1000 Ljubljančanov na Reki
PRED TEDNI je okrog 1000 Ljubljančanov odpotovalo s posebnim vlakom na Reko, da bi vrnili obisk mestu, s katerim so se po-bratili pred šestimi leti.
Najprej so bili stiki le med mestnimi orga-nizacijami in občinami, po triletnem sodelo-vanju pa so se razširili tudi na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, delovnimi orga-nizacijami, šolami in društvi. širi pa se tudi na turistično in športno področje, se razteza na obrt in trgovino in nekatera povsem nova, niti ne predvidena področja.
Vsekakor, preseglo je prvotni pomen, ki so ga nekateri namenili predvsem turizmu. Celo drugotnega pomena ostaja to področje, v ospredje pa stopajo prej naštete dejavnosti.
NAMEN - ZDRUŽITI PRIJETNO S KORISTNIM
IZ OBČINE Šiška gojijo stike s krajevnimi skupnostmi na Reki štiri krajevne skupnosti in sicer: krajevna skupnost Šentvid s Turni-či, KS Šercerjevo z Vežico, krajevna skup-nost Milana Majcna s Kantrido in krajevna skupnost Medvode s skupnostjo Kastav.
Po treh tednih so vtisi urejeni. Vzniknili so prvi predlogi za boljše sodelovanje, sestav-ljeni so programi za nekatera srečanja y letošnjem letu, na sejah tehtajo dobre pri-mere in rešitve pobratenega mesta na različ-nih področjih, uvajajo nekatere posrečene oblike v delo krajevnih skupnosti. Vsako novo srečanje torej prinese s prijetnimi ura-mi tudi večje število delovnih obvez.
Program obiska je bil silno zgoščen. Ne-prestano smo menjavali teme, obiskali zdaj to, zdaj ono ustanovo, si ogledali napredek na tem ali drugem področju. Nismo zmogli videti vsega, kar se je spremenilo v času od zadnjega obiska pri njih.
ŠOLSTVO
Reka je ena izmed redkih, skoraj edinih mest, ki je materialno osnovo šolstvu zago-tovila s samoprispevkom in sicer že pred le.ti, ko si pri nas še sanjati nismo upali o njem. Šole so prelepe, funkcionalno opremljene, prostorne stiske ne poznajo niti učenci niti učitelji. Učenci imajo zastonj šolske potreb-ščine. Prosvetni delavci so zelo spodbudno nagrajevani. Učni uspeh je daleč nad jugoslo-vanskim povprečjem. Osip je 0,6 odstotka, medtem, ko se v naših šolah porazgubi in omaga v tekmi z znanjem 15 odstotkov otrok.
Slovenski osip je še bolj porazen — kar 35 odstotkov vpisanih otrok predstavlja.
OTROŠKO VARSTVO
Tudi vzgojno varstvene ustanove so pri-merno razpršene. Vsako naselje ima več vrt-cev, ki zajemajo dokaj višji odstotek otrok, kakor ga zajemamo pri nas. Edino v krajevni skupnosti Vežica, ki je pravkar vseljeno na-selje, gradnja varstvenih ustanov ni šla v korak s stanovanjskim naseljem. Kar dva vrtca še gradijo in je čutiti precejšnjo neje-voljo zaradi zamude.
POVEZAVA
Tovariš Jankovič, s katerim sva se pogo-varjala o KS Vežica, je zelo navdušen nad dobro zastavljeno povezavo sekcij pri krajev-ni skupnosti. »Seveda, pogoji se močno razli-kujejo. Njihove skupnosti iraajo mnogo več sredstev na voljo, kakor naše, pa je njihova dejavnost tudi temu primerna. Manjka jim edino le še urejena trgovina in vrtci. In cesti-šča še niso urejena, ker se je naselje tako bliskovito razraslo, da ni bilo mogoče urejati vsega hkrati.«
ŠE MLADA, TODA UREJENA
Tudi krajevna skupnost Turniči je mlado, komaj dograjeno naselje, ki pa je presenet-Ijivo hitro uresničila načrt komunalne ureje-nosti. Tovariš Temlin Štefan predsednik kra-jevne organizacije SZDL v Šentvidu mi je nanizal celo kopico podatkov o pobrateni skupnosti. »Petnajsi tisoc prebivalcev štejejo Turniči. Leta 1970, ko smo prvič zastavili sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, so nam naslov dali na mestni konferenci SZDL. Po prvem obisku se nam je zazdelo, da izbira ni bila najbolj posrečena. To je namreč čisto delavsko naselje, brez večje industrije, le z zametki trgovine in obrti. Mi v Šentvidu pa imamo kar precej razvito industrijo, pred-vsem pa obrt in trgovino in zato smo imeli bolj malo stičnih točk. Toda, to je bil le videz.
TUDI ŠOLE
Po drugem srečanju se je pred nami raz-grnila izredno lepa priložnost sodelovanja. Dogovorili smo se, da bomo vzpodbudili in ustvarili pogoje za sodelovanje med šolami, športnimi organizacijami in društvi ter po-sameznimi sekcijami krajevnih skupnosti.
SREČANJA MED LETOM
V skladu s temi dogovori bo naslednji mesec odpotovala na Reko skupina našega društva »Partizan«, jeseni pa nam bodo iz Turničev  povrnili  obisk njihovi  športniki.«
Še je našteval, še nizal možnosti. »Glejte, dan žena bi lahko naše in njihove žene praz-novale skupaj. Posebno všeč pa mi je njihova oblika povezovanja vseh organizacij in dru-šetv. Vodstva le-teh se sestanejo vsak mesec enkrat, pregledajo uresničevanje preteklih dogovorov in sestavijo program za naslednji mesec. Morda bi jo kazalo uvesti tudi pri nas.«
Skratka, vodilo tovariša Temlina je bilo: ne samo formalna, enkratna srečanja, temveč raznolika in številnejša.
DAN PRIJATELJSTVA, KRONA PRETEKLEGA SODELOVANJA
S tovarišem Šavnikom, predsednikom kra-jevne skupnosti Milana Majcna sva se pogo-varjala kar po telefonu. Nekaj imenitnih misli je nanizal: »Sodelovanje se vsako leto izpopolnjuje. Turistični namen je drugotnega pomena. Mi, Ljubljančani, na prvo mesto postavljamo predvsem izmenjavo mnenj, po-sr-edovanje izkušenj, zato že programe sestav-ljamo tako, da uresničujejo namen. Letos nam je postalo dokončno jasno, da bi ta mno-žična manifestacija pravzaprav morala po-meniti krono preteklih sodelovanj, vrhunec neke predhodne, kontinuirane dejavnosti na različnih področjih v času med enim in dru-gim srečanjem. Tako sodelovanje bi resnično lahko gojilo bratstvo in enotnost.«
TEKMA S ČASOM
Tovariš Rink Zdravko pa je bil zelo navdu-šen nad novim, prelepim domom upokojen-cev v Kantridi. »Največji sovražnik teh ljudi je ostal le še čas. Mnogim je mogoče to prvi in pravi resnični dom, Klubski prostori, športna igrišča, udobne sobe in okusno opremljeni dnevni prostori ter nega in skrb dajejo prebivalcem prijeten občutek varnosti. Ko smo se pogovarjaii z njimi je eden po tožil: »Tako lepo je, kakšna škoda, da sem star.« In že se je kresnil po glavi. »Seveda, če ne bi bil star, bi ne smel prebivati tukaj.«
Vsekakor, starost je lahko nadležna, lahko pa lep zaključek življenja. Reškim upokojen-cem je človečnost kot sončni žarek v pustp sivino. In Ljubljančani smo se spraševali: kaj pa mi, kaj smo storili mi za svoje. Bo spodbuda ostala zgolj skrita želja ali pa ne-koč vendarle dejanje.
PRVI USPEHI
V vseh krajevnih skupnostih so bili pre-pričani, da so prvi rezultati že vidni. Kje, zakaj, kako, smo bili radovedni. »Rečani so, kakor veste, še do nedavna hodili množično kupovat v Italijo. Zadnje čase pa kar derejo v Ljubljano. Mika jih založenost naših trgo vin, kvaliteta tekstila in enkratnost modelov v butikih. Vse več naših pa odhaja letovat v te predele Istre.«
Ta čas, ko sva s tovarišem Rinkom iskala primeren foto material o srečanju na Reki, sem brskala po zajetni mapi, v kateri se je nakopičilo že kar zajetno število programov, ki jih zbirajo za pregled in dokaz o sodelo vanju. Res je, kar je povedal ing. Miha Košak ob slovesu, da bo sodelovanje najbolj uspeš-no tedaj, ko nad njegovo množičnostjo ne bo več pregleda.
ELICA JELEN