Lato m. T OoUi, Aa* & t fid. aa pol lata I . aa km lata M kr PisiSalsi asj aa OpsseaMiv* JiaiHu- « MP sedaj levičarji prvo besedo To bi jim seveda nič kaj ne ugajalo. Kajti le le po dolgotrajnih bojih »e jim je zopet poarečilo dobiti v roke vladno krmilo in sicer s pomočjo najhu|šegn njih nasprotnika grofa Hohenwarta. Ker ae tu dobro počutijo ne bi radi prekmalu ae ločili od pobie mize. Veliko pozornost vzbudila je ne le v slo vanskih nego tndi v nasprotnih časopisih izjava, katero so objavili pretekli teden slovenski in hrvaški poslanci, ki so zapustili Hohenwartov klub. S to izjavo utemeljujejo pred voiilci in pred narodom v obče ta svoj korak Glasi se sledeče Izjava. Ko so početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v .klub konservativcev" zajedno z drugimi zastopniki sloveuskega in hrvaškega naroda, izjavili so složno, da pristoptajo klubu pridržujoč si svojo tesno mejsebojno zvezo, trdno >svedočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera merijo poglavitno na to. da Slovenci in Hrvati dosežejo svojo enakopravnost. Vrhu tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki, da stopajoč v klub nečejo. kakor si I »odi. prejudicirati svojemu državnemu pravu ter so pristavili, da se ne bodo držali vezane po klubovi disciplini v uprašanjih. katera bi se. od katerekoli strani, na to nanašala. — Ko se je začetkom leta 1892. pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili oo isti. da si pridržujejo svobodno glasovanje o tem predmeta ter da ob svojem času označijo svoje stališče. če pa niso do zadnjega odloženja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jedino iz razloga. ker so se nadejali, da ona vlada katera je j opetovano naglašala. da stoji nad strankami, po- ' voljno reši neka viaeča narodna in gospodarska vprašanja sprožena v dalmatinskem zbora, na temelja pravi«* ia zakona Z drtK-e strani so pn bili vai podpisani tega mnenja da a tem. da ostanejo v klubu, sa prečijo, da bi levicn prišln do oblasti, kar ae je do neke mere tudi poarečilo. Toda odkar ae je predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera oo aazivlje koalicijsko, čeravno v njem ni snstopanih 10 m:!i!onov Slovanov: odkar se mora tn vlada naslanjati na koalirane stranke, dočim oo podpisani po svojem političnem osvedočeaji s to koalicijo drutiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na narodno težnje, izrečno naglašajoč. da morajo mirovati vsa velika politična vprašanja, torej tudi ona o narodni ravnopravnosti: došli so — z osi-rom d:« podpisani teže na to, da se rešijo po pravici vsa narodna uprašanja: z ozirom, da so že odločili, glasovati proti izjemnemu stanju v kraljevini češki, katero hoče nova vlada vzdrte vati. ker jo zmatrajo naperjeno proti češkemu narodu, koji jim je bratski narod: z ozirom, dn hočejo i glede drugih v vladnem programu navedenih uprašanj ohraniti si prosto roko — do zaključka, da izstopijo iz kluba Ta zaključek javili so klubu dne 23. t m. in ustanovili posebno slovenskohrvatsko skupino ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemu delovanju i temu nasproti uravnati svoje držanje. Ob jednem stopili ao podpisani v dogovor z ostalimi hrvatskimi in slovenskimi zastopniki ter se nadejajo, da se a časom tej skupini pridružijo še drugi zastopniki, da složno delqjejo na parlamentarnem polji. Da podpisani izstopajo iz parlamentarne večine, je naravna posledica njih Jugoslovanski klub. Z izstopom deeetorice jugoslovanskih poslan oov is Hohenuartovega kluba, izpolnila se je šeljo onih slovenskih in hrvaških rodoljubov, ti ao vedno povdarjali potrebo, da se združijo vsi jugoslovanski zastopniki v državnem zboru v posebno zvezo in k skupnemu delovanju. Ustanovil se je zares samostalen jugoslovanski klub. U 7 slovenakih poslancev, toraj manjšina jugoslovanskih zastopnikov, ostalo je Is začasno v Hohenwartovem klubu Grof Hohen-wart pač ni niti slutil, kakšne posledice bode imel politični preobrat, katerega je povzročil on sam. ravno za njegov klub. ki mu je dolgo let alužil s največjo udanoatjo Slovenski in hrvaški poslanci odcepili so se od grofa Hohen\varta radi tega. ker bi pod njegovim vodstvom morali °'u-žiti tudi novi vladi, od katere pa po njenem objavljenem programu Slovenci in Hrvati nimamo ničeaar dobrega pričakovati. Ustanoviti so hotel i v prvi vrsti za se svoboden položaj, kateri jim dovoljenje k novi vladi stopiti v prijazno razmerje ali pa v opozicijo, kakor se bode ona kazala po svoji) delih nasproti Slovencem in Hrvatom. Slovenski poslanci, ki so še ostali v l!ohenwar-tovem klubu, hočejo neki v najbližjem času vlado pripraviti k odgovoru, na naše težnje in ob nepovoljnem odgovoru tudi izstopiti iz klul»a in potem se pridružiti jugoslovanski opoziciji. Ako iastopijo vsi Slovenci, razpade klub Hohenvvar-tov, zato pa dela Hohenwart in drugi merodajni krogi z vsem uplivom nato. da bi še ostali slovenski poslanci v klubu. Pa tudi nemški liberalci niso nič kaj veseli, da se ruši Hohenuartov klub. Kajti boje se. da bi s Hohen\vartom moglo pasti tudi novo rainisterstvo. v katerem imajo LISTEK. Svečanost petindvajsetletnih trga Vranskega. Dneva 1!>. in 20. november 1893 baleta v kroniki Vranskega trga imenitnega pomena Praznovala seje namreč petindvajsetletnimi povzdig-nenja nekdanje vasi vranske v deželnoknežji trg. Občinski zbor je dne 2». oktobra t L volil v ta namen slavnostni odbor, koji naj preskrbi vse potrebno, da ae petindvajaetletnica vredno in častno slavi. Je li omenjeni odbor svojo važno dolžnoat storil, vaprevidil bode blagi čitatelj iz naslednjega. V nedeljo, dne 1». novembra zvečer ob H. uri naznanjali so streli iz topičev zadetek slavnosti Požarna hramba, v polnem številu, napravila je baklado. katera je. z domačo godbo v sredini obhodila ves trg od konca do krapi. Ustavila se in zaavirala je napredna in dosti iz-vežbana godba pred hišo župana, okrajnega sodnika in pred župnim dvorcem. Ves obh«»d trajal je nekaj čez jedno uro. Akoravno je mila luna večer razsvetljevala, prižgane so bile vender tržke avet ilnice. Po obhodu podali so se požarni bram-bovci in godci v proetorno šentakovo gostilno, kjer so se s te^no večerjo in pijačo okrepčali | Zbralo se je tukaj tudi mnogobrojno občinstva, zlasti tržanov z gospemi. kjer so se prosto in jako živahno do pozne ure zabavali. Drugo jutro, dne 20 novetnba pa je tržane iz kratkega spanja vzbudilo pokanje topičev še pred svitom in neutrudljiva godba svirala je krepke koračnice po vsem trgu- Občinska hiša in čitalnica razobesili sta zastave. Ob deseti uri pa je bila sv. inaša z blagoslovom in zahvalno pesnijo. Pri cerkvenem opravilu bili so navzoči vsi občinski odborniki z županom na čelu. šolska mlade?, z učiteljstvom. požarna biatnba in polna cerkev pobožnega ljudstva, da se je zahvalilo Večnemu za prejete dobrote v pretekli 2-"> letni dobi. — Vso svečanost pa je vredno sklenil slavnostni banket ob sedmi uri zvečer v velikej dvorani Šentakovi Banketa vdeležilo se te nad tri- j deset >.seb. vsi gg. uradniki, vsi občinski odborniki. grajskovaški župan, nekaj udov okrajnega . zastopa in dva grajščaka. Da ao bila jedila okusna in vine» izvrstno ni mi treba posebej omeniti. — za to jamči alavnoznann šentakova gostilna. Po četrtcj menjavi kroždikov povzame be-i aedo star tržan vranski. ter izjavi nastopni i uvodni govor Veh-častiti gospodje! Pozivljan od slavnostnega odbora za praznovanje |>e; ndvajsetletnice 11 ga Vranskega prevzamem govor, primeren da- našnjej slavnosti. Reči moram, da prevzamem rad to laskavo nalogo in sicer zato, ker je moje dvajsetletno bivanje v tem kraju v tesni zvesi /. usodo dragega nam trga Mnogo prijetnih ur. a tudi ilokaj nemilega preživel sem v sredi med vami. A kaj tov Usoda lahko povsod primeša v kupico sladkega vinca nekaj kapljic grenkega pelina. Priznati moram, da so mi skoro popolnoma znani vsi pripetljaji, odkar je Nj. Veličastvo izvolilo tedanjo vas v trg spremeniti. Ne štejte mi v zlo. slavna gospoda, ako ns bodem v svo jem govoru dovršen: vsaj je bil čas kratek, ko se je odločilo 23 letnico obhajati — v teka jed-nega tedna oe je moralo vse izvrftiti Vašo potr pežljivoet pa tudi nečem predolgo časa zlorabiti. Spremljajte me. velečaetiti. v duhu leta 1868. po trgu Imel je pač še tedaj obliko vaoi. a ne preveč čedne vaoi Hiš je bilo tnčas okoli sto. med njitni nekoliko velikih, prostornih. — n v zunanji obliki se niao smele primerjati sedanjim. Koliko pa je bilo koč raztresenih po rasi, na pol razpsdlih. za silo pokritih, vegastih. puoobno proti sedanji .stari pošti*, ki opazovalcu niao napravile najboljši utia. ? med hišami videlo se je kupe gnoja po katerih je kureUna brskala, iz gnojišč pa se je precejala za poljedeljstvo to liko važna gnojnica v cestne jarke in potoke. 1 erkrv bila je sicer v tej velikosti kot zdaj. imela pa ni tako visok zvonik in streha mu je prvemu prokorietu lupra.itelju ali pooblatčenou) J« zapoetll 1 milijon (Slovaaaki jrejeati) v drlanem zboru utefnejo ae val adruUtl v protivno atranko; v tem aločsji bi slovsaski poslanci izatoplli it Ho-benvartovegs klub«, kar je >pk>h leti« vaab elo-venakih voliloev. Vladna flaaila pa poročajo, da ae je Hobenivarta in vladi pooročilo (>), Slovence pregovoriti, da ne bodo iU aoper vlado. (T On«) je nmrl general grof HuUun. BU Je poprej knez (Battenberg) na Bolgarekem lZa vojaka, aa otetovanje) aa vse preveč potroal Ako je verjeti nakano avetrijsksroa poslancu, nabrali ate se bili v 14 Istih, ko je vladalo Tsaffe-jsvo minieterstvo, v tostranski polovici drla ve, ia vojako — I milijardi (Id -1000O milijonov. (Minister Bssk>, kl Ja v Mh 18M-IM0, kaj oatro vladal v Avstriji, ja umrl aa svoje« posestva blizu Dunsj. Novega meate. Hrvatskega eabocs) predssdnik Ja postal sedanji podpredeedclk Srb (ijurgjevlč. — iT Zagrohai se Je otvoril datslal sboc; p« tej priliki vse ogiblje, kdo mn bode po Mrtl bivšega predsednika Hrvata zdaj prvomeetalk — • sedanjim podpredsednikom so kaj malo tadovoljai iT Zagreb« ae tačne prihodnjo spomlad zidati novo giedaliUe na vseočililčnsn trgu (prej livinskl trg). Ta as bode zidaj poleg obrtas lds todi glaabeni snvod m drogi gimaa«j — toraj bode to znanost in umetnost v bližini. Lep napredek- Ha Hrvatskim) so tdrultne sopsrvlsdne stranke imele velik sbod im ss zjsdinils glede bodočega postopanj« lOaial.hl so dobili v pralkem mestnem zbora vsliko prsvaflo; oakj nov topu as nagi bije nekoliko na to stran. Dalmatin eke tMlbt) Ja od papsU pooblaičeruz rabiti gtagolltaki obred (t J. staro slovenski jeziklpri slut bi bolji, namssto latinskega. (Ho Oporokam) dobe novega miaistra sa nsuk in bogočsatje. Ogled po iiioksm »vetu. iT Monakovem) s« Ja poročila oaukiajn na Sega presvetlega oeaaija, vojvodinja Avgnatn dali in aa pohvalno o njih Isfaalll udje a kr. okt. lolakega tvsu v Kriketa (lak« se iaaMo obrtas-ondnljevolno Ma.) Kot dodatsk. oairotns popravek k naletno članku v tadnji Itev .Obrtnika', v katerem smo slo-venakolt«Jerskim učiteljem priporočali uetanov-Ijenje obrtnoandaljevalolb lol obljavjjamo to Is naslove tistih knjUic, v katsrih so navode o Um. Knjižici ae glaaita: I Anleitung tat Errioh-tnng gavrstblloher Kortblldungesohulen. Spisal in aalolil profesor A. Kopetiky v Brno. Cena 80 kr. 11. Die vlchtigoton Norman absr dla Organisatlon dsr gewerblichen Fort-bildongasohalen. Dobiva ss v o. kr. talolbl •olskiL knjig nn Dunaji Cen« IS kr. (nillillmkl Um.) V Pensilvsni|i v savani Ameriki ao akloni',, da bodo veako leto en dan v jeseni poavetill Kolumbovemu spominu, kojega bodo slavili s tam, da bodo tisti dan aa j«vnih ob oaaUh ia poUb v navzočnosti Maks aa«jali sadna drsvssa Leple bi pa« p« todi svoji domovini ne vsčjs dobrot« aksaati nego Jo bodo na ta način! iTeakie vaj kako prijeta« Ja topi« sob. slasti po tirni, kadar sanaj brije tarssi veter tac aasg pod nogami Ikripljs. Pn mnogo lot|e j« itbo razgreti nego p« toploto v njej ohraniti Mnogo Ijodl je. ki oe vedd, da se svstl srak Hkrut tako hitro, tedaj todi »krut osaeje rnsgrajs Nikar tedaj ne mislite, da morTubl kl aa Ja enkrat rasgrela, vedno taptta ostat. Odprite okno! L« 1 ali S minuti naj sveti srsk vlače skoti Itbo In vidsli bodete, kako bltro so boda zopet razgrela ia kako boda la sakrat tako prijstao prebivati v topli aobi. »m Dopisi. okraji zdaj vlada nsmčnrotvo. Pri volitvah » okrajni zastop smo propadli. Sami smo ai krivi, da ja tako dnleč priilo. To pa se zdaj takoj aa d* popraviti, a popraviti ae le vendar da s botjo ia človetko pomočjo. Obupati ne emsao nikakor, marveč v največi neereči mora nam raati rs upanje aa boljlo bodočnoet. Ali kako nam je to doeeči? Klali in tel je same aa sebi nsm pač malo sega pmicu^B uawja, vvjvuuii^s n >|u>i« ------ --------« ----» ----- (hči nadvojvodinje Gisele. Usrs natega vladarja), ali oslo nič na potnorojo. le molko delo Je to t avstrijskim vojvodo Jooipcen Avgostom. (T kaaala Kakavi — U Uan. be (Lamanll ja bil velikanaki vihar — več kakor 800 ossb se Je ponesrečilo. Todi v nalih krajih ai balo mirao vreme — barometer je bil pol tako aiako, kakor skoro nikdar. (0 av. eteta papiia) aa poroča, da a« mn je zdravje zelo na slabo obrnilo. (.Sla« Hatoda"), alovenaki delavaki bat is Amerike, prina&a prav dobro ap4s« o delavskih ratmsrah v Evropi loaobito oa Kmajakem. slasti v Ljubljani) in AmorikL Tudi rioer je prav dobro aredovan ter priaala enako .Arasrikaaaksiao -Slovencu' vsliko gradiva (Svotovaa rsssisva v CMasfll ta Js prod sredo novembra ratvorila ttačoal aa, da Jo Ja bilo samih tqJosv obekalo okolo S> , milijona vajo v Londona veliko poonjilo v zlata n^eti. Ali s« bode zlato Is podralilo?! Kje bodo toevj obečani tlati denarji P! (T Breattljl) js aekl grof proglalaa n cesarja, kateremu Je papet le stoj blagoslov poslal. Bune stari. (Hm Moka tekla.) 0 Florijaa Roataaa. Učitelj in voditelj lolaraks delana v Krite, ki Ja bil la večkrat v tečajih ta v Jesik tako pači ia smeti, la to svojo ravno ubogo asostčiao potiva pri vsaki prtkitaosti aaprej ter — seveda aekoU — smeti as* teb« U rtaaja. Dna U. oktobra Jo bil tka v« eeija ta (aro sv Petra Ia Pavla. Sračao pnaov Ijena (zrna cerkev aa > imsls Uagoalovlti Sam PremU kaesotkof ao bili obrabili, da pridejo k aam Ksko Je pnjkjo sedeijo veselja tsdtktsio ki js v oartvi 1 leče ■ ksko Js to (jadetvo dinolo, ko oe nn Jo totko pričskovaao nedeljo pri aai sv. ma« .naliln, S vole obrede to opravik po Ikofoven aa. logu takajlajl preč g mful prott ia dskaa ptqj tki s obiteo asisuacijn