoje seje vsaj nekajkrat na leto. Do sedaj imenovana Liga kulturnih vrtov, je sedaj snremeni-la ime v: The Cleveland Culture Garden Federation, Vsaka skupina, narodnost, ki je članica federacije, plača na leto v federacijo $10 00, da se s tem vzdržujejo uradna dop'sovanja in uradovanja. Kadar narodna skupina želi upostaviti še dodaten spomenik, se to naznani federaciji po zastopnikih, na kar se začne akcije glede kandidata s posebnim odborom, ki odloči, kaj se sme ali nesme postaviti v vrt. Da ne bom predolg z dopisom, naj navedem, kaj je nujno za sedaj: Naš vrt ima na najbolj vidnemu prostoru, to je v krogu, kjer je v sredi vodomet, prazen prostor, ki je bil vsa leta pripravljen za hrvatsko narodno skupino, kjer je Baraga za Slovence; Njeguš za Srbe. To prazno mesto bi bilo treba izpolniti. To pa naj bi se zgodilo potom splošnega sodelovanja in kakor bi določila društva potom svojih zastopnikov. y ta namen bo sklicano posve- WEHSBfU&let« ■' ssr ‘ tovanje oseb, ki so se zanimale že od začetka, katerih naloga bo, da se povabi še druge k sodelovanju. “Vrt” nima sedaj nobene blagajne. Vsa leta se ni nihče za to zavzemal, nikogar nismo marali nadlegovati za kak prispevek. Vendar pa nemoremo ostati tako nemarni in imeti tako mogočen vrt, v katerem imamo tako odlične zastopnike v sobah naših kulturnih delavcev, da bi tako imenovani kulturni vrt ne imel več zanimanja za seboj. Pa še eno je, kar moramo izvršiti: že par let čaka Liga (Federaci ja) da bo izdala knjigo, v kateri bo popis o vrednosti vrtov in njenih soh-spomenikov v vrtu. To pride sedaj prvo na vrsto, naša skupina je obvezana za $500. Do sedaj so skupine nabrale do $2,400. Zatoraj pričakujte akcije in pridite, kadar boste povabljeni. Anton Grdina, točasni predsednik. skupaj zastrupila.” — Na Grškem so bili že v sta- Ijudstvo! Za človeštvo! Francoski filozof August rem času tako prepričani o po- j Comte je bil neveren in nesre- Ali je vera nepotrebna? trebi vere, da so brezboštvo kaznovali s smrtjo. Brezboštvo so smatrali za tak zločin, da so ga po državni postavi kaznovali s smrtjo. Brezbožnike so kot zločince usmrtili. Modrijan Plato je predlagal, da je brezbožni-kom treba odreči časten pogreb in jih tako kaznovati tudi po smrti. Neki zločinec je priznal: “Da sem kot sin poštene delavske družine tako globoko padel, je čen. Zapisal je. “V Florenci (na Laškem) sem spoznal patra Bernarda. Pri njem sem se spovedal. Nikdar nisem imel takega dušnega miru in pokoja kakor tam v njegovi revni samostanski celici.” Zdaj pa primerjajmo s tem obupne besede brezbožnika Nietzscheja (Ničeja): “Br(*z Boga? Pot je strahotna. Veter v ulicah mrzel. In ti? Gel svet je obupno žalosten!” — Brez Bo- samo posledica poduka, ki sem’ ga je svet obupno žalosten! ga v svoji mladosti prejel v šo- Kakšen zločin torej ljudem Francoski časopis “Kaleški križ” (Calais, izgovori Kale, je mesto na Francoskem) je prinesel 1. 1897 tole novico: Neki mož se je hvalil v gostilni pred svojimi tovariši, da se mu je po triletnem trudu končno posrečilo. da je svojo prej tako pobožno ženo, popolnoma pripravil ob vero. Njegovi enako brezverni tovariši sc ga za to na vso moč hvalili. Zvečer se je mož vračal domov. Pred svojim stanovanjem je videl stati mnogo ljudi. Na vprašanje, kaj da je, so mu odgovorili, da se je v hiši zgodila nesreča. Mož je šel v svoje stanovanje in je našel tam svojo ženo in svoje tri otroke mrtve ležati na tleh. Poleg žene je ležal listič, na katerem je stalo: • “Dokler sem imela še vero, sem mirno prenašala vse trpljenje življenja zaradi božjega plačila. Odkar pa me je rabelj, ki se imenuje moj mož, pripravil ob vero, sem popolnorr.V nesrečna. Da. ne bodo moji otroci enako nesrečni, sem nas vse ^ li. Šola brez Boga mora vzgojiti zločince.” Ali je torej vera potrebna? Šola brez Boga vzgaja zločince! Vera je potrebna kakor vsakdanji kruh! Že za to življenje! Kaj šele za večnost! Saj velja še vedno: “Kdor ne veruje, bo pogubljen.” In. “Brez vere je nemogoče Bogu dopasti.” Kdor širi nevero, je naj večji škodljivec človeštva! Za ta in za oni svet! Da, brezboštvo- je drag strup, smrtonosen strup za trgati vero iz src! Kakšen zločin vzgajati mladi, no za brezbožnike! Brez vere m sreča, ne na tem ne na onem svetu! Vera je človeku potrebna kakor vsakdanji kruh! Leteči krožniki Naj že mislijo danes voditelji naše zračne sile, kar hočejo, javnost je prodrla vest, da so nekateri med njimi še nedavno sumili, da dela naša vojna morna- RDEČA ZVER, PIJANA KRVI Sestavil Matija Škerbec IV. zvezek je izšel V tem zvezku se nahajajo sledeči sestavki: 1. Ing. Fanuš Emer, ob desetletnici njegovega umora. 2. Feliks Pogačnik. 3. Mihajlovič - Churchill - Tito. 4. Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo. Vsak zaveden Slovenec bi moral imeti te brošure, ki bodo ostale zgodovinska priča o krvavem divjanju komunizma v slovenski domovini. Knjižice se dobe: V upravi Ameriške Domovine, pri pisatelju samemu, 1165 E.-58 St., v trgovini J. Grdina na St. Claim. Cena brošuri je 50c, po pošti pa 60c. Roman o ljudeh, ki jih leja po svobodi JUTRO Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: ali TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. rica posebne poskuse, o katerih pa trdovratno molči. Znano je bilo namreč že dalj časa strokovnim krogom, da dela mornarica poskuse z letalom, ki ima podobo diska. Naj že bo temu kakorkoli, sodimo, da se nam zaradi pojave “letečih krožnikov” ni treba prehudo beliti glave. Včasih so novinarji v pasjih dneh pisali o “morskih kačah” in vsakovrstnih drugih čudih, letos pa so polnili svoje strani z dolgimi članki o “letečih krožnikih.” So se pač tudi novinarji prilagodili novi tehnični dobi. Japonska se dviga Japonska bo imela prej jet potniška letala kot pa mi. Nedavno ustanovljena potniška letalska družba je naročila na Angleškem dve “Comet”-jet prevozni letali, ki bosta predvidoma nastopili službo na poti Tokio-London 1. 1955. Velik korak naprej! SEDAJ HIGH TEST « o • SE VEDNO PO STARI CENI! k Sohio X-tane kakovost je dvignjena do mere, ki presega kakovosti običajnega gasolina. Toda X-tane je še vedno // // naprodaj po navadni ceni! //JJ/ ' Č® uporabljate navaden gasolin, boste čutili // Mm/ razliko pri novem X-tanu. Če uporabljate premium gasolin, morete ■ pričakovati, da bo novi X-tane dajal vse ugodnosti, ki jih imate sedaj in to za ceno običajnega gasolina. Sedaj le še nekaj posebno občutljivih strojev pabi višji octane gasolin, kot je novi high-test X-tane. Za te priporoča Sohio— Sohio Supreme, najboljši gasolin, ki je v Ohio naprodaj. _ Naj bo vaš stroj sodnik! ____' ^e?soHio> , X'TANl . !Wi, MERCHANTS’ RDEČE ZNAMKE SO DODATEN PRIHRANEK ZA VAS PRI BAILEY’S The BAILEY Co. 4 popolne department trgovine VELIKE MOŠKE VREDNOSTI za MLADE ŠOLARJE STARODAVNE PLOŠČICE SO NAŠLI — V nekem predelu Nippur ja v Iraku, sto milj južno od Bagdada, so arheologi odkrili celo vrsto popisanih glinastih ploščic. To je ena največjih najdb v tem stoletju. Izkopavanja, ki jih vodi skupna znanstvena odprava University of Chicago in University of Pennsylvania, se nadaljujejo. Ploščice so napisane v sumerijskem najstarejšem pisanem, jeziku. Deške Baseball jopice Reg. Q.99 5.95 W Poseben nakup jopic. ,Z rayonom podložene, dvobarvno pleteno zapestje, ovratnik in pas. Modra in zlata; rjavo-rdeča in zlata; zelena in bela. V merah 8 do 18. c/,..... Buna dežna garnitura 3.79 Kapuca 79c Jamčeno, da se ne razpokajo. Nepremočljiv^ šivi. Zapenjajo se na zapone. Črni, rumeni, zeleni. — Mere 6 do 16. Reg. 5.00 8-oz., zipper, ne uskočijo. Kovi-naste zaponke v boku in na žepih. 6 do 16. (Samo 2 od vsake mere odjemalcu.) VREDNOST! 5.9S MOČNE DEŠKE CORDUROYS PRIHRANITE $1 4,95 Trpežne hlače v modri, rjavi, zeleni, rjavo-rdeči. Mere 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18. VREDNOST! * 2.95-3.95 K A Y N E E P. J.’s 1.99 Broadcloth pižame v lepih vzorcih in širokih progah. Jopice daljše in krajše. Mere 6 do 16. VREDNOST! 8.95 GABARDINE JACKETS 6.99 Deške rayon satin podložene, unisec izdelka. Odporne proti madežem. Mera 12 do 20. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah