Gospodarske stvari. Grozdna plesnoba. Oidium Tuckeri. Piše A. K. oskrbnik. (Konec.) V «Slov. Gosp.» opisal sem na kratko bolezen pod imenom: «Grozdno plesnobo,* ter kone6no navedel sredstvo, katero je proti tej bolezni najboliše. Sedaj pride na vrsto, kdaj je 6as žvepljanja? To vprašanje je za vsacega vinogradnika jako važno. Prvi6 se žvepla še pred cvetjem, kakor hitro so pognanki na trti dobro eden pedanj dolgi, ter da vidimo na trti že dobro razvit zarod (grozd), to je koncem meseca maja ali za6etek junija, tedaj je 6as za prvo žvepljanje. Prvo žvepljanje \e najizdatnejše in najboljše, kajti ravno v istem 6asu se trosi preseljujeio iz mladik na pognanke, istje in na zarod, ki povzro6ijo, da se grozdna plesnoba dalje širi po zelenih organih. Napa6no je prvi6 žveplati pričeti šele sredi ali proti koncu meseca avgusta, kar je bilo to slu6ajno lansko leto v Ormožkem in jutomerskem okraju in morda še tudi drugod. Takrat žveplati bilo je že prepozno, kajti bolezen bila je že jako razširjena, ter povzro6ila nekaterim vinogradnikom že mnogo škode. Znan je pregovor, ki pravi: Po to6i zvoniti, ni6 ne poraaga! Da je to resnica, prepri6al se je lahko lansko leto marsikateri vinogradnik, kajti vsled poznega žvepljanja ni bilo pravega vspeha in vino imelo je zaradi tega večjidel duh in okus po žveplu. Ker je prvo žvepljanje najbolj važno, zato le treba vsacemu vinogradniku paziti, da to delo opravi v pravem 6asu. Pri prvem žvepljanju naj se pazi tudi na to, da se trosi žveplo na pognanke, listje in na zarod (grozd). Drugič ie potreba žveplati, kakor hitro je grozdje odcvelo, ter se jagode nekoliko zdebelele. Pri drugem žvepljanju trosi se žveplo sarao na grozdje. V krajih, kjer ta bolezen napada vkljub dvakratnemu žvepljanju, treba je žveplati tudi v tretji6. V tukajšnjih krajih zadostovalo bode dvakratno žvepljanje. To delo vrši se naj poeasi in enakomerno in pazi se naj na to, da se preve6 žvepla na trte ne natrosi, kajti to je prvi6 nepotrebno; in drugi6 ni gospodarsko, ker se porabi preve6 žvepla. Žvepla naj se vselej v lepem vremenu, nikdar pa ne v mokrih dneh. Po žvepljanju mora biti vsaj par dni lepo vremo, kajti, ako je takoj po tem delu dež, je ves trud zaman, ker dež izpere vse žveplo s trt in pričeti je znova. Z uspehom žveplano grozdje ostane vedno zdravo in jagode enakomerno debele. Vino napravljeno iz žveplanega grozdja ima sicer nekoliko duh in okus po žveplu, zlasti, 6e se na grozdje preobilo žvepla nasuje. Toda to naj vinogradnika nikar ne plaši, kajti duh po žveplu se popolnoma lahko odstrani. Odstrani se ga ravno pri prvem presnamanju (pretakanju) s tem, da se v lij dene 5 do 6 bakrenih pokriva6ev ali ren, katere je treba večkrat obrisati. S tem, da pride vino z bakrom v dotiko, odtegne baker vinu ves duh po žveplu. Napa6na bi bila misel vinogradnikov, da bi se žvepljanje trt opustilo, kajti potem bolezen lahko uniči celo trgatev. Tudi drugod, kjer je pri6ela napadati ta bolezen, poprijeli so se z vso odločnostjo tega sredstva, gotovo tudi naši slovenski vinogradniki ne bodo zanemarjali tega važnega opravila. Vsaeemu velja pregovor, ki pravi: Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! K. Krvava ušica ali krvavka. (Konec.) Nekateri mo6no hvalijo v zatiranje zimskih jajec apnovanje, ki se najbolje priporo6a za ozdravljenje pritlikavcev in starih debel. V pozni jeseni ali po zimi odgrne se okoli debla 1 m na široko vsa prst do korenine, potem se poškrope korenine z navedeno raztopino in na nje se potrese žganega ali gašenega apna palec na debelo. Ko se je to storilo zagrne se zemlja zopet 6ez apno. Zelo ušiva stara drevesa treba je pomladiti in sicer do 5 ali 6 letnega lesa, ostalo vejevje pa očisti in osnaži, kakor smo prej nasvetovali. Odpadke s tisocerimi zalegami jajec poberi in sežgi. Pomlajenje naj se poskuša sosebno pri takih drevesih, ki so vsled hudih vibarjev in toče tako poškodovana da imajo težke rane ; s tem preprečimo naselitev krvave ušice \>o ranah. Z debel mladih drevesc odpravljaj ušice, da namažeš in opereš vse nabrekline in otekline, kjer so se prejšno leto vgnezdile ušice, z omenjeno raztopino. Vsa ta dela naj se vršijo 6ez zimo do zgodnje pomladi. 2. Unici vse ušice, ki jih opazuješ na svojem drevju. Loti se tega dela uže meseca aprila, ko se za6nejo ušice pomnoževati in seliti. Vsako zalego ušic, ki ti že od dale6 pada v oči, poškropi in zamaži z znano raztopino. Da pokon6aš zalege krvavk tudi v vrhu dreves, priskrbi si drevesno brizgalnico in 6e take ne moreš dobiti, ie dobra tudi škropilnica, ki se rabi za trte. V brizgalnico nalij raztopine in poškropi zalege, ki na mah z volno vred izginejo. Nekateri gospodarji tudi zme6kajo zalege ušic in vse razpoke zamažejo z lojem. Nepoškodovane ušice, ki so še ostale, se pod mastjo zadušijo, druge se pa ne morejo takoj naseliti. Vsakih 4 tednov moraš z nova pri6eti boj zoper nesre6no golazen, posebno pa ne pozabi zatiranja krvavih ušic meseca julija in to zato, da se meseca avgusta ne prikaže tako ogromno število krilatih ušic, ki bi drugod svoj rod dalje razširjevale in množile. Vsakokrat pa namaži zatrto zalego z apnom, da v bodo6e lahko najdeš mesto, kjer so bile nastopile ušice. Posebno ne pozabi tako zaznamovati jablane, na katere se ušice najraje vgnezdijo kakor, vse zlate kosma6e, kosraa6 ananas, Baumanov kosmač, karmelitar, vse Calville, rumeni Bellefleur, car Aleksander, rudeči astrakan itd. 3. Umij in osnaži z znano raztopino vsa drevesca, ki si jih od drugod nakupil za nove nas-ade, in sicer na deblu in vrhu, da se ne vtihotapi kruta sovražnica krvava uš. Ravno tako očisti in umij vse cepi6e, ki jih dobivaS od drugod. 4. Izdalno gnojenje, ki se žalibog tolikokrat opušča, utrdi drevo in znano je, da krepkemu drevesu ne škodujejo toliko razne nadloge in bolezni, ki se ga lolijo. Pripoznati moramo sicer, da se tudi po navedenih pravilih krvava uš ne da popolnoma zatreti, kjer je \ edenkrat nastopila, a vendar bo skrbni in umni gospodar, ki se ravna po naših nasvetih, vsaj toliko dosegel, da ne bo poznati Bog ve kake škode in da bojo drevesa vzlic temu obilo sadu obrodila. F. P. TJpeljati kavo, ki bi pospeševala zdravje in ki bi objednem nadomestila neredilno, našim živcem škodljivo bobovo kavo, ali jo vsaj storila neškodlljivo, to so skušali že dalj časa doseči vestni zdravniki in prijatelji človeštva. V Kathreiner-Kneippovi sladni kavi se je slednič našlo nadomestilo, za to tako razširjeno navado, ki se skoro ne da več pogrešati, da se popije enkrat ali dvakrat na dan, tudi večkrat, nekoliko tople kave, katera zdravju ne škoduje, ki pa vendar zadovolji našemu naraenu. Kathreiner-Kneippova sladna kava se je skazala zlasti glede priljubljenega okusa bobove kave kot njena najizvrstnejša primes namesto doslej običajnih pomočkov, ki niso bili druzega kakor barvila. Samo ta kava ohrani ta dobri okus, ga stori še mnogo boljšega, milejšega in prijetnejšega. Slednjič se z uporabljevanjem tega domačega izdelka, (ki je pristen le v znanih izvirnih zavitkih z imenom Kathreiner, nikoli na vaga na prodaj) v vsaki družini precej pribrani, in služi torej ta kava splošni blaginji v dvojnem oziru.