Gl ASJLO
štev. 41 — Letnik IV. PTUJ, 19, oki 1951 Cena din 5.—
Poštnina plaćana v gotovmi
(JrednlltTO lu пргата Ptof MLO П oedetropje - Telefon
IteT 156 ' čekovni račuo pri Narodiu baaki Ptui ite*
643-90322-0 — Urefujt uredniški odbor — OdgoTomi ured-
nik Vrabl Jože — Rokopisov o« vraćamo — Mesefrna
naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 db celoletna naročnina
208 din. Naročniki, ki to plaćali din 156 — ea celo l«to.
dopIa6a{o din 52-—% — Tieka Mariborska tiekama
fjjudska milica bo svečano
proslavila lOdetnico obstoja
y soboto 20. oktobra t. 1. bo v Ptuju
roslava 10-letnice LM, za katero ,eo
Love vse priprave.
fiujska proslava bo v dvorani sindl-
tjlnega doma železničarjev. Udeležili
je bodo predstavniki ljudske oblasti,
KpS, predstavniki delavskih svetov
in uprQ'^'n^b odborov tovarn, podjetij in
pbratov s področja ptujskega okraja,
^gdstavniki množičnih organizacij, pev-
ïbor LM Maribor In Številni organi
J^JH iz okrajđ.
program proslave Je celodnevni. Zju-
traj ob 8. uri bo prihod štafet iz 3 smeri
рг^ dom LM, kjer bo štafetne palice
Levzel šef uprave LM, ki bo imel
pfgđ zborom članov LM nagovor. So-
delovala bo tamburaška godba. Dopol-
dne bo tekmovanje lahkoatletikov v
fjijdevanju in sestavljanju orožja. Ve-
ierni spored istega dne bo obsegal
9 točk in sicer slavnostni govor, recita-
fije in petje pevskega zbora ii Mari-
ђпга. nastop z orožjem, rokoborba v
gbrambi In napadu, igranje tamburaške
jjdbe, recitacije in nazadnje uprizori-
tev Nušičeve »Sumljive osebe«, v ka-
teri bodo nastopili Člani kulturne sku-
pine LM.
Na tej svečanosti bo razdeljenih tudi
nekaj podpor vdovam padlih milični-
kov ter izrečenih več priznanj števil-
nim marljivim članom LM.
Tudi na sedežih postaj LM na vaseh
bodo lokalne proslave 10-ietnice ob-
stoja I4M ob navzočnosti predstavnikov
ljudske oblasti, KP in množičnih orga-
nizacij.
Proslave 10-letnice LM so se spom-
nili ponekod tudi krajevni funkcionarji
KLO In množičnih organizacij. Upravi
LM v Ptuj je poslal MLO Ormož če-
stitke za 10-letnico LM. Tudi organi-
zacija ZB NOV Velika Nedelja je po-
slala ¿estitke. Sledijo še drugi.
V čast 10-letnlce Je bilo med posta-
jami LM tekmovanje. Ciani LM in po-
staje 90 se obvezali preprečiti čimveč
pojavov gospodarske Škode na družbe-
nem premoženju, tekmovali so v ure-
ditvi postaj LM, v dviganju čimvečjih
spretnosti v ravnanju z orožjem, v spo-
znavanju vsebine naših zakonov in
pričakujejo, da Jim bo tekmovalna ko-
misija priznala v republiškem merilu
častno mesto, v lokalnem merilu pa
bodo ocenjene tn pohvaljene ali na-
grajene poedine stanice, ki bodo imele
najboljše uspehe.
Vsi zavedni državljani, ki imajo do
organov Ljudske milice pravi odnos,
jim priznavajo ob tem svečanem praz-
niku, da Jih cenijo kot požrtvovalne
In neustrašne čuvarje ljudske Imovine
In da vidijo, kako se večina organov
LM Izpostavlja nevarnosti za ivoja
lastna življenja, da zavaruje življenja,
pravice in Interese državljanov, kar
potrjuje, da so odnosi organov LM do
ljudstva odraz njihove odločne volje,
delati povsod za ljudstvo in biti povsod
branitelj ljudskih interesov pred po-
edinci, ki ponekod namenoma povzro-
čajo nerede In škodo. Ti gredo včasih
v svoji predrznosti in nečlovečnosti
celo za tem, da bi se fizično obračuna-
vali z organi LM.
Generalni major tov. Andrija Pejo-
Vič je pred neslavnim dejal:
»V enotah in ustanovah Ljudske mi-
lice se vodi vztrajna borba za Izgradi-
tev vzornega ljudskega miličnika s po-
močjo Intenzivnega politično-vzgojnega
in kultumo-prosvetnega dela. Ce se pa
pripetijo nepravilni postopki organov
Ljudske milice nasproti državljanom,
tedaj stopijo v veljavo tudi strogi, zelo
strogi disciplinski in drugi ukrepi. Ne
dovoljujemo in ne bomo nikdar dovo-
lili, da bi posamezni nezavedni milič-
niki rušili ugled organov ljudske obla-
sti. Na drugi strani ne moremo, niti
bomo kdajkoli dovolili, da bi brezvestni
ali sovražni elementi, različni škod-
ljivci in moralni pokvarjenci idgravall
«akonitost naše socialistične domovine
in da ne bi vpoštevali pravic drugih
državljanov...«
O poteku proslave, o nagrajenih In
pohvaljenih organih LM in postajah
LM glede uspehov v tekmovanju bomo
objavili prihodnjič.
V. V.
Ugodnosti, ki so jih izgubili
Angleži v Egiptu
Egiptski parlament je izglasoval od-
poved pogodbe z Veliko Britanijo iz 1.
1936. Omenjeni zakon bo imel že takoj
praktične posledice, ker bodo ukinjene
vse ugodnosti, ki so Jih doslej imele
britanske čete na področju Sueškega
prekopa.
Celotno področje Sueškega prekopa,
ki se razteza od obale Sredozemskega do
Rdečega morja, je bilo od 1936. leta pod
angleškim kondominijem. Tako za
tujce kot Egipčane so na vsem egipt-
ikem teritoriju bili obvezni egiptski za-
kcni in predpisi — toda Angleži so bili
i74eme. Angleži so lahko potovali v de-
Mo in iz dežele brez viz In potnih li-
Angleški vojaki, oficirji, funkcio-
narji in njihove rodbine niso spadali
pod pristojnost egiptskih kazenskih in
civilnih sodišč, ampak so jih v prime-
rih prekrškov sodili po britanskih pred-
pisih in zakonih. Egipčani niso imeli v
angleški coni nobene oblasti aH nad-
zorstva, prejemali pa so davek. Brez-
plačno so uporabljali vse pristaniške
naorave in ladje, brzojav, telefon in
radio. Britanska pošta je uživala diplo-
matske privilegije. Britanske oblasti so
svoje pravosodje razširile tudi v notra-
nVvst dežele, tako da so morale esiptske
oblasti izročati britanski policiji vse
osebe, ki so prišle navzkriž 2 britanski-
mi silami.
Vendar bo nagla ukinitev britanskih
privilegijev zadela neposredno tudi sa-
И0 egiptsko prebivalstvo. Ce bodo n.
pr. ukinili preskrbovanje r vodo v
Faidu, ki je sedež britanskega povelj-
stva za srednji Vzhod, bi to vsekakor
zadelo posredno tudi samo egiptsko
prebivalstvo. Velike motnje v zve-
zah z ostalimi deli Egipta bo povzro-
čilo tudi blokiranje ceste med Faidom
in Port Saldom, medtem ko bo bojkot
britanskih pristanišč vrgel na cesto
75.000 egiptskih delavcev.
Tokio. Japonska vlada ne namerava
poslati svojih čet na Korejo, ker bi to
bilo — kot trdi predsednik vlade Jošida
- v nasprotju z japonisko ustavo.
Dunaj Sovjetske zasedbene oblasti
^ ponovno pričele izseljevati avstrijska
Podjetja iz posameznih poslopij, da bi
^anje lahko vselila podjetja sovjetsko-
avstrijske mešane družbe (USIA).
London. Studenti 40 držav bodo
«odelovali pri štetju glasov v volilnih
^ifrožjih ob britanskih parlamentarnih
^'olitvah, ki bodo 25. oktobra.
I^ondon. Včeraj je bil sestanek na-
"^estnikov zunanjih ministrov držav
Atlantskega pakta. Obravnavajo vpra-
šanje. kako preprečiti izvoz strateškega
fiiaterlala v SZ in dežele pod njenim
f'adzorstvom.
New Delhi. Generalni odbôr In-
dijske stranke Kongresa je odobril re-
solucijo predsednika vlade Ne'^-uja o
zunanji politiki.
„Križarska vojna" proti
kriminalu
Ena najvažnejših točk dnevnega reda
konferenci guvernerjev zveznih
^f^^eriških držav, ki se je te dni pri-
v Gattleenbergu v ZDA. je —
^»•ba proti zločinu in zločincem V ta
^amen Je dostavil predsednik Truman
*®nferenci posebno poslanico, v kateri
vse vlade, da podvojijo svojo
oi-bo proti organiziranim zločinom
J'eznim državam je obljubil popolno
^Poro pri reševanju tega težke.ga
®^eriškega problema.
j^'^^Oïan pravi v svoji poslanici, da
® i)il zaprepaščen, ko Je fital ugoto-
^ Ve senatskega odbora za borbo proti
^^nalu »Vsi organi oblasU — piše
^man v poslanici med drugim —
^îiJo ukreniti vse. kar je v njihovi
^^ <3a M zločinaka delavnost zaduii
Se vedno se pri vsakem razpravlja-
nju o novem finančnem sistemu izjav-
lja eno in isto vprašanje: povišanje
cen. Govori se o višini plač, o povišanih
stanovanjskih najemninah, povišanih
prevoznih, komunalnih in obrtniških
uslugah in nato zopet o tem, da bo po-
vijanje cen nujno privedlo do povišanja
cen živilom, tekstilu, obutvi in drugega
potrošnega blaga.
V	tem razglabljanju je logična napa-
ka, ki izvira iz nepoznavanja ekonom-
skih zakonov, funkcij denarja in raz-
vojne smeri našega gospodarstva.
Se enkrat o kupnih in blagovnih
fondih
Ekonomska edinica — kot je na pri-
mer država — proizvaja nenehno goto-
ve količine proizvodov, ki so namenje-
ni ali potrošnji ali ponovni reproduk-
ciji (nadaljnji proizvodnji). Na drugi
strani pa sprejemajo ljudje v tej drža-
vi gotovo količino denarja, ki je na-
menjen nakupu tega potrošnega blaga.
Nasproti si torej stojita dve protivred-
nosti, ki težita k izravnanju: blago k
potrošniku in denar k proizvajalcu za
nadaljnjo proizvodnjo Ce se količina
denarja veča, količina blaga pa ostane
enaka, odpade na vsako enoto večja ko-
ličjia denarja, ki je na razpolago. Cena
se torej dviga, kajti sicer bi ostala go-
tova količina denarja neporabljena. Ce
se pa količina potrošnega blaga veča
in ostane količina denarja enaka, od-
pade na vsako enoto blaga manj raz-
položljivega denarja in cena blagu pada,
kajt' sicer bi blaga ne bilo mogoče pro-
dati. Seveda nastopajo v lej zvezi še
drugi momenti, kot na primer količina
proizvodov ki so namenjeni reproduk-
ciji, kjer öodo šele čez gotov čas pri-
čeli sami proizvajati; do takrat pa pred-
stavljajo Investicije in začasno zmanjšu-
jejo fond razpoložljivega potrošnega
blaga. Pač pa kasneje toliko bolj po-
večajo proizvodnjo in z mehanizacijo
tud' storilnost dela (gradnja novih to-
varn, elektrarn itd.) Tudi proizvodnja
nepotrošnih dobrin, ki služijo v posebne
namene (socialne, zdravstvene, vzgojne,
obrambne Itd.), vpliva nujno na fond
potrošnega blaga, ki je na razpolago
kupcem Vendar je vse to normalno že
upoštevano v splošni gospodarski struk-
turi In vpliva na odnose med blagov-
nimi in kupnimi fond; samo v toliko,
v kolikor se znatno povečajo ali zmanj-
šajo.
Pot do odpravljanja administrativnega
poseganja državnih organov v gospo-
darstvo
V	Jugoslaviji smo imeli prva leta po
osvoboditvi izredno stanje v gospodar-
stvu Revolucija Je Izročila državi v
upravo skoro vse gospodarstvo — razen
kmetijskega — in bilo je takrat nujno
potrebno najti način, kako na eni stra-
ni sploh organizacijsko zajeti ves ta
ogromni gospodarski aparat, ki se je
čez noč znašel brez dotedanjih vodij Na
drug: tirani pa Je bilo treba omogočiti
razširjenje gospodarske baze, to Je po-
večati proizvodni potencial (nove to-
varne), energetske in surovinske baze
(elektrarne, rudniki), osvoboditi se
vpliva tujine in se postaviti na lastne
noge. Vse to je ter j air ogromnih na-
porov, za kat rih izvedbo so bile nujne
tudi posebne mere. Država je morala
poseči v gospodarstvo z jadministrativ-
nimi ukrepi in regulirati dobršen del
gospodarskega življenja. Tako je prišlo
do nesorazmerij v cenah, prisilnih od-
kupov, racioniranja, planske distribuci-
je itd. V kolikor so takšni ukrepi omo-
gočili lz\'ajanje programa gospodarske
obnove in izgradnje, organizacijske
konsolidacije In razčiščenja situacije, so
na drugI strani kvarno vplivali zaradi
naraščajoče birokracije na samoinicia-
tivni razvoj in dvig proizvodnje tako v
privatnem sektorju (kmetijsko obrt),
kakor tudi v socialističnem (zadruge
industrija itd.).
Značilnosti prehodne dobe
Sedaj je ta doba, ko je bilo admini-
strativno poseganje države v gospo-
darstvo potrebno, za nami. S počasnim
prehodom v upravljanje podjetij na
same proizvajalce, postopno odprav«
obveznih oddaj, racioniranja, birokrat-
skega odrejanja itd., je neposredno po-
seganje državnega aparata v gospodar-
stvo postalo nepotrebno in ustvarjeni
so bili pogoji za uvajar.je novega fi-
nančnega sistema. V nJem bo prišel za-
kon vrednosti bolj do Izraza in se bo
gospodarstvo lahko tudi T^olj neovirano
razvijalo in proizvodnja dvigala.
Eden najbistvenejših ukrepov novega
finančnega sistema bodo nove plače, ki
bodo v zvezi z odpravo nakaznic pri-
nesle v naše gospodarstvo pravilna so-
razmerja med poedinimi cenami stori-
tev. izdelkov in uslug. Pri tem pa ne
bodo predstavljale povečanja kupnih
fondov, to je dejansko razpoložljivega
denarja za nakup, ker bodo odpadli z
njim vsi popusti in znižanja, ki jih Je
država dosedaj flnansirala z izdajanjem
živilskih in industrijskih nakaznic ter
bonov.
Spremembe strukture potrošnega fonda
Nujno se bo spremenila v gotovi me-
ri struktura potrošnega fonda. Do se-
daj je n. pr. pri večini izdelkov pobi-
rala država znatne »razlike v cenic,
»tržne dobičke« in slično, na drugI
strani pa dajala s potrošniškimi nakaz-
nicami velike popuste in motnost na-
bave po neprimerno nizkih cenah v
nekaterih drugih panogah gospodar-
stva. Ce je n. pr bilo do sedaj mogoče,
da Je brivec obril gosta za 10 dinarjev,
]e to lahko storil tako poceni zato. ker
mu je država dala k temu še vsaj dva-
krat toliko v nakaznicah Tsto Je pri
stanovanjskih najemninah, prevoznih
In komunalnih uslugah (plin elektrika)
Itd,
Toda s tem, da država v novem fi-
nančnem sistemu ne bo več dajala na-
kaznic. bodo ostale proste t;ste »razli-
ke ▼ cenic tn trini dobički, dobljeni •
faktorji, po odbitju povečanih realnih
proizvodnih stroškov v novih pogojih,
to je z novimi plačami. Tukaj bodo mo-
rale sedaj pričeti padati cene tako dol-
go, dokler se ne bodo izenačile v so-
razmerju z ostalimi cenami
Pri tem se torej odnos med celotni-
mi blagovnimi in kupnimi fondi bistve-
no ne bo spremenil, spremenila se bo
samo struktura potrošnega fenda, to je
razmerje med posameznimi vrstami iz-
datkov, ki jih ima'državljan n. pr. za
stanovanje, za prehrano, za razne uslu-
ge, za zabavo itd.
Namesto dviga c^n — padanje
Seveda takoj v prvem momentu ne
bodo mogle cene industrijskim izdel-
kom toliko pasti, ker bi tak nagel pre-
hod nujno vznemiril odnose na trgu —
eaj se že sedaj, ko se samo govori o
novem finančnem sistemu, občuti go-
tova nervoza tržišča. Toda polagoma
bodo cene morale padati in se prilago-
diti razpoložljivemu blagovnemu fondu,
ki pa ima prav zaradi sproščenosti v
gospodarjenju več izgledov ;n možnosti
za povečanje, kot kdaj koli prej Zato
posamezni slučaji nerednosti in težav
v »družinskem« proračunu ne smojo biti
povod za generaliziranje in neumestno
kritiko, ker se bodo vs' pojavi nered-
nosti — ne navsezadnje^ z aktivno pod-
poro tiska — čimprej uredili Dvi.i? vse
proizvodnje pa bo v končni Tniji le pri-
nesel tisto znižanje cen, ki bo odgovar-
jalo dvigu naših proizvodnih sil In s tem
dvignilo življenjski standard çasega
človeka.	-ob.
Makedonija bo letos izvozila
8 milijonov kilogramov tobaka
Skoplje, 16. oktobra. LR Makedo-
nija bo letos izvozila okoli 8 milijonov
Idlogramov prvorazrednega makedon-
skega tobaka. Več kot dve tretjini
te količine je Makedonija že odposlala
kupcem v Ameriko, Francijo, Italijo,
Dansko In druge države, ostali del pa
b)o odposlan v prihodnjem mesecu Le-
tošnji Izvoz makedonskega tobaka je
ekoro štirikrat večji kot v preteklem
letu.
LR Makedonija je naš največji izvoz-
nik tobaka (okoli 60 odstotkov celot-
nega Jugoslovanskega izvoza tobaka).
Tobak sam pa predstavlja v Makedoniji
kar 80 odstotkov »kupnega izvoza vseh
proizvodov Iz te republike
Letošnji makedonski tobak v tujini
vse bolj uporabljajo za mešanje s to-
bakom slabše kakovosti. Zaradi svoje
odlične kakovosti, predvsem pa zaradi
prijetne arome je makedonski tobak na
svetovnih tržiščih zelo cenjen in iskan,
saj niti malo ne zaostaja za znanim
turškim, grškim ali bolgarskim toba-
kom Najboljši tobak pridelujejo v Ma-
kedoniji v okolici Prilepa. v struml-
ékem. radovinskem, djevdjelljskem, ka-
vadarskem in kumanovskem okraju.
В^гат ¡e, fia kupu^efo lirciii|>ir,
ni pa prav, da na%íja¡o cene
Kot v Industrijskih centrih in mestih
Slovenije Je tudi v Ptuju še precej dru-
žin, Ici eo resno zaskrbljene, kako bodo
prišle čimpreje do zadostnih količin
krompirja in po čim zmernejših cenah,
zanašajoč se bolj na trgovska podjetja,
ki so Jih tudi doslej oskrbovala, kakor
na svoje zveze, poznanstva in drugo.
Mnogo razpravljanja je pri teh dru-
žinah o pojavih na terenu v zvez
nakupovanjem krompirja, ki kažejo na
eni strani podjetnost enih podjetij, ki
hočejo za vsako ceno priskrbeti svojim
odjemalcem čimpreje krompir, in dru-
gih, ki pri tem zavzemajo stališče, da
je krompirja dovolj, da se bodo cene
ustalile in da bodo potrošniki lahko
kupili preje ali tudi pozneje krornpir
po zmernih cenah. Različna mnenja o
pravilnosti enega in drugega pa kažejo,
da nikdo ne daje priznanja podjetjem,
ki ustvarjajo na terenu škodljivo psi-
hozo z nabavljanjem krompirja »za
vsako ceno« niti državnim posestvom,
zadrugam in kmetovalcem, ki navijajo
cene ali pa celo čakajo, da bosta po-
nudba in povpraševanje ustvarila boljše
prodajne pogoje kakor so sedaj.
Pod nobenim pogojem ne bi mogel
priznati podjetjem s področja naše
republike, ki so prišla v zadnjem času
v ptujski okraj po krompir, da so z
zadovoljitvijo evojih oskrbovancev na-
pravila koristno uslugo ostalim oskrbo-
vancem s krompirjem v LRS. Tega ne
bi mogel priznati niti nakupovalcem iz
eosedne republike Hrvatske, ki priha-
jajo z vozili in gotovino ter plačujejo
krompir preko dnevnih tržnih cen. ena-
ko pa ne KDZ Sobetinci, Trniče in
drugim, ki si prizadevajo doseči čim-
več ji izkupiček za krompir. Tem in še
drugim ne gre toliko za to, da bi na
trgu enotno nastopali in z namenom,
da se izkažejo napram delavstNoi z
dobavami krompirja ob zmernih cenah,
temveč da eo si znali najti kupce, ki
Jim ni toliko do zmernosti cen kot za
svoj renome in dobiček. Zato Je ravno
največ diskusije med družinami brez
krompirja, ker jim taka trgovina ne
zagotavlja, da bodo plačali krompir po
najnižjih cenah, temveč jim preti ne-
varnost, da bodo plačali krompir po
vedno naraščajočih cenah.
Ugotovljeno je, da je KDZ Sobetinci
napravila koristno uslugo Trgovskemu
podjetju »Primorka« v Reki s tem. da
mii je prodala krompir na podlagi po-
godbe iz letošnje spomladi, enako dru-
gim podjetjem v Zagreb. KDZ Trniče
se je izkczalo napram Trgovskemu pod-
jetju Sadje-zelenjava v Ljubljani г
dobavo nad 10.000 kg krompirja In
drugim nakupovalcem, vendar jim ne
moremo šteti za uslugo, tega, da so pla-
čevali In sprejemali plačila po cenah
11,40 do 12 din ali celo več. S tem eo
povzročili splošen dvig cene krompirju
na ptujskem področju ali pa celo vkle-
tenje krompirja, ker ponekod pričaku
jejo, da bo takih kupcev iz NRH in s
področja LRS vedno več in da bodo ti
tako neenotno nastopali glede cen kot
so dosedanji nakupovalci.
Jasno je, da poskušajo pridelovalci
kromoirja doseči čimveč za svoj pri-
delek', vendar je na drugi strani še
jasneje, da so pri nas podjetja za тзге-
skrbo delovnih ljudi mest in industrij-
«kih centrov v službi delavskega raz-
reda, ki se ne strinja s tem, da bi
nekatera podjetja pri ponudnikih
ustvarjala psihozo, da je prav, da del
nakupovalcev določa ceno, ki se .la
mora potem držati ves ostali del po-
tro?nikov	, ,
Pričakujemo, da bodo znala v bodoč?
domača odkupna podjetja prehitevati
ostale nakupovalce In ustvariti enotne
pogoje za odkup krompirja in za pre-
skrbo večine delavskih družin po ~
zmernih cenah. Ta skrb bo zahtevala
od zadrug pa tudi od kmetovalcev
samih več razumevanja za Interese
družbene preskrbe In samoodpovedi
dobičkov, ki gredo na škodo življenj-
skega standarda delovnih ljudi.
Vsekakor bo treba odločno nastopiti
proti izkoriščevalcem, ki poskušajo z
lahkim sezonskim poslom čimveč za-
služiti in proti špekulantom, ki priha-
jajo na teren z izgovori in potrdih. da
oskrbujejo razne kolektive, docim v
resnici' z nakupljenim blagom špeki:li-
rajo.
OdloSba Sveta za blagovni
promet vlade FLRJ o prevozu
žitaric, ki so jih sezonski
polje 'elski delavci zaslužili
na drž. kmetijskih posestvih
Beograd, 15. oktobra. Svet za bla-
govni promet vlade FLRJ je spora-
zumno s Svetom za kmetijstvo in goz-
darstvo vlade FLFwJ izdal odločbo o na-
činu, po katerem bodo lahko sezonski
poljedelski delavci prevažali žitarice, ki
so jih zaslužili na državnih kmetijskih
posestvih.
Po tej odločbi morajo vsi sezonf^ki
poljedelski delavci, ki so dobili kot
plačilo za svoje delo določeno količino
belih žit ali koruze, dobiti od direktorja
državnega kmetijskega posestva, na
katerem so delali, potrdilo, na katerem
bo navedena količina in vrsta žitaric,
ki so jo zaslužili. Na osnovi te?a po-
trdila bodo sezonski poljedelski delavci
zaslužene žitarice oddali najbližji po-
družnici podjetja za promet z žitari-
cami (državni žitofond), ki .jih bo od-
kupilo po odkupnih cenah, jim iz-
plačalo vsoto v gotovini (brez bo.novi
in jim izdalo potrdila, iz katerih bo
razvidno, da so predane žitarice delav-
čev zaslužek v naravi, S tem potrdilom
se bodo delavci prijavili v svoji rf^pu-
bliki podružnici podjetja za promet
z žitaricami, ki jim bo po istih cennh
(vStevši pre'-'oz in ostale stroííte^ пт-о-
dalo isto količino žita, ko+ po ßa v krriiu,
v katerem so delali, oddali nodružnlci
podjetja za promet z žitaricami
Spominska znamka
ob 100-letnici Nienf^seve smrti
Beograd. 17 oktobra V počastitev
100-letnice .«mrti velikega *rnogor.skega
pesnika P P Njegoša bo 20 novembra
dana v promet spominska znamka za
15 dinarjev
Znamka je rdeče barve, v sredini na
)e upodobljen lik velikega pesnika Na-
tisnjena je v 300.000 izvodih in bo v
prodaji na vseh večjih poštah Za fran-
klranje bo v veljavi za nedoločen čas.
Proslava 32-letnice SKOJ-a
v Ljubljani
Ljubljana, 17. oktobra Danes
zvečer je bila v veliki Unionski dvo-
rani svečana proslava 32-letn:ce SKOJ-a,
kateri so prisostvovali tudi *îani vlade
in CK KPS Slovenije z org sekretar-
jem tov Lidijo Sentjurčevo "a čelu.
Po eovoru sekretari a LMS tov Sta-
neta Remškarja Je pevski 'bor SKUD
»Tone Tomšiče iz Ljubljane izvedel
krajái umetniški program.
Stran 2
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj, 19. oktobra ïçsj
ODM1EV0
Svetozar Vukmanov'ć v Nišu:
Le » poieèan em proizrodnìe homo
¿Irfgftili ¿ttlfenfíiko ruten
z ixpolnitvijo plana bomo likvidirali
konolialni poloiaj našega gospodarstva,
dediščine s^are kapitalistične .Jugosla-
vije, ki je predvsem prepuščala tujim
Uapitalislom svoje rude, potem pa od
njih po d?fsetkrat višjih cenah kupovala
izdelke i% lastnih rud. Priiv tako so
nekda] domači kapitalisti ro nizkih ce-
nah izvažali les, potem pa pu desetkrat
viàjih cenah uvažali papir, celulozo in
druge Ledelke iz našega lesa. Takega
polkoionialnega položaja naše države
niíimo mogli takoj likvidirati, čeprav
smo odvzeli podjetja tujim in domačim
kapitalistom. Morali smo $e nadalje iz-
važati rude in les in bo šele sedal z iz-
polnitvijo našega petletnega plana naša
držnva prišla v glavnem iz takega pol-
koionialnega položaja, ker se gradijo
nove valjame, nove železarne In jeklar-
ne, nove tovarne papirja, celuloze itd.
Seveda to pomeni, da bo konec vse-
ga izvoza surovin iz naše države. Konec
bo samo izvoza tistih surovin, ki so po-
trebne Za predelovalne industrije, in s
tem bo konec tudi uvoza raznih izdelkov
iz drugih drHv, ker bomo take Izdelke
izdelovaU v lastni industriji
Z izpolnitvijo petletnega plana bo na-
ša država tudi definitivno uravnala
plačilno bilanco z inozemstvom, ker bo
z izv-»zom presefira surovin, ki ne '''o
majhen. In z izvozom izdelkov krila
svoje potrebe uvoza, tako pri materialu
Za reprodukcijo .kakor tudi pri nabavah
opreme, ki je ni mogoče izdelovati do-
ma.
Z izpolnitvijo petletnega plana pa se
bo v naši državi tudi znatno dvignil
življenjski standard delovnih ljudi, ki
se v «oclallstični državi ne more dvig-
niti z zmanjšanjem dobička kapitali-
stov, ker kapitalistov sploh nI več, tem-
več samo s povečanjem industrijske in
kmetijske proizvodnje.
Predsedrsik pakistanske vlade ubit
K a ra б i, 16. oktobra. (Reuter). Ne-
znana oseba je z dvema streloma iz
samokresa smrtno ranila predsednika
pakistanske vlade Liakat Ali Kana, ko
je nameraval govoriti na zborovanju
Muslimanske lige v kašmirskem mestu
pod pakistansko zasedbo, v Ravalpindiu.
Atentatorja je razbesnela množica takoj
llnčala. Ranjenega vladnega predsed-
nika so odpeljali v bolnico. Zdravnikom
se ÍC posrečilo odstraniti obe krogli,
vendar je popoldne na posledicah ran
umrl.
Liakat AH Kan Je od 1. 1947 predsed-
nik pakistanske vlade. Imel je 56 lex
Vodil Je pakistanske delegacije na vseh
pogajanjih z Indijo, kakor tudi na za-
sedanjih Generalne skupščine OZN. V
zvezi z njegovo tragično smrtjo je znano,
da je žef generalštaba pakistanske voj-
ske nameraval nanj izvršiti že enkrat
v letošnjem letu atentat, ki pa ni uspel.
Kakor poroča AUP, je washing-
ton s k e politične kroge močno pre-
tresla vest o smrti pakistanskega vlad-
nega predsednika. Ali Kan je bil veliki
prijatelj Amerike, ki je poleg svoje
samostojne politike podpiral tudi pri-
zadevanja za sklenitev japonske mi-
rovne pogodbe. Smrt Ali Kana je od-
jeknila tudi v Perziji. Podpredsed-
nik perzijske vlade Husein Fatemi je
izjavil, da je Perzija z njim izgubila
dobrega prijatelja in vplivnega vodi-
telja muslimanov, ki jih Perzija smatra
za svoje vojake. Ob smrti Liakat Ali
Kana je indijski veleposlanik v
Washingtonu ga. Pandit izrazila glo-
boko sožalje pakistanskemu veleposla-
niku.
Slovenci-demobilizirancî
so odšli na mladinsko progo
Pred dnevi je odšlo iz Slovenije osem
brigad I 1200 demobiliziranimi borci
JA, ki 8o priskočili na pomoč gradite-
ljem mladinske proge Dobo j-Banja Lu-
ka, ki so sklenili zgraditi mladinsko
progo ie v letošnjem letu.
V Zagrebu pripravljajo
mednarodno zborovanje za mir
Na zborovanju za mir in mednarod-
no »»delovanje, ki se bo vršilo v Za-
grebu, se vršijo obsežee priprave. Med
drugimi, je svoj prihod na rborovanje
pri.>avilo mnogo odličnih gostov Iz
Amerike.
Truman misli, da postaja vojna
vedno manj verjetna
Predsednik ZDA Truman je pred
kratkim govoril na nekem študentov-
sl:cm zborovanju ter dejal, da postaja
vojna z ustvarjanjem velikih vojnih sil
v Ameriki In zahodni Evropi vedno
manj verjetna. Istočasno je Izrazil mne-
nje, da bi ZDA in SZ lahko druga ob
druidi mirno živele.
Anglo-iranski petrolejski spor
pred Varnostnim svetom
Zasedanju Varnostnega sveta je pri-
sostvoval, ko je razpravljal o anglo-
iranskem petrolejskem sporu, tudi pred-
sednik perzijske vlade dr. Mosadik. Ta
.fe izjavil, da se pogajanja lahko nada-
ljujejo samo glede odškodnine za po-
državljeno petrolejsko industrijo ter da
Varnostni vsct ni upravičen razpravlja-
ti o tej stvari.
Na ladji Črna gora je nastala
eksplozija
Na naši novi motorni prekooceanski
ladji je daleč na Atlantiku nastala eks-
plozija v strojnem oddelku ter povro-
čila občutno škodo. Ladjo «o hitro od-
vlekli v Gibraltar, kjer je posebna ko-
misija zavarovalnih družb ugotovila, da
je eksplozija nastala po krivdi ladje-
delnice, katere uprava je to priznala
ter izjavila, da je pripravljena ladjo
popraviti ter poravnati ostalo škodo.
GrCijo in Turčijo so sprejeli
v Atlantski pakt
v Londonu in Parizu so ubjavlili do-
kument o soglasnosti držav-članic At-
lantskega paleta o sprejemu Grčije in
Turčije v to organizacijo. V veljavo
stopi sprejem teh držav potem, ko ga
bò^ vse članice ratificirale ter ZDA
pozvale omenjeni državi, naj stopita v
organizacijo.
Američani bi radi potovali
na luno
Doslej se je javilo že nad 25.000 Ame-
ričanov, ki bi radi potovali na razne
planete na nebesnem svodu. Največ in-
teresentov je za Luno, nekaj za Mars
ter manj za Venero. Urad, ki spreje-
ma te prijave, zaenkrat še ne daje po-
jasnil, koliko bo stalo potovanje, kdaj
bo odhod na eden ali drug planet v
vsemirju.
Za Kesongom — Panmundžon
Nasprotnika v Koreji se po dolgo-
trajnih pogajanjih 1л prekinitvi v Ke-
songu nista mogla sporazumeti, zato je
bii v zadnjem času določen nov kraj
pogajanj — Panmudžon. Vendar tudi v
tem novem knMu ne pridejo s pogaja-
nji nikamor naprej.
[vari Potrč:
Sinko se ni zganil, tudi za las ne,
kakor da bi se ga vse skupaj, zakaj
šafar tolče po mizi in zaradi česar se
razburja, prav nič ne tikalo.
»Kdo jim je dovolil vdirati?» Je kri-
čal Trinkaus.
Šinkovca ga je pogledovala in mu
pokimovala, kakor da bi ga bodrila.
Tudi ona je bila vsa v ihti.
»Jezus-nazarenski,« je ponavljala na-
prej in naprej, »pri belem dnevu so
vdrli, na farovškem! Jezus-Jezus, ubogi
gospod, kako jih bo žalostilo..,.«
Tako sta se oba jezila in oba pogle-
dovala na Sinka, ali nič ni kazalo, ne
na niegovem hrbtu in ne na njegovi
postavi, da se bo premaknil In da bo
kaj zinil.
»Konec je z goricami,« je vpil lafar,
»vse bodo spili, vse bodo uničili! To
imaš zdaj njihovo revolucijo! V kleti
vdirajo! V farovže! A jaz sem iafar,
kako naj vse to mirno gledam? Vse
bodo uničili! To imaS zdaj njihovo
revolucijo! V«kleti vdirajo! V farovže!
Л jfiz sem ëafar, kako naj vse to mirno
gleda'-П? Vse bodo uničili! Vse bodo
sp'li' Z çoricami je konec ..I«
Kdo bi si lahko mislil, da ee brez
Trinkau«:a tudi kol ni postavil v gori-
cah, aLi Sinka Jafarjevo vpitje ni vrglo
iz ojnic. Počasi se je dvignil in se
obrnil k šafarju Dvignil je oči in na
kratko pripomnil:
»Ljudska oblast, ha!«
Zmignil je z rameni in obvlsel z brez-
križnimi očmi na šafarju ali na nočem,
kar je bilo za njim.
»Kakšna ljudska oblast?!« je zavpil
Trinkaus. »Lakotne viničarske sirote!
Vse je na glavi!«
»Sani si bil poleg — ha!« je povedal
čez čas Sinko, premišljeno in očitajoče,
in se zagledal v okno za Safarjem.
Kmet je imel navado, da je pri go-
vorjenju, ko je kaj povedal in končal,
pristavil svoj večni »ha«; v tem »ha«
se je vsemu smehljal, hkrati pa tudi
zbadal. Vedno pa se je za tem »hajem«
skrival Sinko, kmet,, ki ve, kaj dela in
ki ga nič pod milim nebom ne bo spra-
vilo s kolomij, po katerih se je navadil
hoditi, a ki sme imeti o vsem, kar se
godi okoli njega, svojo sinkovo pamet
»Poleg"« je vpraSal šafar in se hotel
razburiti, a se je premislil in zamahnil.
Znižal je glas in začel bolj pametno:
»Ti bi napravil red — bil si župan.«
•Zupan, ha?!«
Kmet Je dvignil pog!ed, »preletel
z oí'ml Trinkausa in bolj vprašal kakor
povedal:
»Ti pa — blokfirerl«
Počakal je in se zahahljal.
Trinkaus bi znova udaril po mizi, aH
Sinkovo vprašanje ga je prizadelo. Na
kratko in prizadeto se je nasmehnil in
povesil roke. Šinkovca je vstala, zme-
tala od večerje po mizi razmetane žlice
v skledo in odšla iz izbe. Ta prepir se
nje ni več tikal, moža sta zašla na
politiko.
Sinko je sedel, potisnil ročko po mizi
pred Trinkausa, ne da bi se ozrl po
njem ali po vrču, zatem pa povedal,
počasi in ko da bi napeval:
»Mene se vsa ta reč ne tiče... Jaz
sem grunt rešil... Nemci mi niso pri-
šli do živega... Tudi z njimi, z gošarji,
sem vozil... Naj se Kaj žar na glavo
postavi, če se mu hoče, kaj se to mene
tiče — jaz imam grunt Tako je, ha!
Pij!«
Sinkova mirnost, še bolj pa posmeh
In skrito pikanje, je spravilo šafarja
ob potrpljenje.
»Ali jaz bom šel,« se je jel zaklinjati,
»in Jih povprašal: Kaj se pravi, vlam-
Ijati!«
»Pojdi,« mu je Sinko odgovoril
z enako mirnostjo ko prej, »ali jaz, če
že hočeš svet in ga poslušati, jaz
v osinje gnezdo ne bi drezal. Prevroči
časi so, tudi na Kajžarju je vroče...«
Prv& ihta je šla mimo in Vračko si
je premislil. Namesto proti zidanici, se
j« obrnil proti Kejacu. Bolj ko kdaj
je potreboval sveta in pomoči. Potrkal
je na okno in zatem, ko so mu odprli,
povedal, ko da bi butnilo iz njega:
»Vdrli so!«
Stal je za vrati, kakor je stopil v Izbo
in obstal z očmi na Kejacih. Kejac je
potegnil pipo iz ust, potrkal po mizi,
kakor je imel navado, in rekel:
»To je sama hujskarija.«
»Kdo jih je nahujskai?«, je skoroda
vzkipela Kejačka in dvignila pogled
izza očal. »Lačnega ni treba hujskati,«
je povedala.
*No-da,« je rekel moški in obmolknil.
»Kaj pa Cene? Bo skoraj doma?« je
vprašal zdaj Vračko.
Kejac je znova potrkal po mizi In
zakašljal, da bi ga pogledala katera
od hčera in ko da bi se pripravljal, da
jim kaj zapove, ali medtem se je že
Kejačka oglasila.
»Pisal je,« je rekla.
»Uh, pokaži no fotografije!« je za-
klicala starejša Kejačeva od mize, dvig-
nila likalnik in FHDgledala mlajšo. »Kam
si jo spravila?«
Mlajša, ki je prišla v izbo za Vrač-
kom, je planila v hiško in se vrnila
s fotografijo v ozkem pravokotastem
okviru. Postavila je okvir na mizo,
pred materino šivanje, in vzhičeno na-
glasila:
»Partizan.«
Znova so vsi molčali, potem je Kejac
pogrknil in vzdihnil:
»Če bi bil Cene doma ...«
Vračko je stopil po izbi in rekel:
»Kejac, obleci se!«
Viničar ga je pogledal in vprašal:
»Knm?«
»V zidanico... ! Z ljudmi bo treba
spregovoriti... Na Kajžarju bo zd*
po našem, kakor bomo mi rekli.«
Kejac je pogledal po ženskah, ali nô'
bena ni nič rekla, tudi žena, ki se j'
mislila oglasiti, je potem obmolknil*
Dvignil se je, oblekel kratko žens^
suknjo in odšel za Vračkom. Ženska ^
lahko samo še videle, kako sta zunM
s skrbjo prisluhnila harmoniki in za*
tem odšla.
Ta čas se je Sinko dvignil, segel P^
šturmovki m jo privil ter odšel .s P^'
časnimi koraki v priklet In na pods'-'''
Medla svetloba iz svetilke je na
poti osvetljevala kmetova kolena, ško'''
njo in predpasnik, v prikletu stopni'-^
na podstrešje, odprta podolgovata vrat*
v klet in ropotijo pod stopnicami: ^^
rigs, sejak, sekire, motike in kraf^'
pe ... Na podseku, pred vežnimi vr?'"
je Sinko postal. S Kajžarja se le тл?-;'
šala harmonika, iz teme pa s^ le V^'
kazal velik volčjak, celo tele. Sinko
poslušal harmoniko, precej časa, in i®'
momljal:
»Godite, Se enkrat godirf»... !« ^
Glas je bil nejevoljen, očitno
tega, kar se je dogajalo ni
Zrl je preko psa, ki se mu jc z
dobrikal, medtem pa mu je obraz P^
stajal vedno bolj trd in tak potem
ostal.	.
Prišla je kmetica z mlekom v g^'^
in rekla:
»Pozakleniva...«
Kmet je dvignil lu* In odše! ^.1.
«■ko po podseku Pes se je obrnil
krenil za njima.
Dvanajst kilometrov telefonske ž ce
so vkradli z omrežia in prodajali
Cez noč je zmanjkala na telefonskem
omrežju Slovenija vas—Strnišče tele-
fonska žica, na ekonomiji v Podovi ko-
koši, zadružniku Sprinčniku Mirku dve
debeli svinji, Vlnčar Rudolfu iz Gajev
2 odojka, 1 svinja v Račah, ena v Do-
brovcih, drugod zopet kmetu z voza
kolesa, v lovskem revirju zajci, fazani,
erne, skratka, vse je izginjalo ponoči.
>Nekdo je na delu,« so rekli ljudje z
Dravskega polja, »verjetno jih je celo
več«. Jim bodo že prišli na sled, so se
tolažili oškodovani. Nad 1,200.000 din
wednosti samo na vkradeni telefonski
žici, dolžine 12 km, debelosti 3mm, ni
mala škoda. Za tatove nI bila važna
škoda, temveč veliko povpraševanje po
žici. Našli so se dobri kupci zanjo. Lani
od julija je tekla črna trgovina, ob
kateri se je dalo dobro živeti.
Dreveniek Janez Iz Slkol, ki je živel
pri Marjeti na Dravskem polju, je bil
zanesljiv dobavitelj pijače svojim stal-
nim gostom na domu, pogostoma jim
je postregel tudi s pečeno perutnino
ali mastno svinjsko pečenko ali pa je
celo delil surove kortiade. Delili so se
z delom, pa tudi s plenom. Ko so hodili
po svinje in perutnino, so morali imeti
oboroženo stražo, ki bi streljala, če bi
bilo potrebno in kogar bi zadelo, bi
moral obležati. Nabojem so odrezali ko-
nico, da bi bil udar močnejši. Kmet
Draškovič iz Sikol je skrbel za kupce
za žico. Najboljši kupci so se mu zdeli
iz Hrvatske. Dobro plačajo in če se kaj
odkrije, jih nikdo ne najde. Nekaj je
bilo seveda treba prodati domačinom,
da ne bi bilo zamere.
Ni bil sam. Podjetje so razširili na
več oseb, saj je bilo njihovo ponočno
delo zelo donosno. Njihova preskrba ni
bila vezana na določene obroke mesa,
masti in denarja. Daljše ture so jih
utrujale, akcije pa so vseeno povsod
uspevale, dokler je šlo. S koncem še
niso računali, le organom notranje
uprave iz Ptuja se je zelo mudilo pre-
prečiti nadaljnjo škodo. Drevenšek je
moral misliti na dneve, mesece in celo
leta, kdaj je podvzemal akcije, saj si
o dnevih in uspehih ni delal zapiskov.
Delitev dela je razkrila osebe, ki so
sodelovale. Hočeš nočeš je moral Dre-
venšek razlagati, kdo je stražil, kdo je
kradel in kdo nazadnje delil plen, ko-
liko je odpadlo nanj in koliko na so-
delavce. Tako se pač govori. Kako je
bilo s preiskavo, se bo govorilo potem,
ko bo končana. Pravijo, da sta si bila
DrevenSek in gostilničar Furman iz
Podloža zelo na roko, dokler ee o nji-
hovem skupnem delu nič ni govorilo
v javnosti. Zdaj je vsem sodelavcem
žal, tako vsaj pravijo, da so bili del-
ničarji črnega podjetja, ki ni pisalo
niti o dobaviteljih niti o odkupovalcih.
Nekaj časa je bil Drevenšek s sode-
lavci gospodar položaja. Po dnevu si
je ogledoval teren, zvečer pa hodil na
delo, dokler se ljudstvo ni zaklelo, da
bo odkrilo tudi tega lahkoživca in ga
poslalo za rešetke, kjer bo razmišljal
Drevenšek, kako bo poravnaval škodo,
kdo mu bo pri tem pomagal in kako bo
odsedel kazen.
Po končani preiskavi bo mogoče kaj
več. povedati od tega, kar govori ljud-
stvo. Ob takih prilikah mnogi kaj radi
pristavljajo: »Skoda, da imajo taki
ljudje, kot je Drevenšek, dovolj prilike,
da napravijo toliko škode, predno pri-
dejo za rešetke in da mora toliko ljudi
zaradi njih trpeti škodo!« Vsakodnevna
praksa pa le potrjuje, da so organi
ljudske oblasti takoj preprečili nadalj-
njo škodo, čim jim je ljudstvo samo
pomagalo odkriti zločinca in tako za-
varovati tudi svoje interese.
Najraje so vlamljali
v Šardinju in Strmcu pri hišah,
kjer nî moških
»Da so le te vrage polovili« so dejali
mnogi iz Sardinja in Strmca, ko se
je razvedelo, da so prijeti vlomilci, ki
so strahovali po dnevu in ponoči z
vlomi predvsem družihe brez moških,
kjer ni bilo nevarnosti, da bi se morali
vlomilci izpostavljati ali pobegniti pred
dovTšitvijo svojih akcij. Kdo bi le to
bil, so ugibali in sklepali, vendar je
bilo težko trditi, da je ta aH oni vlo-
milec, čeravno je več stvari, ki to po-
trjujejo. Ljudje na vasi gledajo, kako
kdo živi, kaj dela, od kod ima dohodke,
kako se nosi itd. Pri tatovih in vlomil-
cih pač ni težko odkriti, da jih je mo-
goče malokdaj najti doma, da jih po
dnevu ni videti pri delu, zraven tega
pa je še vrsta drugih znamenj, po ka-
terih ločijo poštenjake od ljudi proble-
matične zaposlitve in življenja. In
končno je prišlo tudi to na svetlo, kdo
je ponoči maja napadel Veroneka
Maksa iz Trgovišča in mu vzel denar,
kdo je pil vino iz kleti Glavnik Marije
iz Strmca, kdo iz kleti Hrga Ana iz
Strmca ali Kukovec Matilde, žganje iz
kleti Kovačec Martina iz Strmca, jedel
kokoši Iz kokošnjaka Lazar Marije In
odnesel denar iz omare Fillpič Jere In
Se druge stvari raznim posestnikom in
posestnicam. ,
Pri Rajhovih in Voršičevih iz Sardi-
nja ter pri Kukovčevih, PintariČevIh in
Fajfarjevih iz Strmca niso nič kaj radi
poslušali, ko so žene tožile čez vlomilce
in njihovo podlost ter lahkoživost na
račun domačinov, »Kaka krivica, po-
mislite, naši fantje so ja vedno zvečer
doma spali, ljudje pa pravijo, da so
vlamljali, kradli, jedli In pili ter pro-
dajali« sO se opravičevali, ko je pris-
ilo tako daleč, da se je zvedelo za vlo-
milce. Marsikomu je odleglo, ko je v
Sardinju in Strmcu zopet mimo. Kako
bodo le poravnali škodo vsem prizade-
tim, ugibajo sedaj vsi skupaj, ko se
razvija razgovor o času, ko v Sardinju
In Strmcu nI bilo tatov in vlomilcev.
Škodo bodo že morali poravnati. Ker
jih starši niso znali vzgojiti, da bi spo-
štovali tujo imovino, jih bgdo morali
vzgajati v zaporu. Lakomnosti se bodo
pač mogli Odvaditi, Ce bi se jim pri
vlomih kdo postavil po robu, so biH
pripravljeni ćelo streljati. Torej ^'elo
preko trupla bi šli ^ v'no, žganje, «o-
kasi, denar in drugo?
Zdaj Rajhovi, Voršičevi, KukovčevI,
Pintaričevi in Fajfarjevi iz Sardinja in
Strmca več ne sprašujejo sovaščanov,
;:če.Je zopft kaj pokradel, kot so
preje, da'bi ne padel sum na nje; nji-
hovi sinovi sedaj ponoči res več nika-
mor ne hodijo, ker so v ptujskih za-
porih^ in res več ne vlamljajo in ne-
dvomno tudi ne bi preje, če bi domača,
šolska in ljudska beseda pri njih kaj
zalegla.
V Ptuju še preiskujejo podrobnosti
glede vlomov. Preiskava še ni končana,
ljudstvo pa Je že izreklo sodbo. Leto
dve bo že vsak sedel in se med tem
Časom naučil resnega dela, nakar bodo
v Sardinju in Strmcu vsi zopet lahko
mimo spali, ne da bi jim kdo vlamljal
v kleti, hiše, kokošnjake in drugam.
Avstrijci so bili z zagrebškim
velesajmom zelo zadovoljni
Avstrijski trgovski in industrijski
krogi so zelo zadovoljni z letošnjim za-
grebškim velesejmom. Po pisanju av-
strijskega tiska so imeli avstrijski raz-
stavljalci na njem velik uspeh. Z jugo-
slovanskimi trgovskimi zastopniki so
sklenili vrsto pogodb v skupni vred-
nosti več milijonov dolarjev. Posebno
veliko zanimanje so vzbudili v Jugosla-
viji avstrijski specialni stroji za pre-
delavo lesa In kovin, pa tudi razno
orodje za obrt in industrijo. Sklenjene
so bile tudi številne pogodbe za dobavo
merilnih instrumentov in razno galan-
terijsko blago kot posodo, jedilni pri-
bor, krtače, glavnike, zaponke itd.
Ftuj so obiskali člani Slovensj
kmetijske zveze iz Trsta
Na potovanju po Sloveniji so ¿u
Slovenske kmeCke zveze iz Trsta s Ijj,
nim modrim eO-sedežnim avtobuj.
prispeli v ponedeljek, 15. oktobra t
v Ptuj, kjer so se zadržali le par
in si v tem času ogledali gospodarjt
KDZ »Osojnik« ter kletarstvo Vin,
ske zadruge v Ptuju.
Pri ogledovanju plantažnih nasa^
breskev zadruge Osojnik jim je |
prikazan revolucionarni razvoj te i
druge In velika gospodarska In dr\)
bena preobrazba v ptujskem окгајц
Pred odpotovanjem iz Ptuja v stnj
proti Ljubljani in Trstu je gosto.n
Trsta govoril v kavarni Moskva v Ptu
direktor zadružnega sklada za meha®
zaci jo tov. Vesel Gvidon in jim рг^
lagal, naj razložijo svojim znancem
prijateljem ter ljudem, ki ne pozm»
nove Jugoslavije Iz prave luči, kar
videli pri nas ob priliki potovanja i
Sloveniji. Gostje Iz Trsta so zapeli v
narodnih pesmi.
Re.snica o novi Jugo.«!laviJi prođi]
vodno dalje v svet. Tekom letošnje.
,leta Je obiskalo Ptuj in -okolico na j
soče gostov iz raznih držav sveta |
so se prepričali, da bratrki narodi Ji
goslavije ustvarjajo kljub nalvečji,
težavam po načelih marksizma-lenint
ma pravo socialif?tično družbo in nj
potrebno gospodarstvo.
Parklje so prodali
Fijan Jakob, Kranjc Jože m Kornpii
Emil so pred kratkim v mesnici št."
v Ptuju prodajali meso. To se pravi, i
ga je Fijan sekal, Kranjc tehtal, Коц
pihl pa kasiral. Nas trenutno zanim
samo tisti slučaj prodajanja mesa, fc
ga ni bilo treba niti sekati, parklje
namreč, ki so jih omenjeni рго<Ј1ц
blatne in kosmate Klasinc Antoni/j ¡^
Ptuja. Ženska je stara, so mislili, zjajj
so dobri tudi kosmati parklji ter sojii
torej, kot že rečeno, junaško pro(^
Ženska pa kljub svoji ponižnosti tegj
ni mogla prenesti, to se pravi, da ji
parklje lahko odnesla domov, ker ш
bili tako težki, da jih je pa lahko pri
nesla tudi nazaj v mesnico, kjer so ji
omenjeni možje ponovno »kasirali«.
No, potem še ta nesreča z organi Li
Vse so hoteli zvedeti, kdo je sekal, teh
tal, kasiral. Saj so vse priznali, zato b
kazen nekoliko manjša.
Iz uredništva in uprave'
S 1. decembrom 1951 ali 1. januar
jem 1952 sprejmemo v službo dva
moška, ki ju veseli novinarski poklic
Plača po uredbi, ostalo po dogovoru.
Sporočajte nam svo\i
——- —prcrdl-oge, jMroblc-^e i'
zamisli, ki bi koristile na
iemu ljudstvu v gospodai
ßtvu in kulturnem delu, d
jih objavimo in damo '
odprto diskusijo.
Naprošamo naročnike, (i
nam takoj nakažejo га
ostalo naročnino ali pa j
osebno poravnajo pri bla
gajni naše uprave v Ptuj
ob priliki ostalih opravke
v mestu.
Stotine dosedanjih ogl»
eov je v Ptujskem t^dnilt
veliki večini oglaševale«
pomagalo pri nakupu ti
prodaji predmetov, pri i!
kanju stanovanj, pri iska
nju izgubljenih predmete«
pri prodaji in nakupu po-
sestev in drugih gospodar-
skih poslih.
Sprejemamo oglase vs«
vrst po znižanih cenah.
Egipčani so odpovedali pogodbi
z Veliko Britanijo
Egipt je pred kratkim odpovedal bi|
tansko-egiptovsko pogodbo o biva-w
britanskih čet v območju SueikeS
prekopa iz leta 1936. Britanci so b]*
vili, da bodo ostali na Sueškem
kopn. če bo treba tudi s silo.
pitti, 19. oktobra 1951
-PTUJSKI TEDNIK.
Stran 3
дИ se je res treba za yiak®
mafenkesS „berili"?
%do ie „nasprotnik" okrajne knj'žn'ce?
Skoraj dvomil bi človek — a vendar
je tako, da je potrebno uporno prepri-
je\'ati in dopovedovati še marsikomu,
¿a že šesto leto neovirano ustvarjamo
tudi na kulturnem področju in da že
■¡esto leto revolucionarno pospešujemo
procès kulturnega dviganja in obliko-
vanja delovnega človeka in da so za
tako odgovorno delo potrebna tudi ma-
terialna sredstva In to mnogo izdatnejša
y-ot kdaj koli prej.
V Ptuju je pač še vedno tako. Tam,
jtjer so odgovorni pokazali za to več
razumevanja, je e stvarjo laže, kjer
tega še ni, pa je tako kot v Ptuju,
pogostokrat slišimo pripombo, da je
ja to ali ono etvar, ki jo želiš doseči,
potrebna predhodna »borba« (v kakšni
obliki, tega ne povedo — to Je pač
(itvar samoiniciative posameznika, pra-
vijo). Ne vem, kako bi Izgledala naša
demokraciji, če bi se po zmagoviti
ljudski revoluciji In ob njenih že pred
jeti uzakonjenih pridobitvah morali
»boriti« s posamezniki za vsako naj-
jnanjio stvar, celo za take, ki eo de-
jansko že uzakonjene kot nujnosti dru-
ibenega značaja ter so kot take družbi
potrebne in koristne. — 2al je ponekod
le tako. Tudi v Ptuju.
Ni prav, da bralci, ki redno zahajajo
v okrajno knjižnico, molčijo ob dej-
jtvih, ki Jih srečajo ob vsakokratnem
obisku knjižnice in čitalnice — vsaj
tako nekako bi se naj Imenovala ta
naša okrajna kulturna ustanova. Morda
molčijo zato, da bi si prizadeti ne
mislili, da bralci kritizirajo oblast
namesto njih, ki ne skrbijo dovolj za
potrebe knjižnice. Prav bi bilo, da bi
,e kdo oglasil in. odkrito povedal, da
(¿trajna knjižnica v trenutnem «tanju
ie daleč ne izpolnjuje pogojev okrajne
jrtjitvime ustanove, ki jo vzdržuje IJud-
$ka oblast, temveč lepše urejenemu
»začasnemu« skladišču knjig. Pravim
ijačasnemu«, ker bi z daljšim vskladi-
ičenjem v tako vlažnem prostoru knjige
no mogle več služiti svojemu kultur-
nemu namenu. Da so prostori knjižnice
in čitalnice tako vlažni, potrjujeta že
dva strokovna komisijska ogleda in vsi
bralci, ki se začudeno spra.šujejo, kateri
ra to odgovorni forum bo pr\'l nebiro-
kratsko legitimiral svojo kultumost in
dosegel, da se knjižnica preseli v pro-
store, kjer knjižnice ne bo sram pred
svojimi 1500 bralci. Ce ne bo skoraj
resničnega razumevanja za to. bodo
morali »operativni vodje« sami nositi
'/so odgovornost za čez polmilijonslco
.Taterialno škodo, ki bi jo utrpele
k^niige. Pri tem ne računam okroe tisoč
izvodov tuje literature in vsega inven-
tarja. Ne samo materialna, nastala bi
težko popravljiva kulturna škoda. Oku-
pacija nam je uničila veliko slovenskih
knjig, posebno na Štajerskem, da o
Ptuju sploh ne govorimo, kjer eo nem-
čurji znali neusmiljeno obračunavati e
slovensko knjigo. Po v*ej tcij nastali
kultxxml škodi. Je posebej pa ob dej-
stvu, da so v pogojih socialistične gra-
ditve države in posameznika kulturne
potre t)e sorazmerno večje, Je bilo pri-
čakovati, da «e bodo odgovorni ljudje
resnejše zavzeli za ohranitev tega,
česar nam vojna in okupacija nista
uničili. 2al pa ugotavljamo, da je spo-
štovanje poedlnca do pisane slovenske
besede le preskromno. Celo to, po ma-
lomarnosti posameznikov naj bo oško-
dovan še ta pred okupatorjem očuvuni
knllžnl fond? Ce bi predvidevali take
težave, potem bi Se v.'çpkakor pred leti
(ko je bila ustanovljena okrajna knjiž-
nica), izjavili za to, dr. dela knjivnica
pod pokroviteljstvom sindikalno orga-
nizacije, ki bi brez dvoma znala dru-
gače skrbeti za slovcn.sko knjigo
Zakaj 9o n. pr knjižnic^« v ostalih
večjih slovenakih mestih (Celfu, Kranju,
Jesenicah, Murski Soboti) deležne kul-
turnejših odnosov v tem pogledu, da
o vsoti vzdrževalnine sploh ne govo-
rimo? 75.000 dinarjev visoka letna do-
tacija bi naj zadostovala za пођгзго
vseh novih knjig, za plačo knjv?ničarja,
najemnino, kurjavo, ennr.ilko in za
kritje vseh dnevnih вtгaàko^•? Kdor
trdi. da Je 3823 knjig dovolj d.^vct
tisočglavo mesto v primeri s knjižnico
v Bukovcih, ki je »pomladi Imela okr^g
750 knjig, ne pojmuje dejanskih T>otr?b
velikega revolucionamegn razvoia. JU
zajema tudi kulturno in prosvetno iwd-
ročje. Ce Je nekdanja narodna kn?iž-
nlca v Ptuju štela okrog 10.000 Ualig,
potem bi z ozirom na povojne nara-
ščaloče potrebe morala današnji knjiž-
nica Imeti vsaj dva- ali trikrat večje
število knjig.
Razumljivo je, da eo spričo investi-
cijskih in drugih del, predvidenih po
petletnem planu, sredstva ostala
področja omejena, vendar me nihče ne
more prepričati, da so siromašne ome-
jitve letne vzdrževalnine, namenjene
za knjižnico, definitivne in da se v
okviru celotnega okrajnega proračuna
ne morejo doseči izdatnejša sredstva.
Ena Izmed nalog skupščine OLG, it
posebej г ozirom na predvideni zakon
o knjižnicah kot drža-vnih kulturnih
ustanovah bi bila brez dvoma titdi ta,
da ?a prihodnje proračunsko leto za-
gotovi to, ker ee aicer ne bomo mogli
postaviti v tem pogledu v Ptuju, ki ei
z o/lroîn na svoj zgodovinski RnačaJ,
bogastvo »voje kulturne tradicije in
predvsem г oztrom na svoj dolgoletni
l>pj proti nemâkutarskim vplivom, za-
služi, dfi za ohranitev tvoje sedanje
poli^K-ne in gospodarske vloge dobi
lepše in uglednejše knJižniCne in čital-
niške prostore.	-er-
Predavanje
v petek, 16. oktobra t. 1. bo ob 19. nri
T sejni dvorani MLO v Ptuju (Masri-
gtrat II. nadstr.) bo predaval tov. Pe-
trovič Janrz, predsednik OLO Ptuj o
novem finančnem sistema. Vabljeni
prebivalci nicjt» Ptuja.
- * ■
Svojevrstno nezanimanje
v Ptuju
v Tednu Rdečega križa $o se vriile
v Ptuju razne prireditve, akademije in
zdravstvena predavanja, venüar je bila
udeležba proti pričakovanju neznatna,
Vef 80 bùi »zaposleni*, drugi pa so
»porabili«. Zanimivo je. da je bilo vse
večere v tem tednu vedno dovolj gle-
dalcev na Minoritskem trgu, ki мо
opazovali akrobatske atrakcije, katerih
očividno niso pohabili obiskati in jih
ni ovirala tudi »zaposlitev*.
Zanimivo zanimanje in nezonimanje.
Zdi se. da je zanimanje samo za za-
bavo pri mnogih ljudeh močnejše od
zanimanja za vii jo zdravstveno kuU
t li >-o
V KRATKEM IZIDE
izbor 12 del
LOUISA ADAMICA
DVEH DOMOVIN"
Založba „Obzorfa", Maribor, Prešernova 1
Delovne doižnosii morafo biti
%eirane ^udi na pravice
Pred kratkim Je razpravljal delavski
evet Obrtnih podjetij KLO Središče o
predlogih glede izboljšanja dela. disci-
pline in gospodarjenja podjetij pod po-
goji novega finančnega sistema. Povod
za te predloge je dalo sedanje stanje
v podjetjih, predvsem na tagi pa tudi
odnosi med zaposlenim osebjem v pod-
jetjih.
V diskusiji Je bilo poudarjeno, da se
opaža v podjetjih nepravilen odnos ne-
katerih člarfbv kolektiva do ljudske
imovine, do delovnih dolžnosti ter dis-
cipline. Delovna disciplina je zelo sla-
ba, kar se vidi po zamujanju prihoda
na delo in Izmikanju delu ter odgovor-
nosti. Napram nepopravljivim poedin-
cem bodo doslednejši kot do sedaj. Ne-
uspeh dela se odraža v tem, da so vča-
sih trije delavci na žagi opravili več
kakor sedaj pet delavcev. To stanje
vzbuja resno skrb, kako bo moglo pod-
jetje gospodariti pod pogoji novega fi-
nančnega sistema.
Tudi v mizarski delavnici nI boljšo
stanje. Navzočnost poedlncev v podjet-
ju 8 ur brez efekta dela pač ne more
zagotoviti celotnemu kolektivu, da bo
uspešno gospodaril, najmanj pa, da bo
kvalitetno in s ceno konkuriral podjet-
jem, ki imajo marljive sodelavce, pri-
meren obratni kapital in mehanizacijo.
S posebno fiJcxbnostjo so pretresali
odnose med učenci in pomočniki in po-
slovodji. Medsebojno zaupanje, pomoč in
epoštljlvost vodijo do drugačnih rezul-
tatov kot podcenjevanje pomočnikov
ali učencev, Borbe za čimvlšjo stro-
kovno Izobrazbo In prakso ter za čim-
boljšo delovno organizacijo ne more
nikdo smatrati za nadležnost, ki se je
poskušajo poedincl otresti ob prepri-
čanju, da So že dovolj pametni in iz-
kušeni.
Upravnik podjetij je pojasnil članom
delavskega sveta načelna vprašanja, o
katerih je bilo razpravljanje na konfe-
rencah in po dnevnem časopisju glede
na novi finančni sistem. Poudaril je, da
Je za to vprašanje med delavstvom ve-
liko zanimanje in pričakuje, da bo to
zanimanje tudi vplivalo na uspešnejše
delo.
Delavski svet je na tej seji pojasill
svoje stališče glede razporeda delovnih
mest in plač. Potrdil je predlog komi-
sije.
Končno so še potrdili sklepe seje
upravnega odbora, da se vsakemu de-
lavcu, ki zamudi na delo več kot pet
minut, ne prizna prva delovna ura. Na
žagi bodo racionalnejše ravnali pri ža-
ganju lesa istih dimenzij. Za mizarska
dela se predpišejo norme z® vse vrste
mizarskih Izdelkov.
• Nepristranski gost na tej seji bi se
vprašal, kdaj bo delavski svet obrav-
naval o vprašanjih, ki odražajo skrb
podjetja za delovni kolektiv, za njihovo
politično In strokovno Izobraževanje, ko
se na večini sej obravnava predvsem
o dolžnostih delavcev, za razpravljanje
o njihovih pravicah pa ni predvidena
točka dnevnega reda.
Pz.
шт pri шмшш UËsviiii шт
шџ vd iiiiii шшт
Nekajletne izkušnje pri dosedanjih
izobraževalnih tečajih so brez dvoma
velike In pozitivne in pravilno je, da
•Ç najpozltlvnejiih mod njimi vsestran-
sko poslužujemo p:'i ustanavljanju in
dein izobraževalnih tečajev v letoSnJi
zimski sezoni. Ne t>ilo bi odveč i>onovno
poudariti kulturno-vzgojno in politično
vlogo izobraževalnih tečajev, zlasti вз-
daj, ko ste za pravilno uveljavljanje
Ijudskodemokratičnih načel" potrebni
večja kulturna razgledanost in moč-
nejša državljanska zavest posameznika.
Velika volja In stremljenje naših pode-
želskih ljudi po lastnem napredku,
posebno v Halozah In Slovenskih go-
ricah, nas opozarjata na veliko dolžnost,
katere zanemarjanje bi pomenilo ne-
razumevanje naše odgovornosti za
vzgojo delovnega človeka, zlasti v za-
ostalejšlh krajih. Velika večina našega
prosvetnega kadra razume evojo dru-
žbeno vlogo in Je s svojimi dosedanjimi
vzgojnimi rezultati Izrazila veliko voljo
in pripravljenost sodelovati tudi pri
letošnjih izobraževalnih tečajih.
Breme dela v letošnjih tečajih naj bi
ne slonelo samo na Soll ozlr. Ijudeko-
prosvetnl organizaciji (društvu) v kra-
ju, temveč na vseh množičnih organi-
zacijah, katerih naloga Je široko kul-
turno-polltično vzgajati množice. Za
tako sodelovanje Je potrebno načrtno
koordinirano delo. V Ptuju ee zato
formira odbor za izobraževalne tečaje,
ki bo družil zastopnike množičnih or-
ganizacij (OP, LMS, AF2. sindikati, ZB
itd.) In povezoval delo odborov za iz-
obraževalne tečaje v krajih. Naloga
olcrajnega izobraževaln^t^a odbora torej
ne bo operativnega, u-mveč predvsem
koordinatlvnega značaja. Programi, iz-
bira predavateljev, vsebina in metoda
dela, te naloge so stvar posameznih
tečajev, ozlr. njihovih vodstev, kajti
vsiljevanje kakršne koli, tudi naj-
manjše šablone, bi preje škodilo kakor
pa koristilo uspehu dela tečajnih ko-
lektivov. S tem pa se okrajni izobra-
ževalni odbor nikakor ni izognil svoji
odgovomcHstl za celoten uspeh tečajev
v okraju. Brez dvoma pa Je ena Izmed
njegovih glavnih nalog opozarjati vod-
stva (ne birokratsko in komandantsko!)
na morebitne napake in nepravilnosti
tečajev.
Vsebinska in metodska stran dela v
lanskoletnih tečajih tK> brez dvoma
vplivala na napore pri ustanavljanju
letošnjih tečajev. Tam, kjer so se več
ali manj posluževali predavatelji —
»osnovnošolske« metode dela (na pr.
klicanje k tabli, strogo Izpraševanje pri
Izpitih), so uspehi bili manjši kot pa v
tečajih, kjer so nasprotno temu znali
povezovati predavanja к živahnimi In
kvalitetnimi razgovori med predava-
telji in tečajniki, s stavljanjem vpra-
šanj 8 strani tečajnikov, s posredova-
njem omike in pritegovanjem teCajnega
kolektiva za delo v posameznih pano-
gah ljudsko-prosvetne dejavnosti itd.,
skratka tam, kjer so se predavatelji
zavedali, da vzgajajo odrasle ljudi, ki
sc po svojem napornem kmečkem delu
zbirajo v tečaju in pričakujejo to, česar
jim njihova vsakdanjost ne more
nuditi.
Koristno bi bilo, da poleg splošnih
predmetov vodstva tečajev čim bolj
ekrbijo za pouk praktičnih predmetov,
kar bo med kmečkimi ljudmi dvignilo
ugled tečajev. Mislim tu zlasti na kme-
tijstvo in gospodinjstvo, torej na prak-
tično posredovanje pridobitev napred-
nega kmetijstva in gospodinjstva. Tudi
skrb za vzgojo naših najmlajših naj
bo predmet razgovora; dalje »poznava-
nje pridobitev tehnike in znanosti v
naprednih državah in pri nas, za kar
bi lahko prevzela ekrb organizacija
Ljudske tehnike. Skratka, v delu teča-
jev naj se združujejo vsi elementi, ki
Sirijo kulturno razgledanost in prispe-
vajo k formiranju državljanske In so-
cialistične zavesti posameznika. — Ne
pozabimo na politično vzgojo, ki bi naj
ne bila »krmljenje s suhoparnimi fra-
zami«, temveč zopet živahen razgovor
o ureditvi in ekonomiki naše države,
njeni zunanji politiki, kot osnova vsemu
pa naj eluil spoznavanje procesa dru-
žbenih sil, ki so vplivale na družbene
spremembe pri nas. Se posebej naj bo
govora o demokratizaciji upravljanja
gospodarstva, naših finančnih ukrepih
in o prehodu na socialistično prosto
prodajo.
Ce bo na!e pojmovanje vloge izobra-
ževalnih tečajev pravilno in če bomo
pripravljeni prispevati k tečajem čim
več, posebno v halošklh in slovenje-
gorišklh krajih ter krajih, ki pred-
stavljajo gospodarsko središče okolice
in tudi v zadrugah, potem njihov
uspeh gotovo ne bo izostal. Pričakovati
je, da se bo marsikdo oglasil v našem
tedniku in iz lastnih izkušenj napisal
nekaj o tečajih, posebno onih, ki bodo
najuspešnejši, pa tudi o takih, ki bodo
po svoji notranji in zunanji proble-
matiki ovirani pri svojem delu. BF.
Popravki tiskovnih napak
ii št. 40 z dne 12. okt. 1951
V 4. odstavku članka pod naslovom
»Zadružnica je rodila trojčke« je be-
seda botrov, mora pa biti otrok. —
»Polnočne balade« na 4. strani nI spes-
nil Mesarič Ludvik, temveč je le po-
svečena vsem kalllcem nočnega miru,
med katerimi Je bil tudi Imenovani. —
Damski česalnl salon odpre Brivsko-
frlzerskl salon Mestnih obrtnih delav-
nic Ptuj, ne pa MODA.
Blagajno sta ncsila s seboj
Vrbanič Ivan In Sket Andrej Iz Me-
Ijana, KLO Pleš pri Čakovcu sta »tr-
govala« po Ptuju, noseč vsak svojo
»trgovino<^< 2 blagom sumljivega izvora
kar v velikem nahrbtniku. «Kšeft« ji-
ma je menda kar dobro uspeval, saj je
bilo pri obeh skupno naideno okrog
500.000 din čiste gotovine v krasnih
novih bankovcih, kakor da bi jih prav-
kar dvignila v Narodni banki v Beo-
grau.
Nemalo začudena sta »blagajno« Iz-
praznila na postaji LM v Ptuju, ko ju
je ta poslala v Ljubljano, v »Izhodno
bazo« njune »trgovine«,
Obveščamo vse interesente, da so v
nedeljo dne 21. oktobra 1951 vse naše
poslovalnice odprte v času od 7.30 do
12, ure.
Izkoristite ugodno priliko în obiščite
naše poslovalnice, ki vam nudijo bogato
izbiro raznovrstnega blaga.
UPRAVA MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
„MANUFAKTURA - GÁLANTEHJA"
MARIBOR.
Najprej sta posvetila v hlev. Moški
Je iel od živinčeta do iivlnčeta, polagal
î'oke nà voie, kakor da bi jih prešteval,
P'^tem Je pogladll kobilo In jo počil po
evetli rjavkasti dlaki na križu. Popra-
vil je steljo pri volih, se nakremžil,
odšel med. Junci k jaslim, posvetil v ko-
ttto, dregnil v nekakšne cunje v JasUh
skozi zobe zamrmral:
»Pastir.«
V jaslih, na zjedl, se je nekaj dvlg-
•^iio. Bil Je pastir Izmotal se je Iz ne-
kakšnih cunj. iz vse povprek prešite
•uknje in skočil do pregraje, kolikor
je največ dalo proč od gospodarja.
•Kaj pa voli? SI bodo sami razstlall?«
вз Je vprašal počasi in trdo kmet
Taka izpraševanja, to je bil način,
® katerim se Je Sinko razgovarjal s pa-
'^ifjem. S takimi izpraševanji mu Je
'^di zapovedoval.
Pastir si je potegnil t rokavom po
splezal čez pregrajo h kravam in
P'^iskal v kotu železne grablje. Po-
'Pravljal je steljo, ie vedno kolikor se
I® največ dalo proč od gospodarja in
gospodinje, ne da bi prenehal misliti
svoj hrbet, za katerim sta stala
^'rîko in Šinkovca Razstlljal je In se
čas oziral na steljo in na onadva
3ko je popravil steljo pod voli in jo
potem popravljati ie pod ostalo
J-vino. kjer je bilo po vsej priliki ie
^^zstlano, ali Sinko se je obrnil In od-
.^stil. Zunaj se Je obrnil proti hlevu
zapovodal:
jZapahni!«
Pastir Je znotraj hleva odvrgel grab-
lje in se 8 celim telesom obesil na za-
pah. Zunaj je Sinko položil čez vrata,
bila so hra.4tova, železni zapah, In ga
priklenil > veliko kovano žabico.
Zatem sta gospodar in gospodinja
odšla proti svinjaku. Svinjaki so bill
iidani. Sla sta od staje do staje, od-
pirala veke in gledala po svinjah. Pri
zadnji itallnkl je Šinkovca razporinlla
prasce, ki so se zrinili v korito, in Jim
vlila iz gollde mleka.
Oba sta gledala prašičje lokanj« in
prerivanje, njuna obraza pa sta bila
eno samo zadovoljstvo. Kljub temu r.
nI Izginila iz njunih obličij tista skrb,
ki Jo nosi vsak kmet na obrazu zapi-
sano, ko gleda živino, pri tem pa misli
na krlie, ki Jo Ima z njo, in na pri-
hodnje čase, o katerih pri živini nikoli
ne ve, kaj mu bodo prinesli.
V ozadju itallnke se je dvignila stara
svinja in prilla h koritu. Šinkovca jo
je počohala po vratu, popljuvala je po
svinji In po prascih In končala vražar-
ski obred z besedami: »Fej ivns bodi.«
Nato je spustila veko in italinko za-
pabnlla.
Tudi dveri runaj je Sinko poitcno
raprl. Obmll Je ključ, vrgel čez \Tata
zapeh, obesil nanj žabico in §e enkrat
zaklenil Šinkovca je stala ra njim in
svetila Mož Je končal z zaklepanjem
l.n Se enkrat preizkusil л-rata, da зе ne
N vdala. Šinkovca pa je dvignila
tilko, posvetila po svinjaku in bolj
tdihniia kakor rekla*
•Pod Nemci smo se reíül, boe dal
da bi se še zdaj... Da bi šlo po
sreči...«
Sinko ni na to nlC odgovoril. Odšel
Je xa kmetico In spotoma brcnil psa. ki
se mu je motal pod nogami In se mu
vzpenjal po hlačah. Ta brca je tako
vsaj malo povedala, kako mu je bilo
pri dull.
Pred prikletniml vrati se Je zakonski
par ustavil in Šinkovca Je dvignila
svetilko. Prisluhnila sta v temo... Noč
je prinašala prešerne glasove harmo-
nike.
Šinkovca je napravila na moč Jezen
obraz in se obregnila:
»Plešejo!«
Sinko je čez čas pridjal:
»Naj plešejo!«
Ta »naj plešejo« Je povedal ko sva-
rilo In ko grožnjo.
»Naj le počakajo, txxlo ie Se videli 1
Ni ie vseh dni konec.« Vendar pa se
ni moglo z njegovega obraza nič raz-
brati, ne Jeze in ne očitanja.
Odšla sta v prlklet in Sinko Je
z enako skrbnostjo zaklenil za sabo
tudi ta vrata. Vrata so Imela dva za-
paha, zgoraj in spodaj, poleg tega so
Imela v sredi veliko kovano ključnv-
nlco, v ključavnici sami pa Je tičal
vf^lik in nenavadno dolg ključ, ki ga
Je Sinko dvakrat obrnil
Zunaj je ostal pe;«, a ta Je potem ko
je hilo vse pozapahnjeno in je S-nko
preizkusil vrata, zalajal in zategnjeno
zatulil
V veži ie kmetice pomolila Sinku
?vetiiho In na pol na glas in Šepeta-
joče rekla
»Oče, pijače nama prinesli«
Sinko Je vzel liter z omare v veži,
odprl podolgovata ležeča vrata v klet
in zginil po stopnicah. Šinkovca je od-
ila v kuhinjo, kjer je dekla tlačila repo
In krompir v kotel ter kurila. Raz-
porinlla je Ikafe po tleh, segla po krož-
nik v sklednjaku in odšla v kamro.
Odprla je tunko, ki je bila pravtako
opremljena z železno iipko in zaklenje-
na, potegnila Iz zabele klobaso In jo
postrgala. Položila jo je na krožnik in
odrezala kos visokega velikega kruha.
Ali ko je stopila na prag kamre in za-
gledala deklo, Je naglo segla po pred-
pasniku In krožnik pokrila. Nato Je
kamro zaklenila Odšla je mimo dekle,
ves čas po strani z očmi na njej, pri
vratih pa Je za trenutek postala in za-
momljala:
»Kaj se le toliko obirai in tratil pe-
trolej?«
Dekla se Je ves čas, od kmetičlnega
prihoda v kuhinjo in do odhoda, skla-
njala nad opravilom, ki ga je Imela
s sekanjem repe. Potresala je z glavo,
ko da ji nekaj nI vSeČ, a ne da bi jo
(Jvignila In ne da bi kaj rekla Sr-
potem, ko je kmetica zaprla vrata za
sabo, se je ozrla za njo in zamomljala
V veži je Šinkovca počakala na
kmeta Ta je obmll ključ v kletnih
vratih, prišel po stopnicah, spustil vrata
za sabo in odSel v izbo Tam sta po-
stavila dobrote ПЕ mizo, kmet liter in
kmetica krožnik, nakar rta oba vzdlh-
nlla; ta vzdih je bil močno podoben
tistemu vzdihu ki ga napravi člov<;k,
ko konča t delom, s košnjo ali z orn-
nSem.
Sinko je slekel suknjo, podvlhal ro-
kave in sedel Poiskal je nož v miznlcl
In začel rezati klobaso. Šinkovca je
prinesla kozarec. V izbi je nastala tiši-
na, zunaj pa se Je moral obrniti veter,
kajti zaslišala sta harmoniko in oba sta
obstala. Sinko je pogledal ženo, ona pa
je stopila k oknu In ga z nevoljo zaprla.
Ko se je vse to zgodilo In se jima
je zazdelo, da ju ne bo nič več motilo,
sta posedla. Sinko na stol, Šinkovca pa
se je zrinila na klop, ki je obdajala
mizo okoli stene Začela sta jesti in
piti. Sinko Je nosil velike kose in
mlaskajoče jedel, Šinkovca pa si je od-
rezala tenek kos kruha In le od č?sa
do časa segla po kosu klobase, ki ji ga
Je Sinko odrezal in ga potisnil proti
robu krožnika.
»Na, mama, vzemi in Jej! Mastne
80 ...«
Nato sta pila.
Med tako južlno se je Sinko spomnil
na deklo In vprašal:
»Kaj pa z ono — z deklo?«
Šinkovca je vzdlhnila In odgovorila:
»Samo obira se Nobeno delo ji več
ne Izda Jezus-nazarenskl, križ jff t
ljudmi! Kakšni strašni časi! Se besede
jI ne bom smela več reči ..«
Zdaj je tudi Sinko globoko vzdihnil.
»Eh — ja,« je rekel In zamahnil
s prsti, ne da bi premaknil roko, »če
nič nimaS. je križ, a če kaj ImaS. je
tudi sama jeza.«
Potem je pil, tudi Šinkovca Je pila
In mu pomagala vzdihovati
Nadaljevanje prihodnjič.
Stran 4
PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj. 19 oktobra 195l
Tov. Lukman iz Središča trdi,
da je Rdeči križ luksuz
v Tednu Rdečega križa je aktiv Rde.
čega križa v Središču pokazal mnogo
razumevanja in požrtvovalnosti, ko je
zbiral prostovoljne prispevke za to hu-
manitarno organizacijo. Tudi članstvo
Rdečega križa v Središču se je izka-
zale ob tej priliki, saj je darovalo po
zmogljivosti, kar je moglo — niso bili
to posebno veliki zneski, toda ob tem
primeru drži pregovor »kdor od srca
da — dvakrat da«.
So pa v Središču ljudje, ki menda
ne vedo, kaj je organizacija »Rdeči
križ«. Med te spada Lukman Tomaž,
posestnik iz Središča. Ko se e pri njem
zglasila aktivistka Rdečega križa G. M.,
ji je imenovani po polurni debati in
raznih izjavah, kakor n. pr. da je Rdeči
križ luksuz itd., s težko muko dal le
5 dinarjev. Tako si boste dragi čitatelji
ob tej priliki o tov. Lukmanu svoje
mnenje ustvarili sami.
Člani Rdečega križa iz Središča in če
hoče tov Lukman, člani te humanitarne
/organizacije celega sveta vprašamo aH
on ve kaj Je ta organizacija doprinesla
za človeštvo v prvi in drugi svetovni
vojni, kaj je žrtvovala in še žrtvuje v
mirnem času prebivalstvu ob raznih
elementarnih nezgodah na pr. potresih,
poplavah, velikih požarih, zdravstveni
prosveti in ob drugih prilikah. Ako bi .se
tov. Lukman tega zavedal, potem ne bi
trdil, da Je Rdeči križ luksuz in bi mu
verjetno ne bilo žal 5 dinarčkov.
Za epilog še to: 5 dinarjev, tov. Luk-
man, dobite lahko s 300% obrestmi na-
zaj in to pri članih Rdečega križa, ki
so za časa okupacije bili deležni po-
moči mednarodnega Rdečega križa v
internaciji, lagerjih ali v partizanskih
odredih, ko ste Vi tov. Lukman na svo-
jem posestvu v Središču v miru in za-
dovoljstvu uživali dobrine Vašega po-
sestva, ko so drugi trpeli lakoto, mraz
in bili hvaležni organizaciji Rdečega
križa, ko eo si z njenimi obvezami obve-
zovali rane, ki jih je povzročilo okupa-
torjevo orožje.
o.
Jesenski kmečki opravki
Ing. Zoreč Egon
Živino krmimo v jesenskem času v
pretežni meri, oziroma moramo streme-
ti za tem, da ji pokladamo čim več
zelene krme, ki je je v tem času na
kmetiji dovolj Na ta način prihranimo
suho krmo za čas, ko zelene ni na raz-
polago. Cima gomolj nie, predvsem pese
in korenja je prav dobro krmilo v tem
času; repno cimo pa navadno posušimo.
Značilno zanjo je, da predstavlja bolj-
še krmilo za nemlečno govedo. Vendar
ne smemo pokladati prevelikih količin,
ker zaradi kislin, ki jih vsebuje, lahko
postane škodljiva. Z obrezki vred je
smemo dati po 50 kg na 1000 kg žive
teže živali, brez obrezkov pa le 20 kg.
Dodati pa moramo (na gornjo količino)
100 gr stolčene krede ter krmiti pome-
šano s senom. Cime od korenja lahko
damo do 40 kg na 1000 kg teže živali.
Živinorejci premalo upoštevajo dej-
stvo, da vsebujejo jabolčne tropine
zelo bogate hranilne snovi, posebno še,
če so slabše iztisnjene. Po izkušnjah
trdijo Amerikanci, da so sadne tropine
izvrsl^ia krma predvsem za mlečno go-
vedo. Kravam-mlekaricam dajemo po
10 kg tropin na dan. Treba je paziti
na to, da dajemo le sveže tropine, ker
«tare prevrete vsebujejo "cetno kislino
ter lahko škodujejò živini Take tro-
pine je treba pred pokladanjem pre-
kuhati. Živini pa škodujejo tudi pre-
mrznjene tropine. Ponekod tropine tudi
suše ter take pokladajo živini, vendar
ne kravam mlekaricam pred koncem
brejosti, ker bi jim utegnilo škodovati
V vseh slučajih moramo paziti na to,
da tropine niso, kakorkoli pokvarjene.
Imeti morajo svetlorjavo barvo ter
ugoden, lahko kiselkast okus.
Grozdne tropine so dobra krma, se-
veda le sveže in brez pecljev. Tropin
s peclji živina ne žre rada, čeprav so
sicer prav tako dobra krma. Po posku-
sih, ki so jih delali v Franciji, je vred-
nost 160 kg grozdnih tropin enaka vred-
nosti 100 kg dobrega sena. Miekaricam
dajemo največ 2,5 kg grozdnih tropin
na dan, delovnemu govedu pa do 5 kg.
Plesnivih In prevretih grozdnih tropin
živini ne pokladamo.
Vsa ta jesenska krma Je teže prebav-
ljiva, zato pomagamb živini pri prebavi
e tem, da ji dajemo soli. Pri tem deluje
kuhinjska sol naravnost kot redilno
sredstvo, ker nadomešča pri prebavi
porabljeno sol ter služi tvorbi solne
kisline v želodčnem soku. Poleg tega pa
koristi žlezam prebavil, da laže izločajo
prebavi potrebne sokove. Potrebna ko-
ličina soli je odvisna od krme ter zna-
ša okrog 5 gr na 100 kg teže (400 kg
težka krava — 20gr na dan!), ostalim
pa sorazmerno po teži manj. Naj-
praktičnejše je, če sol potrosimo po
krmi, ali pa .polijemo krmo s slano
vodo.
Krmi, ki vsebuje malo apna, torej
tista, ki je zrasla na apna revni zemlji,
ali na močvirnih tleh ter tudi v sušnih
letih, je treba dodati klajnega apna.
Kisla trava, slama, zmje, otrobi, tropi-
ne In cima gomoljnic vsebuje malo
apna. Živina to pokaže, ker liže zidovje,
svinje pa grizejo les (včasih tudi go\'e-
•do). V takem slučaju je treba krmi do-
dati klajno apno. Odraslemu govedu za-
dostuje dnevno po 25 do 50 gr (1 do 2
polni žlici), konj rabi 15 do 20 gr, tele
in žrebe 10 gr. Apno damo med navla-
ženo poparjeno ali kuhano krmo. Klaj-
no apno. je nujno potrebno predvsem
molznicam, brejim in mladim živalim
vseh vrst. Živini ne škoduje tudi če ga
zavžije več kakor ga telo rabi.
V jeseni je precej dela
tudi na vrtu
Gospodinje pospravljajo zelenjavo z
vrtov šele v novembru, v oktobru pa
pripravljajo vse potrebno za čim boljše
prezimovanje. Ce je kaj praznih gred,
jih pognojijo, globoko prekopljejo, zem-
ljo pa pustijo v kepah, da premrzne.
Kompost prekopljemo, nov kup pa, ki
smo ga preko poletja nanosili, uredi-
mo. Dobro je vrt že v jeseni pognojiti.
Dallje in gladijole je tressa izkopati,
čim jih je posmodila slana. Posaditi je
treba zimsko solato in zgodnjo čebulo.
Zadnja semena poberemo, endivijo pa
zvežemo ter nekaj časa pred slano
spravimo na vamo.
Ne pozabimo na 6ebeie
V čebelnjaku pripravimo vse po-
trebno za mimo prezimovanje čebeL
Izločeno satovje, ki smo ga dali v pa-
nje, da bi ga čebele osušile, odvzame-
mo, zložimo v shrambo in zažveplamo,
, Žrela v medišču zapremo, matične mre-
že pokrijemo, morebitne razpoke na pa-
njih zamažemo z ilovico. Okenca ode-
nemo s slamioo ali debelejšo plastjo ča-
sopisnega papirja. Ko postane pošteno
hladno, zatlačimo medišča in prostore
med panji z orehovim listjem ali ota-
vo. Žrela v plodišču znižamo na 6 mm,
v čebelnjak pa nastavimo mišjo past.
Slamnate koše je treba 5e posebej za-
varovati pred mrazom, pa tudi cel če-
belnjak, če je to potrebno.
Esperanto v svetu
Kakor p<-'roca »Her»^do de ii - p<^rajato«
od -5. 9. t je bil
zb^-rnici predložen zakonski predlog o
obvezni uporabi esperanta v medna-
rodnih odnosih z državami, ki imajo z
Brazilijo diplomatske zveze. J. D.
Ema Starčeva je 25 let
gledaiisi^a igralka
članica slovenskega tržaškega gleda-
lišča Ema Starčeva je praznovala v ne-
deljo, dne 14. oktobra 1951, 25-lctnico
igralslcega dela v slovenskih gledali-
ščih.
Na švedskem bolničarke
zapušt^ajo službo
Komisija ZN za enakopravnost žen
namerava pozvati vse narode, naj čim-
bolj razvijejo poklic bolniških strežnic
in da čimbolj skrbijo za socialno sta-
nje bolniških sester. Na švedskem je
zapustilo 800 bolniških sester službo,
ker so si našle donosnejšo zaposlitev.
Resno so zaskrbljeni, da se to stanje
popravL
Na Madžarskem forsirajo
rojstva
Na ginekološki kliniki v Budimpešti
so pred kratkim izobesili napis:
»Porod je dolžnost mater — in čast
za dekleta«, da bo večje število novo-
rojenčkov In s tem število državljanov.
Moški ne smejo biti sopotniki
V Italiji je z uredbo prepov-edano
Ženam, ki vozijo motorje s prikolico,
jemati sopotnika moškega, ker se
prečesto dogaja, da pride v takih pri-
merih do karambolov.
Ženske rute domačega izdelka
Okusne ženske rute bodo izdelane
v Združenih tovarnah svile v Mariboru
iz letošnjega pridelka svile v Makedo-
niji, ki je bodo dobile mariborske to-
varne 2000 kg.
Ženska enakopravnost
z moškimi
ženska enakopravnost se često napač-
no tolmači. To ne pomeni, da bi bila
žena mož, da bi tekmovala z možem v
vsem in bi pri tem izgubljala vse to,
kar ji je svojstveno, kar jo dela ženo,
kar jo krasi, skratka svojo ženskost.
Ženska enakopravnost ima tam svo-
je korenine, kjer narava zahteva svoje
pravo, kjer določa, da se mož in žena
vzajemno dopolnjujeta, kjer je treba,
da se neka nasprotja zbližajo in izrav-
najo.
Prav to vzajemno razmerje uči iz
skušnje, da mož, ki ima nagnenje do
ženskih poslov, poženščeni mož, ni ženi
ljub. Celo sam se često Izogiblje ženi
in nasprotno sufražetka, postane morda
za trenotek možu všeč, drugače pa ga
odbija in sicer tembolj, čimbolj mož
spoznava, da je v sebi zanemarila vse,
kar tvori njeno ženskost, kar vsebuje
motnost, da bi postala soproga, mati
in gospodinja.
Kako ocenjujejo žene učenjaki
Dva nizozemska učenjaka sta prišla
v svojem študiju žene do zaključka, da
je žena »vznetljiv'a, impulzivna, sočut-
na, taktna, nesebična In manj pohlepna
po denarju, nekritična, ne častiželjna in
netočna v spominu na to, kar je čitala.«
Po pulzu in dihu se da dokazati, da
je pri ženi bolj razvit smisel za obču-
tek radosti in žalosti kot pri možu. Žena
manj premišlja, se vedno bolj zanaša
na svoj čut In stoji torej čutno nad
možem.
Pozor !
Obveščamo vse kmečke zadruge bivše mariborske oblaett
da »t lahko nabavijo v našem podjetju en groe vsakovrstno
^alanterUsko blago po dostopnili cenah
Obenem obveščamo da ee vrši dne 8 novembra 1951
• Mariboru oa Glavnem trRu velib Jesenski sejfra, kjer se
bodo na veeh naših stojnicah in v vseh poe^ovalnicah spreje-
mala naročila
Izbire Je velika, «ato pohitite t nakupom! Oglejte ai naše
Mloff« v veleblagovnicah v Gosposki alici št. 18 in .v Jurči-
čevi ulici §t 1
Prrdbeležbe sprejema aprava podjetja Grosposka al. 18-11
Trgovsko podjetje
»MANÜFAKTÜRA - GALANTERIJA«
Maribor
Z lepimi in praktičnimi dobitki
10 GLAVNIH DOBITKOV IN 500 RAZNIH DOBITKOV
(spalnica, fotelji, čevlji, tekstil itd.)
v sledečih poslovalnicah:
Poslovalnica: VELEBLAGOVNICA ŠT. 3, Ptnj, Krekova tiÜca
Poslovalnica: MANUFAKTURA ST. 4, Ptuj, Srbski trg
Poslovalnica: MANUFAKTURA ŠT. 29, Ptuj, Hrvatski trg
Poslovalnice: MANUFAKTURA Št. 39, Ptuj, Lackova ulica
Vsak potrošnik dobi ob priliki nakupa blaga blagajniški
listek s štampiljko podjetja in številko srečolova.
Žrebanje številk bo 3. januarja 1952 ob navzočnosti zastop-
nikov Mestnega ljudskega odbora, Poverjeništva za finance in
zastopnikov Sveta potrošnikov.
Številke se bodo izdajale v gori imenovanih poslovalnicah
od 1. novembra do 31. decembra 1951.	^
Vabimo potrošnike mesta Ptuja in okolice, da se poslužijo
ugodne prilike!
Nudimo veliko izbiro raznega manufaktumega blaga za
moške in ženske obleke, plašče, telesno in posteljno perilo,
razne vrste čevljev in copat ter veliko izbiro galanterijskega in
kozmetičnega blaga itd,
Vabimo Vas, da kupujete v naših poslovalnicah, ker Vam
srečolov lahko prinese nepričakovani dobitek i
Uprava
Ћш 100 dm doMte I ш11|©п1
Tudi Vi lahko dobite milijon dinarjevl
Zato še danes kupite srečko Državne loterije pri Okrajnem
magazinu ali pri Potrošniški zadrugi na Kvcärovem trgu.
Cela srečka din 100.-, polovična din 50.-. Zahtevajte prosi»ekt!
Zanimivosti po svetu
Cement, ki ubija bakterije
Pred devetimi leti so se v ZDA začeli
poskusi s cementom, kateremu je pri-
mešan pentaklorfenol, ki ima to last-
nost, da ubija bakterije.
S poskusi so dokazali, da se na tak-
šnem cementu zadržuje 56 do 95 od-
stotkov manj bakterij kakor na navad-
nem, ter da je zaradi tega zelo pora-
ben za mlekarne kuhinje, tovarne in
telovadnice Pod, zgrajen v neki mle-
karni v letu 1942 s takšnim cementom,
je skoraj popolnoma brez bakterij
Preizl^usili so tudi, če tak cement ne
škoduje ljudem. Po dveh dneh je osta-
la roka na katero je bila manjša ko-
ličina cementa privezana, popolnoma
nepoškodovana.
Evropa povezuje proizvodnjo
Zahodna Evropa je povečala proiz-
vodnjo kmetijskih pridelkov z ozirom
na leto 1948 za 30 odstotkov in za
15 odstotkov glede na predvojni nivo.
Žitarice krma za živino in oljnice so
glavni proizvodi, katerih produkcijo je
bilo najnujneje dvigniti,
V Anqíiji 23,000.000 delavcev
ŠLevilo zaposlenih v Veliki Britaniji
je naraslo v mesecu juliju za 39.000
med temi za 14 000 moških in 25.000
ženskih delovnih moči Skupno število
zaposlenih judi v Veliki Britaniji je
tore; пагд Ло na 23.366 000 ljudi
Borba Avstralije proti eroziji
v Avstraliji so začeli borbo proti
eroziji, kateri Je v največji m^ri izpo-
stavljena zemeljska površina v Queens-
landu Zakonski predlog, ki so ga pred-
ložili parlamentu, predvideva razno-
vrstne ukrepe v borbi proti eroziji, med
drugim tudi, da bodo morali privatni
lastniki zemljišč povrniti državi stro-
ške, ki jih bo imela vlada pri reše-
vanju njihovega zemljišča,
DDT je uničil komarje
Zahvaljujoč DDT-ju, drobnemu be-
lemu prašku proti insektom, izginja
malarija v vseh kulturnih deželah
sveta Primer, kako se je omejilo obo-
levanje za malarijo v ZDA, ker se je
v največji meri uporabljal DDT, ko je
v letu 1950 med okrog 150 milijonov
prebivalcev Obolelo za malarijo le 2000
ljudi, nam kaže, kako veliko vlogo igra
ta prašek v borbi proti tej bolezni in
nakazuje možnost uničenja te bolezni
po vsem svetu. Tudi v naši državi smo
dosegli s podobnim praškom, s pe-
peinom, v borbi proti malariji velike
uspehe.
Vroč plamen
v laboratoriju univerze Tempi so
praktično prikazali plamen tako visoke
toplote, da Je tudi v najtriem materialu
pregorel ter napravil luknjo Tak pla-
men ima temperaturo okrog 5000 in
več stopinj, za katero domnevajo da
je najvišja na zemlji v laboratoriju
ustvarjena temperatura Učenjaki iste
univerze so napravili' baklio, v kateri
izgoreva v prah zmlet aluminij s kisi-
kom in katpre plamen prebije v dveh
minutah 8 cm det>eli betonski zid.
SPORT.
Pričelo se je rokometno
tekmovanje
Za prvenstvo slovenske rokometne
lige tekmuje letos sedem moštev, Leto-
inje tekmovanje je precej zanimivejše
od lanskega, ker mesto Celja II. tek-
muje letos prvo moštvo, ki je lansko
leto tekmovalo v I. ligi. Tudi novi član.
ljubljanski Železničar, predstavlja eno
najmočnejših moštev.
Ptujski RK Petovio bo imel letos
težje naloge kakor lani. Poleg tega ima
še notranje težave v finančnem pogle-
du. Stari odbor je namreč zapustil po-
slovanje v precejšnji zmešnjavi, ne da
bi v redu predal blagajno Iz marsi-
katere težave mu sedaj pomaga NK
Drava, kar je vredno pohvale.
Ptujski rokmetni klub bo imel letos
sledeče nasprotnike: 21. okt. Krim iz
Ljubljane, 27. okt Enotnost, 28. okt.
Triglav ter 4. nov Celje.
Dosedanje tekmovanje pa je poteklo
takole: v prvem kolu je bil Petovio
prost, v drugem pa se je srečal z Bra-
nikom. Podlegel je Braniku z rezul-
tatom 5:15 V tej tekmi se je odlikoval
od domačinov vratar Cabrijan. Nasled-
njo tekmo Je igral z Železničarjem, ki
pa je bila le prijateljsko srečanje za-
redi odsotnega delegiranesja sodnika
Od domačinov so se odlikovali Sirec
petimi, Viktor s štirimi Gol'^b in
Herceg s po dvema goloma	K. A.
5 A H
V četrtek dne 25 oktobra t 1 bo v
kavami Moskva v Ptuju ledni mesećni
brzotumir. Začetek ob 20 uri Za čla-
ne obvezno, ostali vabl^^^ni!
Odbor
Obvestilo
Pozivamo svojce, ki im-jjo grobove na
mestnem pokopališču v Ptuju In na po-
kopališču v Ro?;oznici, da iste pred 1.
novembrom temeljito očistijo In ure-
dijo Nadalje opozarjamo *voJce gro-
bov, ki jim je rok 10 let že poteke! pa
želijo grobove obdržati бе v naprej, da
pravico do tega obnovijo гл nadaljnjih
10 let, ker se bodo sicer grobovi preko-
pali in prostor oddal drugim interesen-
tom.
MLO Ptuj, uprava pokopali.šč.
FILME, PLOSCE. FOTOPAPIR
in ostali fotopribor dobite pri
Huzyan J. Stefan
fotopodjetje
0RM02
Razvijamo, kopiramo, povećavamo in
naroči'a izvršujemo v treh dneh! Foto-
grafiramo samo za prvovrstne slike v
luksuzni izdelavi! Stranke sprejemamo
vsak ielavnik od 8 do 12. .n od 16 do
18. ure. V nedeljo od 7 do 1 ' i:re pred-
poMne! Vsak četrtek ves dan zaprto L
V pomožnem lokalu v Središču poslu-
jemo vsak četrtek in nedeljo od 13. do
17. ure!
ZA »DAN MRl ilHí 1. novembra 1.1.
lahko kupite .pri Mestni ek^momiji Ptu:
VENCE IN ŠOPKE. Te napravimo tud:
po naročilu.	Uprava.
Vabilo
odbornikom okrajnega ljudskega odbor»
Ptuj
Predsedstvo okrajnega ljudskega od'
bora Ptuj sklicuje na podlagi določU
15. člena zakona o delu ljudskih odbO'
rov okrajev, mest, ki so izločena !»
okraja In mestnih rajonov III. redn^
zasedanje okrajnega ljudskega odbora
Ptuj, ki bo v torek 23. oktobra t. 1. ob
9. uri v dvorani Titovega doma v Ptuji».
Dnevni red:
1. Otvoritev
Z. Ugotovitev navzočnosti
3.	Izvolitev overovateljev zapisnik»
4.	Čitanje zapisnika in pregled skl«'
pov, sprejetih na zadnjem za^nedanj^
OLO
5.	Poročilo izvršilnega odbora OLO o
delu od zadnjega rednega üasedanja '
diskusijo
6.	Razprava o novi upravno-teritor»-
alni raidíííiívi okraja
7.	Poročilo o delu okrajnega sođiši^*
v Ptnju
8.	Ra^eSitev in volitve novih sod«''
kov
^ Proíílosri in sklepi
10. P.azno.
Tajnik:	Preflsfđnik:
Belšak Franc I. r. Lcskoirec Franc 1-
Kupim d?bro ohranjeno ženskn kol®
ali pa ramenjam dobro ohranjen«^
moško kole 7.Ч žensko. Vprašati ^
upravi tednika.
Preklic: Preklicujsm žalitve ki se^
jih izrehel glede Drobniča Avgust^
iz Ptuja. Zorčič Alojz. Ptuj.
ZAHTEVAJTE