Razgled po šolskem svetu. — Češko vseučilišče t Pragi ima jjako nedostatne prostore. češki dijaki so proti temu protestirali in zagrozili s štrajkom. Eektor in profesorji pa so jim štrajk odsvetovali zato so dijaki poslali naučnemu ministrstvu resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se da češkemu vseučilišču primernejše prostore. — Učiteljišča v Avstrijf. Leta 1905/6 je bilo v Avstriji 49 moških učiteljišč z 8668 kandidati (v IV. letniku 1878 kandidatov). in 19 ženskih učiteljišč s 3738 kandidatinjarai (v IV. letniku 900 kandidatinj.) Priraslo je v tem letu v učiteljišče za moške, namreč češko v Poljski Ostravi. Število obiskujočih je poskočilo za 476, in sicer 414 kandidatov in 62 kandidatinj. — Nemških moških u.iteljišč je 22, in sicer po 2 v Dol. Avstriji, na Moravskem, v Šleziji, na Tirolskem, na Štajerskem, po 1 v Gor. Avstriji, na Salcburškem, na Koroškem in v Bukovini, 8 pa na Češkem; čeških je 12, in sieer: 8 na Ceškem, 3 na Moravskem in 1 v Šleziji, poljskih je 5 v Galiciji, poljsko-rusinskih 6 v Galieiji, 1 nemško-slovensko v Ljubljani, 1 hrvaško v Dalmaeiji, 1 laško v Eoveredu na Tirolskem, 1 nemško-slovenskohrvaško-laško v Kopru. Ženskih učiteljišč je, in sicer: 10 nemških, 2 na Dunaji, po 1 v Lineu, v Inomostu, v Gradeu, v Pragi, v Brnu, v Opavi, v černovieah in v Oelovcu; čeških sta 2, v Pragi in Brnu; poljska so 3, v Krakovem. v Levovu in v Pfemislu; 1 nemško-slovensko v Ljubljani, 1 hrva^ko v Dubrovniku, 1 laško v Tridentu, 1 nemško-lasko-slovensko v Gorici. — Dijakinje t Nemdijl. Število dijakinj na vseučiliščih v Nemčiji raste vedno bolj. V zadnjem polletju je bilo vpisanih 211 dijakinj, dočim jih je bilo leta 1905 le 140. Od teh dijakinj se jih 108 uči medicino, 66 modroslovje, 22 matematiko in prirodoznanstvo, 4 pravoslovje. Na vseužilišču v Freiburgu je bilo vpisanih 54 dijakinj, v Heidelbergu 57, v Monakovem 55, v Lipskem, v "VViirzburgu 8, v Tibingenu 5. Na drugih nemških vseučiliščih sprejpmajo dijakinje le kakor slušateljice in teh je 1268, (leta 1905. le 1050). Skupno je bilo torej vseh dijakinj 1479 nasproti 1190 v minulem letu. — Popust nčiteljem na železnici. Hrvaški delegatje dr. Krasojevic, dr. Grahovac, dr. Magdic in dr. Vinkovic so prosili ministra trgovinp Košuta, da bi se ugodilo želji hrvaških učiteljev za polovično vožnjo po železuieah. Košut je obljubil, da vjgodi v tem oziru prošnji hrvaških in obenem tudi madjarskih učiteljev. V naši državni polovici pa ne stori noben poslanec prav nič za učiteljstvo. Kar ima učitpljstvo, je, dognalo samo iz sebe. — Jngoslovanska literatnra na češkem Tseučilišču. Društva jugoslovanskih dijakov v Pragi so izročila akademičnemu senatu češkpga vseučilišča ulogo, v kateri prosijo, da se osnuje na čpškem vspueilišču katpdra za jugoslpvansko literaturo: slovpnsko, brvaško, srbsko in bolgarsko. Stevilo jugoslovanskih dijakov v Pragi se veea od leta do leta, pa bi se še povečalo, če bi bila na vspučilišču katedra za jugoslovansko literaturo. Baje tej želji ustrežejo s prihodujim šolskim letom. — Knski zgodoTinar TraČevski. V Petrogradu je 7. pret. m. umrl zgodovinar in profesor dr. Alpksander Tračrvski v starosti 68 let. Spisal je muogo zgodovinskih del. — Knjige in izobrazba t Anicriki. Proizvajanje knjig v Ameriki je jako poskočilo. Dočim je leta 1880. prišla ena knjiga na 15.568 prebivalcev, se je proizvajalo lpta 1900. že toliko knjig, da pride pna knjiga na 11.726 prebivaleev. Število analfabetov se je v tem času znižalo od 17 na 10°/0, dasi še vedno nimajo prave šolske obveznosti. Tako je n. pr. samo v Novem Jorku 100.000 otrok,. ki ne obiskujejo šole. — Tehniške in trgovske šole na Pruskem. V kraIjevini Pruski je danes 19 šol, v katerih poučujejo o predelovanju kovin in gradbi strojev V te šole hodi 3132 dijakov. Na Pruskem je dalje 33 arhitektskih akademij s 5885 dijaki, 39 šol za tekstilno (tkalsko) in druge. industrije s 14.424 dijaki. Dalje se nahaja na Prusk.-m 1301 šola za strokovno-obrtno izobrazbo z 202 905 dijaki-obrtniki, ki so obvezani k stroko<memu pouku. 94 sličnih zavodov s 23.905 dijaki obstaja za prostovoljni pouk. Trgovskih šol je 316 s 34.206 di.jaki V desetih okrožjih je uveden obvezni pouk v trgovski stroki. Obrtne zadruge, osobito peki in mesarji, vzdržujejo 423 strokovuih šol z 28.124 dijaki. — Nova šolskii urediter na Ruskcin. Bivši ruski naučni minister je izdelal nov zakonski načrt o ureditvi novih ljudskih šol, ki bi bil predložen dumi, da ni bila razpuščena. V tem naertu je določeno, da se otvori 265 012 novih Ijudskih šol, ako bi se hotelu uvesti v Eusiji splošno šolsko dolžnost. Vsa Eusija bi bila razdeljena v šolska okrožja. Ustanovljenje in vzdrževanje šol bi prevzele šolske občine, plače bi pa učitelji dobivali iz državnih blagajnic. Najmanja plača učitelja bi bila 390 rubljev, t. j. okolo 1200 kron. Za plačo u.iteljem bi se za prvo leto moralo postaviti v državui proračun 262,550.605 kron. — Poljedelsko šolo so otvorili v Spljetu početkom tega šolskega leta. — Avstrijska nemška u.lteljska zveza, ki šteje 306 podružnic in ima 18.340 članov, je zborovala v Libercih na Ceškem. Mpstai župan in drugi dostojanstveniki so sprejeli vseh na shod došlih 3000 uciteljev s pravim navdušenjem. Liberški župan je poudarjal, da ni namen ljudske šole, služiti veri, ampak resnici in vedi. Nad vse zanimivo je predaval vseučiliški docent dr. Hartmann. Ostro je kritikoval pomaujkanje in zanemarjenost današnjih učiteljišč, ki se z izjerao dveh predmetov ne dvigajo niti nad duševnim obzorjem spodnjih razredov srednjih šol ali kvečem tako visoko. Tudi se pušča učiteljiščnikom vse premalo samostojnosti, gleda se samo na -dril". Velika hiba je zopet, da pridejo na učiteljišča kot učne osebe taki, ki niso obiskavali nobenega višjega organskega zavoda nego je učiteljišče. Zato ni zahtevati in želeti samo 8 socialnega, ampak tudi z vzgojevalnega stališča, da se ustanovi čim prej enotna srednja šola, kjer naj se poučuje v gorenjih razredih pouk v tem ali onem oddelku ipecialneje. Dotlej pa se mora pripoznati enakoveljavnost učiteljiščem s srednjo šolo. Prehodu na vseučilišče se ne bi smelo delati nobenih ovir — naj se preustroji v ta namen učiteljišče! — Plače učiteljer In u.itelji. kraljevine Srbije. V Srbiji deluje sedaj 1364 učiteljev in 877 uditeljic. Učitelji imajo: 1 ima 3.600 dinarov = 3.600 dinarov 23 „ po 3.300 „ = 75.900 „ 32 - „ 3.000 . = 96.900 . 62 - „ 2.550 . = 158.100 . 96 - „ 2 100 „ = 201.600 257 _ . 1.700 . = 436.900 377 „ 1 350 „ = 508.950 154 . „ 1.050 „ = 161.700 „ 101 . „ 800 „ = 80.000 261 „ B 600 - = 156.600 Skupaj = 1,880.250 dinarov Učiteljice imajo: 8 ima po 2.550 dinarov = 20.400 dinarov 25 - - 2.200 „ = 55.000 „ 50 „ „ 1.900 „ = 95.000 102 „ „ 1.600 . = 163.200 200 - „ 1300 „ = 200.000 270 . „ 1.050 „ = 283.500 190 32 800 600 = 152.000 = 19.200 Skupaj = 988.300 dinarov — ga. — 10.000 dinarjer je t letošnjem proračunu naučnega ministrstva določenih kot nagrada ueiteljem in učiteljicam za ročna dela, a ne v Avstriji, temveč v Srbiji — a. — Rusinskl jezik na unlverzi t Kološu. Od početka tega šolskega leta predavajo na univerzi v Kološu tudi rusinski jezik. Vseučiliški senat je priznal, da je za Madjare koristno, ako se naučijo rusinskega jezika. Eektorjem rusinskega jezika je bil imenovan Hijador Stripskij, uradnik sedmokraškega muzeja. Dozdaj se je oglasilo 18 poslušalcev. G. Stripskij je študiral inalorusko kajiževnost na levovski univerzi; sedaj piše zgodovinsko razpravo o sedmograških Eusinih. — ltalljansko giinnazijo t Pulju hočejo laški dijaki in nosijo okolo puljskih meščanov podpisovat tozadevno vlogo na istrski deželni odbor. — PosTečenje npokojenega profesorja na duhovnika. V nedeljo, dne 28. vinotoka je bil v Pragi v duhovnika posvečen upokojeni profesor Jožef Šauer pl. iz Augenburka. — Zahteva maloruske univerze na Euskem posebno zanima ukrajinske dijake v Kijevu, ki vsak- teden prirejajo javna zborovanja na vseučilišču, da bi si čimprej priborili to univerzo.