»Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vrsta.
Makrobiotika.
Način podaljšati ali prikrajšati si življenje. Po dr. Vilj. Hufelandu, predelal Vinko Lapajlie. Peti dodatek in konec.
Sovražnik dolzega življenja je samomor. Braniti se samomora je lehko, ako opustimo zdravju nevarne elemente kakor: zrak, vodo in železo.
Zrak je neprijatelj onim, koji se obesijo, ker vsacega zapusti v zadnjem trenutku. Voda je nevarna onim, ki radi v njej iščejo smrti in železo v podobi bodal, revolverjev, kanonov itd. (I s kanonom se je že usmrtil samomorilec.) Nevaren zdravju človeškemu je strup. Strup je različen: živalski, rastlinski, mineralični, venerični. Najbolj nevaren je mineraličen, ker je tudi zelo težko prebavljiv — kakor kamen leži v želodcu. Rastlinski strup ni nevaren, ker deluje počasi in je mnogo otro-vanih dočakalo visoko starost, tembolj pa je nevaren veneričen. Veneričen strup se prime človeka med 17 in 70 letom; pozneje ni tako nevaren in se redko opaža na starejših ljudeh simptome veneričnega otrovanja. Dogodi se, da je mnogokrat kdo v smrtni nevarnosti, radi tega podam nekaj navodov, kako postopati v tacih slučajih.
Ako se dobi kje obešenega človeka, treba hitre pomoči, ker pa so mnogokrat sitnosti s policijo, dobro je, ako se takoj pokliče policaja, s kojega pomočjo se obe-šenca odreže. Policaj napravi potem „Thatbestand" in človek nema nobenih sitnostij. Sploh svetujem, da v slučajih, kjer treba hitre pomoči, se pošlje najprvo po zdravnika, ali drugo cesarsko osebo. Meni se je celo dogodilo, da sem dobil zaušnico od obešenca, kojega sem bil odrezal, kmalu potem obesil se je bil v drugič, toda mene ni bilo zraven. Toda da ne pridem s tira. Takoj kadar je odrezan obešenec, gledati treba na to, da dobi čistega zraka. To se doseže s tem, da se piha dotičnemu zrak v nos in usta.
Ker pa človeška sapa ni čista in se nahaja mnogo slabe v njej (Erstickstoff), je bolje, da dobimo kovaški meh in ž njim pihamo čisti svež zrak v pluča obešen-čeva. če se je obesil dotični vsled slabega materijalnega
stanja, je najbolje, da se mu zboljša stanje s pridnim nabiranjem doneskov (a la „Narodni dom") in ne bode se obesil več v drugič. To je tudi jedno dobrih del usmiljenja (obešence odrezati, lačne napajati, žejne nasičiti itd.).
Utonjene treba potegniti najprvo iz vode, ker čez pol ure itak nihče ne živi pod vodo. Radi utonjenca ne treba iskati poprej policaja. I utonjencu mora se pihati sapa v pluča. Ker se utonjencu nabere mnogo vode v plučah in srci, mora se ga postaviti na glavo, da voda odteče.
Otrovanim ljudem dati se mora hudičevega olja, da likviduje. Zmrznenim mora se telo ogreti. Če dobimo zmrznenega človeka med žitom, zakuri se isto okolu njega.
Ker se bliža Makrobiotika že koncu, podam še nekoliko navodov onim, ki so že dočakali visoko starost in so že z jedno nogo v grobu. Kakor znano, je človek, čim starejši, tem bliže groba. Uzrok, zakaj mora vsak človek umreti je ta: (po sv. pismu) ker sta Adam i Eva grešila v rajhu, zapodil ja je Bog in kot posebno doklado naložil, da morata oba, kakor tudi potomci umreti. Tako pravi sv. pismo, kar pa ni res. človek ne mora umreti radi tega, ker sta se naša sladkosneda delektovala z jabolki, temveč, ker se postara, — posuši.
No in kako ubraniti se te suše ? Prav lehko. Kakor sem povedal v prvih poglavjih, mora biti otroku glavna hrana mleko ; toda starčku spremeniti se mora mleko v teku časa v vino. Kar je bilo otroku torej mleko, to bodi staremu človeku vino. Pridno zalivanje z vinom je prvi pogoj ubraniti se splošne suše. Da vino res dobro upliva na starega človeka je dokaz, da se dobi dandanes še mnogo starih pijancev.
Zelje ne prija staremu želodcu. Le jeden slučaj mi je znan in ta na Tolminskem, kjer sem dobil 87 let starega starčka, ki je zajutrkoval kislo zelje z žganci
— ker ni imel druzega. Toda to so redki slučaji, ki pa neso slučaji.
Jaz niti kave ne morem prebaviti in sem vender šele 40 let star. Najbolje pa se ubranimo sušenja in ohranimo elasticiteto, ako pridno mažemo truplo z oljem. Olje upliva jako mehčilno na kožo in notranje organe. Idejal bile bi oljnate kopeli, v kojih bi se kopali starčki. Dotičniki bi lehko peli znano pesem :
Ich weiss niclit, was soli es bedeuten, Dass ich so ohlig bin ....
I ženiti ne svetujem starčku, ki ima čez sedem križev na križi. Starčku bodi ljubica le „pipa" in vinček, koja ne slabita trupla. Predno zaključim Makrobiotiko omeniti moram še jednega sovažnika zdravju, in ta je strah; sosebno" . strah^pred smrtjo. Strah upliva jako slabo na živce naše; je tako rekoč počasi delujoč strup. Walter, ki je z mladim Anzonom prepotoval ves svet in je ta necega dne strahu padel na cesti, vskliknil je jezno: Fi, fi done, cest, une passion indigne, et au dessous de la digniU de 1' liomme. (Pfui — Greuterjev, — pfui, vzdignite se, vzdignite s ceste, to je sramotno.) Posebno neumni so oni, ki se boje strahov. Kadar drugi spe, pote se nekateri strahu pod odejo — vsak šum preplaši jih. Taki ljudje morajo se oženiti; pozneje privadili se bodo slednji večer ropotanja, toda dobili drugi strah — pred ženo.
Zelo neumestno je bati se smrti.
Smrt je kaj navadnega in navadnih rečij moramo se privaditi. Kdor se torej privadi smrti, ne bo našel nič nenavadnega na tem, ako ga smrt po nenavadni poti zasači. Recept proti temu strahu je: Pojdi slednji dan s praznim želodcem spat, vstajaj s praznim želodcem in delaj s praznim želodcem. Na ta način mislil bode slednji le na jed in nikdar na smrt. Le kdor je sit, boji se smrti, boječ se, da na onem svetu ne bo tako dobre kuhinje. Smrt sama ob sebi ni tako težka.
Ako vzameš tenek konopec in se obesiš, videl bodeš, da ni smrt težka, temveč le ti, ako se ti konopec utrga. Dolgčas je tudi prijatelj vedno na smrt mislečih ljudij. Taki ljudje naj delajo in se kratkočasijo in če nemajo druzega, bero naj »Brusa". In, ako tudi umremo, nas ne čaka li boljše življenje na onem svetu mej lepimi deklicami (mene tudi ne bode nikdar pamet srečala) in sorodniki? Torej le „fletno" živeti, pridno delati in Boga se bati, pa pridemo vsi v nebeško kraljestvo, kjer ni joka in škripanja z zobmi. Amen!
Epilog.
S ležkim srcem poslovim se danes od čest. bralcev. Upam, da nesem dolgočasil nobenega s svojim spisom. 1 od dr. Mahniča (sedaj 32krat v »Brusu") poslovim se težko, kajti spremljal me je v celem spisu kakor moj »Sipserl".
Le pridno delujte v Vaši „branchi" jaz pa v svoji: Kolikor sem jaz pohujšal narod s svojim spisom, toliko ste Vi popravili v »Rimskem katoliku".
Ne jezite se, ker jeza škoduje in oprostite skoke
staremu grešniku.
Nesreča.
Gospa (sobarici): Micika, ali si že našla rožo za mojo kito?
Micika: Da, da, gospa! Ali zdaj pa ne vem, kje je kita!
Izidorja Muzloviča premišljevanje.
Ker je sedaj navada in splošna moda, da vse, kar leze in gre, ostavi mesto iu odpotuje na Gorenjsko hladit se, si tudi nesem mogel kaj. Vzel sem popotni les v roke, torbico čez desno, čutaro čez levo ramo in hajdi, pot pod noge.
Resnično rečeno, dozdeva se mi vse to koprnenje po letoviščih malce pretirano. V Ljubljani imamo v Tivolskem gozdu sence dovolj in če človek ide za nosom še nekoliko korakov dalje, sreba lahko sveži planinski zrak in se hladi na razne načine, s sifoni, kislo vodo, pivom in vinom.
No izleti imajo tudi drugo stran. Kakor Nemci na vzhod, tako naj mi nosimo iz glavnega mesta narodno kulturo v razna letovišča. Tako si vsaj ja<5 pri svoji kratki pameti to preseljevanje mislim. Žal, da je vse drugače. Naši izletniki in letoviščarji švabčarijo po Gorenjskem in nemškutarijo, kakor so doma vajeni dan na dan. Bled, Lesce, Radovljica, Kranj in Skofjaloka, da o druzih ne izgubim niti besede, so o tem pristne priče. Mi zaostajemo za Nemci še vedno za dobrih petdeset let, kar se narodne zavednosti tiče. Nemci že davno razpisujejo natečaje za razne službe z izrecnim pogojem, da mora prosilec biti nemške narodnosti, v mestnem zboru Dunajskem predlagal je nekdo celo, da nihče ne sme biti občinski svetnik, kdor čuje na ime s kako slovansko končnico.
Kdaj pridemo mi na tako stališče? Če poj de tako dalje, kakor doslej, o sv. Nikoli, kajti o narodnem ponosu ni niti sledu, doslednost v narodnem prizadevanji vrgli smo mej staro šaro, za vsak napor smo leni, apatični ter vedno le pričakujemo političnega strica iz Amerike, ki naj bi z nami čudeže delal.
Stvar bila bi smešna, da ni tako ozbiljna. Jaz preveril sem se na svoje oči in na svoja ušesa, da od Mure do Adrije, od Drave do Kolpe, nihče ni zadovoljen z današnjim stanjem, z današnjim razvojem, da pa se je vseh polotila stara slovenska lastnost, nebrižnost in udanost v voljo božjo in Taaffejevo.
Sešel sem se na nekem kolodvoru z odličnim Slovencem, ki je v obligatni nemščini kupil svoj vožni list in potem po naključji prisedel v moj kupe. Po pregovoru: »Beseda besedo prinese, pes pa kost", začela sva se razgovarjati. Spoznal sem kmalu, da imam politika pred seboj. Uprašal sem ga, kaj misli o »Zjedinjeni Sloveniji" ?
»Nič, prav nič." »Zjedinjena Slovenija" je v »Politiki" že pokopana. Sedaj imajo „narodne kurije" prvo j besedo. ,.To je naš jedini spas."
B Ali neste morda hoteli reči, da je to na š j edini
špas?u
„Cuval me Bog!" Kar „ Politika" piše to je in ostane pametno. Okolu „Politike" suče se svet, ž njim pa mi Slovenci.
„A zakaj tako?"
„Zakaj tako? Ali ne umejete, da vlada zjedinjene Slovenije ne mara. Vlada je prvi faktor. Šele v drugi vrsti smo mi poslanci. Kar je megla brez vetra, to bi bila desnica brez vlade. Zato jo moramo podpirati, če se nam tudi nohti zavijajo. Da ni sedanje vlade več, prideta na vrsto Chlumetzky, Plener in drugi, potem mi niti poslanci več ne bodemo."
„Ta bojazen ima res nekoliko zase, a povejte mi, kako dolgo bodete vlado tako podpirali?"
„Dokler se bo dalo? Bolje, da smo mi, nego kdo drugi."
„To se pravi, dokler pojde tako dalje, se nam ni ničemur nadajati."
„ Ni čemur? Tega baš ne ! Čitali bodete razne govore in čitali bodete članke v »Politiki" in o našem ugledu."
„Ki pa menda ni gorostasen?"
„No, naš ngled ni najmanjši. Pazijo na nas. Več pa ne smem povedati^ Saj tako umejete!"
V tem zapiskala je lokomotiva in na postaji „Za-vlaka" izstopil je moj sopotnik, ne da bi bil jaz utegnil izvleči ran še kako drugo, globoko skrito tajnost.
Kmalu za njim ustopil je drug gospod, visocega čela, zamišljenega obraza in z neko satirično potezo okolu tesnih ustnic. Potipal sem ga takoj za žilo in moj „interview" ni bil brezuspešen. Poizvedel sem, da mož puli etimologične korenine, da pa tudi za druga uprašanja ni brezčuten.
Hodil je veliko po slovenskem svetu in vedel mnogo pripovedovati. Bil je celo na slovensko-madjarski meji, kjer neki Mac Neven kaj rad straši s tem „Meine Hand reicht urit hinauf." No, nič zato, naši zakoni imajo še vedno več veljave, nego žensko sorodstvo. „Mulier taceat in ecclesia et in poliUca". V tem oziru naj se gospod Neven spremeni v gospoda Nevem. Potem bode dobro oral, potem ga bode vse rado imelo.
Beseda prišla je potem na razna imenovanja, seveda najpoprej ob imenovanji lavantinskega škofa.
„Ali bode res imenovan opat Wretscho?"
„Kaj še? Wretscliko ne bode srečko. Kdo bi pa tudi nanj mislil? Zinj je že Celje preveliko. Sodil bi najbolj kam v kak gorski kot, kamor se niti ne čuje, da je škof umrl."
„Kdo pa ima vender največ upanja?
„Upanja ima marsikdo preveč, kdo bode, tega niti jaz ne vem. A možno je, da bode škof gospod, o katerem je nekoč jako visok gospod ret-el: „Aber dieser Name!"
„Kdo pa je to?"
„Nič ne rečem. Če bo, bo dober, če ne, bodete pa tudi morali biti zadovoljni."
„Kakor z novim vodjo na realki Ljubljanski?"
„Baš tako! Zakaj bi neki tako ne bilo? Pri vas, ki sami zabacujete „Zjedinjeno Slovenijo", mora se pri četi z dokazi „a contrario". To je še vse premalo! Čim več, tem bolje za vas! Vzgoje treba, potem vas tudi kai tacega ne bode več srbelo."
„Pa vender v Ljubljano ne sodi tak mož, ki niti slovenski ne zna!"
„Govoril bode toliko slovenski, kolikor nekateri vaših prvakov na javnih prostorih, da ne govorim o občevalnem jeziku v obiteljskih krogih."
„Da, da, deloma istina! A Ljubljana je vender središče — — —
„Kaj središče? Missijanišče je druzega pa nič." Rad bi mu bil na te jezno izrečene besede kaj ugovarjal, a ^hlapon" je zopet zapiskal. mož se je poslovil, jaz pa sem si v svoji slovenski pohlevnosti mislil: „če ti bolje veš, pa ti govori!"
Kdo je na krivem potu?
Dr. Mahnič in „Sancho Pauza" njegov, ki se skriva pod izmišljenim imenom Štefana Hodulje, srdita sta na ples, kakor dva sršena. Ko bi mogla, klicala bi ogenj in žeplo z neba na vse plesalce.
Pastoralna konferencija v Komnu je tudi izrekla svoj „anathema" o plesu. Opiraje se na take vire, bi utegnil kdo misliti, da je ples pregrešen in da bode človek za vsako polko in mazurko na onem svetu račun dajal in da bode najmanj dvakrat ni ražnu pečen.
Prazen strah! Mahnič, Hodulja in konferencija v Komnu so vsi slepi fanatiki. Ples je dovoljen, Bogu in in ljudem ljub. Bogu je ples ljub, ker se v sv. pismu starega zakona ples mnogokrat poveličava, saj čitamo celo o kralji Davidu, da je javno plesal pred skrinjo miru in sprave.
Ples pa je celo „SIovencu" ljub. Le čitajte podlistek v štev. 200 z dne 2. septembra t. 1. Ondu neki gospod „ Martin" z velikim „dopadajenjem'' opisuje ples na Dobrni in „šarovito bajno društvo" in piše celo svojemu prijatelju Albertu doslovno:
„Izmed onih dam, s katerimi si se Ti zabavljal koncem julija, bilo jih je pač malo, ali moram Ti iskreno reči, da one, koje so bile, imele so nocoj večji izbor ka-valirjev in da nobena solze ni za Teboj prelivala."
Prijatelj Albert mora pač biti pravi „Don Juan", ker mesto brevirja rajši prelistuje Dobrnske dame, gospod Martin se je pa že popolnoma po njem vrgel, kajti prisluškuje že in vleče na uho, kaj se ženske mej seboj pogovarjajo. A jaz mu tega prav nič ne štejem v zlo. Jako ugodil mi je, da je bil sam na plesu in da tako prijazno piše o plesu in plesalkah. Da je tak podlistek v „Slovenci", mi je baš neovrgljiv dokaz, da ples ni prav nič pregrešnega.
Zatorej gospodje:
Dr. Mahnič, Štefan Hodulja in konferencija v Komnu pojdite rakom žvižgat!
Jeden,
ki ve, zakaj gg. Martinu in Albertu na Doberni tako dopada.
Solamen miseris.
Akademično v Pragi je društvo razpuščeno, Ker v Pariz poslalo je pismo preiskreno. Jz daljne Bukovine so nam poslali vodjo Nekaterniki ker naši, le za vlado hod'jo. Mi imamo vodjo, Cehi „spolka" ne, Oba skupaj pa: politično gorje.
1'iccolo.
Obiteljska slika.
Oče •— star, sin — mlad, zet — realist, mama — vladno: dela torej, kar hoče.
obratno, kadar se regent skrije v ozadje, nadejati se je slabega vremena.
Kadar se ex-rex zgubi v ozadje, nastane lepo vreme,
Na bož
(Brumna noveleta. S;
V nekem mestu na Gorenjskem živela je in še dandanes živi, ako ni včeraj umrla, nadobudna vdova. Čitatelj bode morda radoveden, v katerem mestu je živela in še živi rečena vdova.
Odgovor na to uprašanje ni težek, a vender malce kočljiv. Zato bodem radovednosti ustregel, kolikor je v moji slabi moči.
Mest po Gorenjskem ni veliko. Vsa mesta leže in stoje ob rekah, ob Bistrici, Savi, Kokri in Sori. Ako čitatelju na uho zašepečem, da je mesto, katero mislim jaz, Sori najbližje, potem bode z razmerno previdnostjo kmalu pogodil, kje se je vršila moja noveleta.
Moja vdova, ki pa seveda ni bila moja, zagrebla je srečno prvega soproga svojega. Hodila je v črni obleki, kar ni bilo nikakor na kvar njeni še vedno prikupni vna-njosti. Pokojni mož ostavil jej je nekaj premoženja in tako je prišlo, da je žalna obleka ni preveč žulila.
Popolnoma srečna pa vender ni bila. Kakor vsaka koza rada sol lise, tako tudi vsaka vdova čuti nekako praznoto v svojem notranjem človeku ter pogreša nekoga, ki bi jej otiral premnogokrat prisiljene solze ter oslajal bridki spomin na pokojnega moža.
Naši vdovi, recimo jej Tinčnica, bila je usoda mila. Ni bila dolgo brez tolažitelja. Gospod Megla, ki je po smrti načelnika svojega prevzel upraviteljstvo dotičnega urada, postal je tolažitelj vdovi Tinčnici. Gospod Megla bil je mlad, lep in vesel in rad bi poznal vdovo, ki bi ne hlastnila po taki vabi.
Prilika bila bi sedaj ugodna, da bi popisaval vdove Tinčnice vzdihanje in stopicanje gospode Megle, ki je ne zmeneč se za svoj stan, vedno tesneje zadrgaval skrbno spleteno mrežo, da zasači zlato ribico. A zaljubljencev vzdihovanja so za nezaljubljenca jako dolgočasna in baš v tej stroki je silno težko povedati kaj novega, kaj izvirnega.
Stare babice po mestu začele so regetati: Gospod Megla in Tinčnica, ha, ha, ha! Kaj neki misli? Vzeti je tako ne more itd., a tudi drugim meščanom začela se je vsa stvar dozdevati malo čudna in precej sumna.
jo pot.
jisal Jakob Vede ž.)
Zmajevali so z glavami in čulo se je semtertja jako krepkih opazek.
Vdova Tinčnica pa je bila vedno veseleja, vedno bolj cvetoča. Po hiši je kar skakljala in dasi sicer ni bila pevka, brenčala je neprestano Kocijančičevo pesem . „Oblaček ti, ovčka . . .! Dalje pa navadno ni prišla, ker je bržkone beseda „ovčica" ni bila po godu in si je želela krepkejega izraza.
Ljudje so tudi o tem imeli svoje misli, saj se hudobnih jezikov nikdar nedostaje. Vsem govoricam prerezala se je torej nit, ko se je necega lepega dne, bilo je menda v avgustu tega leta, raznesla vest, da je Tinčnica odšla na božjo pot na sv. Višarje, gospod Megla pa v „deželo piskrov in rešet. Vsak si je mislil, ko bi res kaj bilo, ne hodila bi tako daleč narazen in vsakdo jima je v srci želel, da bi vsak po svoje opravila svojo „andoht".
Odšla sta, Tinčnica proti severu, Megla proti jugu. Vse bi bilo dobro, da ni na svetu fizike, po kateri dve sili uplivate tako, na treba napraviti takozvani „Kraften-parallelogram", da se najde prava dijagonala. Tinčnica in Megla sta se izvestno dobro priučila fiziki, kajti, ko slučajno nekdo iz napominanega mesta čez par dnij pride v Gradec, sreča Tinčnico in Meglo, vozeča se v fijakarji po lepem mestu ob zeleni Muri.
S tem je moja noveleta končana. Glavni osobi sta se dobili in to je glavna stvar. Kako sta „andoht" na božji poti opravljala, to prepuščam domišljiji blagovoljnih čitateljev.
Če bi p i kdo uprašal, kje je v tej noveleti morala, mu odgovarjam, da sem jo že sam iskal, a zaman.
Pastoralna konferencija v Komnu na Krasu.
Kanal in Komen začenjata se oba s črko K, katera, kakor kaže, bode res imela usodepolno ulogo v slovenskega naroda življenji. Čuli in čitali smo imena: Kalan, Karlin, Kolar, razne kandidature in čudno korteševanje, katerim je Kranj naredil konec. Sedaj pa je solnčno Goriško začelo skrbeti, da bi utegnila zaostajati. In, hajdi, skovali so v Kanalu zaupnico doktorju Mahniču, ki je in ostane vedno le „figura comica".
Drug topič pa je počil na kršnem Krasu, pri pastoralni konferenciji v Komnu. Kanalskih gospodov žalostne lavorike neso jim več dopuščale mirnega spanca. Sploh pa se, kadar je veliko ljudi, vkupe, kaj rado dogodi kaka abotnost. Tudi v Komnu bilo je tako. Le eujte in strmite!
Dne 26. avgusta bila je v Komnu pastoralna kon-ferencija, ki se je pričela z „Veni sancte spiritus!" in končala z običajnim „Gratias agamus!" Zbrani gospodje pa menda sv. Duha neso klicali s pristno pobožnostjo, kajti vstal je mej njimi velik bojevnik, duhovnik, „von der scharferen Tonart", nekak gorišk Knotz s tonzuro. Ta junak je predlagal, da se Mahniču isto tako izreče zaupnica, kakor v Kanalu.
Bil je pa takrat mej njimi v Komnu tudi zmeren in pravičen gospod. (Gosp. dopisnik naj nam blagovoljno naznani ime njegovo, kajti narod slovenski ima dolžnost, da se posebno laskavo spominja tacega poštenjaka. Uredn.). In ta gospod je ustal in povzdignil svoj glas. Rekel jim je: Škofija predpisala nam je naš dnevni red in ta je: „De usura, choreis saltationibus et de titulo — patrono ecclesiae". S tem se nam je baviti, ne pa sodbe izrekati o Mahniči, ki je naposled v tem slučaji le zasobnik.
A ta ugovor ni dobil nikake podpore. Brez vsake razprave vstali so vsi, izimši predlagatelja poštenjaka, kateremu iz srca kličemo: „Na mnoga leta, akoravno nemarno časti, da bi ga osobno poznali."
Da pastoralne konferencije uprizarjajo zaupnice zloglasnemu dr. Mahniču, ki bi rad smešil in ugonobil vse pisatelje slovenske, vse čitalnice in vsa narodna prizadevanja, to je samo ob sebi že žalostno znamenje časa. A to kar se je pozneje godilo, je še hujše, še žalostneje.
Ni jim bilo dovolj, da so dodatkologični razsvetljenci dali zaupnico dr. Mahniču, kateremu je jezikovna
razlika jezikov in na? odnosi sploh pogansko-satanski učinek Babilonskega napuha ter s tem izrekli nezaupnico sv. Dulm samemu, ki je na binkostno nedeljo razsvetlil aposteljne, da so govor li in sli vero oznanjevat v vseli jezicih, ne, to jim še ni bilo zadosti, šli so še dalje.
Pokazali so jasno vse svoje karte. Ko je strastna dvojica brezmerno udrihala po čitalnicah, godbi in plesu, sklenilo se je: Vsak duhovnik naj se žrtvuje na vse možne načine, da župane s pijačo, pojedinami in s posojevanjem denarja pridobi na svojo stran. In ko se je to vsprejelo, opazil je poročevalec mej odobravanjem zborovalcev: „Namen je svet, torej tudi sredstva".
Blagovoljnega čitatelja prosimo, da te vrstice prav pazno čita, dvakrat čita i o njih premišlja. Našel bode tu taktiko, od katere bi se pokojni slovenski škofje Ravnikar, Slomšek, Wolf in Pogačar, da celo pokojni Vidmar, Golmajer in Stepišnik z gnevom obrnili. Gospodje v Komnu zapisali so na svoj prapor: korupcijo. Ne bode jim torej uzroka, čuditi se, ako taka načela zadenejo ob odločen upor. Kraški rodoljubi slujejo od nekdaj kot jako inteligentni in zavedni in kot taki, kateri svojega rodoljubja ne prodajajo za čašo vina, ali za kako pečenko. Kraševei so trdni, kakor njih skalno ozemlje, ponosni pa tudi, da vedo, kaj zahteva čast narodova. Nekdaj se je že pelo:
^Slovenščino var'je Kras, burja in Čič,
Besede najstarje Da Pivke kotlič."
Tako je tudi danes. In kakor na Krasu, tako bode takej taktiki nasproti po vsem Slovenskem.
Ko bi se odkritosrčno govorilo
rekel bi Bismarck Kalnokg-ju: „Kamerad! Glej, jaz sem te že parkrat pošteno obral. Zato mi pa zdaj pomagaj, da mi kak grabež vsega ne vzame."
Z ulice.
Iz Trsta v Ljubljano prišedši gospod praša prvega fijakarja, na katerega je naletel: „Wissen Sie, wo Stein ist?" — O ja, gospod! odvrne fijakar. „Was kostet eine Fahrt nach Stein? Fijakar: „Vier Stund'!"
Gospod: „Wie lange brauchen Sie nach Stein?" Fijakar: „Fiinf Gulden und ein pušel detelje."
Hitra prememba.
Gimnazijski suplent Florian Hintner imel je poprej take vizitnice:
Florian Hintner
< (;m nrrz ijski suplent in rese r Vi i i častnik
odkar pa je jedno noč prebil v „Scbubzimmer" rotovža Ljubljanskega, naročil si je nove vizitnice, namreč take:
Flohrian Hintner
gimnazijski suplent in reservni častnik
Znana opera „Die Entfiihrung aus dem Serail"
se tu ponavlja. Ker je skočil sultan vmes, ne more se še končati.
Taka breztaknost!
Ko je dne 15. avgusta t. 1. gasilno društvo v Kranji praznovalo desetletnico svojega obstanka, govoril je pri banketu splošno znani poveljnik gasilcev iz večjega mesta v nemškem jeziku, ter je to svoje početje opravičeval s tem, da je dejal „on ljubi pred vsem komodiMo", in zaradi nje poslužuje se nemškega jezika, čeravno je on „ein geborner Krainer".
Če je imenovani poveljnik tega mnenja, da je častno za njega, rojenega Krakovca, če on materni svoj jezik iz gole duševne lenobe v stran postavlja in zaničuje, slobodno mu, — mi pa mislimo, da so take besede, s katerimi se naša potrpežljivost tira do skrajne meje, le dokaz pomanjkljivega razuma in pomankljive olike, in da bi bilo za dotičnega gospoda in za stvar, kojo on zastopa, gotovo bolj koristno, če bi bil on za-se obdržal ta jalovi, breztaktni in — reči smemo — surovi izgovor, kateri je sigurno globoko ranil vsako rodoljubno srce. — Če bo on tako razžaljivo postopal našemu narodu nasproti, potem naj se ne čudi, če ne bode našel povsod pri gasilcih tistega zanimanja za-se in tistega spoštovanja, kakor bi mu ga z ozirom na njegovo vstrajno delavnost v gasilnih zadevah radi privoščili in tudi ne tiste vzajemnosti mej gasilnimi društvi, kakor bi bila želeti pri deželni zvezi gasilnih društev.
Drobiž.
Nedavno so časopisi objavili statistične podatke o Rusiji, iz katerih je bilo razvidno, da je tam malo slepcev. Iz tega sledi, da v Rusiji niso tako zaslepljeni, kakor v nas.
Nemški turnarji so v krasnem kravljevskem dvorci ob Kijemskem jezeru iz naslonjača izrezali in uzmali zlato lilijo. Vsled tega bodo nekda poleg dosedanjih štirih F (frisch, fromm, froh, frei), imeli še petega: fujt
V čim sta si najnovejši smodnik in dvakrajcarska smodka podobna.
Oba sta brez dima.
Ovočje je letos slabo obrodilo. Izmej jabolk so se na Slovenskem najbolj obnesla „Potrpičeva jabolka".
Dima v bodočih bitkah ne bode, a prašilo se bode strašno, ker bodo marsikomu hlače iztepli.
Iz Rusije izvaža se vedno petrolje v veliki množici. Bistroumni diplomatje iz tega sklepajo, da bi Rusi radi komu posvetili.
Vprašanje volilcev šoštanjskega volilnega okraja do svojega deželnega poslanca.
Mi beremo po časnikih, kako se deželni poslanci pred svoje volilce predstavljajo, in od svojega delovanja račun polagajo. Vi ste že celo desetletje poslanec tega okraja, a ni nobenkrat še mi nesmo tako srečni bili iz Vaših prav zgovorljivih ust slišati, kaj ste koristnega za nas storili.
Vemo, da Vi, ko se v mesto peljate, svojima ministroma Krivcu in Haberu pravite: „Ce se jaz v mesto peljam, se jih pelja z menoj petero: Doktor, dekan, nad-župnik, duhovni svetovalec in deželni poslanec (hudobni ljudje pravijo, da, ko se domov vračate, Vas spremlja še šesti tovariš); — mi bi vendar jeaenErat svojega petero-glavnega poslanca v našej dolini — morda v nemčur-skem Šoštanji — radi videli — Vas od obličja gledali, in Vašo politično modrost uživali.
A.	Ali neso naša nova bodalca prekratka?
B.	Kaj še? Za trebuh bodo še predolga.
A.	Ali imaš ti Rusa rad?
B.	Rad, posebno če ima črko B spredaj.
Razne stvari.
Kako je to, da se sedaj poraja toliko mrtvih otrok ?
Kako? I no, zato, ker dobro vedo, kako hudo je na svetu.
Iz Belegagrada se piše, da je Milan baronu Hirschu vrnil obisk. Da bi mu bil kaj druzega vrnil, o tem ni prav nič slišati.
V preteklem letu umrlo je v Avstriji blizu 700.000
ljudij.
To še ni toliko, ako pomislimo koliko grobokopov ima Avstrija in da so v nas sploh jako nezdrave razmere.
Javna zahvala.
Slavno strelsko društvo v Skofjiloki blagoizvolilo je dne 25. avgusta prirediti veselico ter bilo toli obzirno, da je godbi naročilo, da je svirala izključno slovanske skladbe.
Kaj tacega se nesmo nadejali, morebiti tudi gotovi gospodje ne. Zato pa je naša zahvala iskrena in odkritosrčna in v prijetno dolžnost si štejemo, da jo javno konstatujemo. Čast, komur čast!
V Skofjiloki dne 31. avgusta 1889.
Hvaležni poslušalci.
Telegrami ,,Brusu". -
Iz Idrije: Napis: „Mestna klavnica", spremenili so v „Mestno kravnico".
Kranj: Požarna bramba Kranjska, osnovana na podlagi slovenskega jezika, sklenila je jednoglasno, da i nakupi na društvene troške vse slovenske slovnice, ter j jih podari svojemu načelniku, da se bode iz njih naučil vsaj toliko slovenščine, da mu bode možno, črez 15 let ob priliki praznovanja društvene 25letnice vsaj jeden stavek svojega nagovora spregovoriti v slovenščini.
Ljubljana: Tukajšnji kazinarji nameravajo poveljniku kranjskih gasilcev v znak globokega svojega spoštovanja pokloniti častno sekirico.
Zmes.
Nasledki slabe letine na Ogerskem kažejo se že v madjarskik listih. V vseh člankih, ki se bavijo o Slo-[ vanih, osobito pa o Srbih, mlati se prazna slama.
Na Eifflovem stolpu bil je nedavno koncert. To je i bilo za tenoriste kaj! Brez vse težave in elegantno je vsak lahko pel visoki C.
Vlada opira se na nas, a tudi proti nam.
V prihodnjih vojnah rabile se bodo tudi lastovke-listonoske. Tedaj bodo limanice drage, še bolj pa muhe in komarji lastovkam za hrano. In če pojde tako dalje, čitali bodemo še inserate: „ J. Prepeluh,.trgovec v Mušjem Selu, ima pet sodov nasoljenih muh za lastovke naprodaj" i. t. d.
„Jedna lastovka še ne naredi spomladi" tako veli pregovor. Odslej se bode rekalo: „Jedna lastovka še ne naredi zmage".
Za blagajnika pri mestni hranilnici Ljubljanski imenovan je neki Endlicher. To ime mi zelo dopada; ako se mu odvzamete zadnji dve črki, čita se: ... Endlich\
Rumunski kralj je Bogu najbližji, ker skoro vedno biva na Sinaji.
UpraŠanje matematikom: Koliko mila potrebuje človek, kije preštel par tisoč novih papirnih goldinarjev?
Pred gledališkim pogoriščem.
Janko: Kdaj bo filharmonično društvo začelo zidati svojo „Tonhalle?-'
Stanko: Saj je ni treba zidati, saj sama rase.
Janko: Kako ? Kje ?
Stanko: Le čez ograjo poglej, pa boš videl!
Listnica uredništva.
Gosp. A, B. v Borovnici: Vaše vprašanje: „Od katerega lesa je bila Noetova barka, da v 120 letih ni strohnela?" je za nas laike preučeno. Obrnite se do doktorja Mahniča v Gorico. Ko bi Vam pa on ne dal povoljnega odgovora, pa pišite slavni kon-ferenciji v Kanal ali pa v Komen. Ti konferenciji sta Se bolj ,kunštni", nego dr. Mahnič sam.
Gosp. N. N, v Ljubljani: Da bi bila dotična konferen-cija res taka in od konca do kraja, izimši samo jedno točko, vsa nemška, skoro ne moremo verjeti. Prosimo malo več podatkov.
Gospod E. S. ubi ibi: Ne moremo. Šlo je v koš. Informacija pa nam je dobro došla.
Poreč 2+1 : Da gospod Flapp prečitavši „Narod" tri dni ni jedel niti spal, nam je prav ljubo. Iz tega namreč sklepamo, da je še poboljšljiv. Torej le še !
Gosp. F. na Reki: „Kaj je z drugo gimnazijo v Ljubljani?" Vi uprašate preveč. Kako bi mi to znali, ko vendar tega niti oni gospodje ne vedo, ki vsak dan z Gaučem črno kavo pijo ter nosijo svetovno usodo v svojih rokah:?
Milanovič: Vse v redu. Le tako dalje!
A. EBERHART
v ,,Zvezdi" št. 6 in na Mestnem trgu št. 3
priporoča svojo veliko zaogo ^akovrstnih rokovic, preramnic, ovratnikov, manšet, srajc, kravat, nogovic, telovnikov, predpasnikov, spodnjih kri, robcev, gamašen
in drugih jednacih predmetov. (3 9—12)
trgovec s steklenino i. t. d. v Ljubljani
Stari trg št. 15.
usoja si naznanjati, da popolnoma razprodaja več sto oljnato-barvnih slik različne vrste in velikosti z okvirom in brez okvira. Dalje prodaje tudi cerkvene in salonske lestence (lustre), vse pod tovarniško ceno.	(i 9-12)
Konečno priporoča svojo bogato zalogo steklenine, porcelana, beloprstenega blaga, vse po j ako nizki ceni ter se priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.
->f
Slika Einspielerjeva
v veliki obliki
krasno izdelana dobiva se po 50 kr. v
„NAR0DNI TISKARNI''.

izdelovalca oljnatih, barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
Ljubljana,
za Frančiškansko cerkvijo v g. i. Villiarja Iiiši št. 4
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastib pnšicali (Blechbiichsen v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(6 17—24)
Cenike n«, zalitevanje.
■je? ^jte "

Krasno izdelana i i
ll&P V/ %m v veliki obliki, v dveh barvah na karton tiskana, dobiva se v
„Narodni Tiskarni" po 30 kr., po pošti po 35 kr.
Albin C. Achtschin,
Gledališke ulice v Ljubljani,
priporoča svoje dobro založeno skladišče
vsakovrstne železnlne.
On tudi jedini prodaje (13 9—12)
dinamita in razstreliva.
I1III BMOG&i
trgovua z deliliategami in l*oloiiijalniMi blagom, Šelenburgove ulice št. 4 v hiši Šlajmerjevi.
Odbrana zaloga vsakovrstnih sirov, kakor: sir Emendolski, Grojer, Parmezanski, Gorgonzola, Strachino, Ajdamski (holandski), Jabljaški (Habacher), sir Ljubljanske mlekarske zadruge, Imperial, Neufchateler, Roquefort itd.
Zaloga raznih salam: Ljubljanskih, ogerskih, Veroneških, Milanskih, vse iz najboljših tovaren.
Vina v buteljah: avstrijska, ogerska, italijanska, španjska.
Pristni francoski Šampanjec iz raznih kletij. Tudi šampanjec Kleinoschegov, vse po najnižji ceni.	(16 9—12)
Budejeviško (Budweiser) pivo v steklenicah po 6/10 litra 11 gld., po 7/10 litra 15 gld. za sto steklenic. Vse pa v zabojih po petdeset steklenic. Embalaža računi se jako nizko.
Vnanja naročila izvršujejo se točno za gotovo plačo ali pa po poštnem povzetji.