OSREDNJA
knjižnica
Leto XI	številka Ì	cena 1,40 EUR	28. januar 2009
Leto XI	številka Ì	cena 1,40 EUR	28. januar 2009

Boomfest: STOP in hkrati divja vožnja naprej..............str. 9
Množičen »SavinSKI« izziv................................str. 21

,\eànj3 ^
».

$5-
oči *
9 771580 0960
04
Celje - skladišče D-Per
YAMAHA [ 28/2009
Drešinja vas 15, Petro\
3024105,1
cobiss S
hitri servis * menjava gum
www.avto.net / slomoto
POHIŠTVO PETROVČE
TrfrS
uns
Tel.: 03 570 80 35
Vabljeni na
OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na kulturnem področju in premierno uprizoritvijo Savinove operne enodejanke Poslednja straža, ki bo
v petek 6. februarja 2009, ob 19. uri
v Domu II. slovenskesa tabora Žalec.
Ne le kriza, tudi priložnost!
O tem, daje svetovna finančna in gospodarska kriza prišla tudi k nam, ne moremo več govoriti zgolj kot o psiholoških učinkih medijskega pisanja in njihovega vpliva na potrošnike, ki so postali previdnejši v svojem nakupnem obnašanju. Posledično pa, da je psihološko zmanjšana potrošnja prinesla zmanjšanje proizvodnje v podjetjih in tako naprej... Križaje začela dobivati svojo realno podobo tudi v konkretnih domačih slovenskih, spodnjesavinjskih podjetjih, ki so jim začeli kupci bistveno zniževati naročila, posledično pa so morali sprejeti mnoge ukrepe racionalizacije poslovanja, da ne rečemo odpuščanja. O vseh posledicah lahko v tem trenutku zgolj ugibamo, napovedati pa jih resnično ne upa nihče, niti tega, kdaj bomo dosegli dno. Glede na ocene, da tudi običajne pomladanske živahnejše poslovne aktivnosti utegnejo letos prinesti veliko slabše rezultate, se moramo res pripraviti na letošnje leto z ročno zavoro. Država skuša gospodarstvu pomagati z določenimi ukrepi, denimo z zakonom o delnem subvencioniranju prostega časa, a vseeno gre pričakovati, da bodo imeli zavodi za zaposlovanje v prihodnjih mesecih precej povečan obseg dela.
Kot kažejo nekateri rezultati anket, kijih izvaja Statistični urad RS, so se ljudje že začeli obnašati veliko bolj zadržano, za začetek vsaj pri nakupu večjih dobrin, kot je stanovanje, ali luksuznih dobrin, kot je denimo avto. V zadnjem četrtletju lanskega leta so se glede na leto poprej nakupi avtomobilov zmanjšali za 7 odstotkov, nakupi ali gradnje stanovanja za 4 odstotke, poraba večjih količin denarja za izboljšave doma pa za 8 odstotkov. Rezultat odgovorov denimo glede namena nakupa ali gradnje stanovanja v prihodnjih 12 mesecih pa je pokazal, da velika večina vprašanih, 94 odstotkov, v naslednjih 12 mesecih zagotovo ne bo kupila ali gradila stanovanja, naslednji 3 odstotki ga verjetno ne bodo kupili, 2 odstotka ga bosta mogoče kupila, le 1 odstotek vprašanih pa bo v naslednjih 12 mesecih gotovo kupil stanovanje. Delno gre za previdnejše obnašanje ljudi v smislu preventivnega varčnega obnašanja, v zadnjem času pa tudi že za realne finančne stiske ob zmanjševanju družinskih prihodkov ali celo brezposelnosti.
A nasploh, razmišljajo filozofi, bo kriza očistila svet, kije v zadnjih dveh desetletjih presegel vse okusne meje potrošništva in na eni strani pretiranega blagostanja in bogastva, po drugi strani pa večanja prepada med revnimi in bogatimi. Najbrž zna biti res. Kriza nima nikoli le negativnega predznaka, je tudi priložnost za ta svet, da pogleda vase, je priložnost za vse nas, da se ustavimo v brezosebnem, pogosto neracionalnem tempu za luksuzom in se vrnemo k sebi, k svojim družinam, prijateljem, k naravi.
Morda nam je ta svet dal novo priložnost, da se rešimo pred lastnim uničevalnim pohodom. Da se iztrgamo iz kalupov sedanjosti in naučenih vzorcev obnašanja in preživimo s tistim, kar znamo, kar pride iz nas in kar nas povezuje, ne razdružuje. Imamo priložnost, da se vrnemo k svojemu bistvu, k naravi in da ostanemo zdravi, duševno in telesno.
Preživeli bodo najbrž najmočnejši, a ne v materialnem smislu, temveč najmočnejši v smislu zdravega duha in trdne volje, da za materialno preživetje potrebujemo veliko manj materialnih dobrin, političnih peripetij in nevoščljivosti, a veliko več druženja, prijaznih odnosov do ljudi in narave.
Spodobi se, da se borimo za te vrednote. Spodobi se, da spremenimo svet, kot je (bil) sedaj. Srečno.
Lucija Kolar
Neža Maurer Slovenka leta
delavca, Rodne grude, Otroka in družine in Kmečkega glasa. Njeno zadnje delo, knjiga Na tvojo kožo pišem verze, je izšlo decembra. Enaindvajseta razglasitev izbora je potekala v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Kandidatke za Slovenko leta 2008, poleg Neže Maurer so bile to Ana Cajnko, prof. dr. Živa Deu, Da-
mjana Golavšek, Sara Isakovič, dr. Barbara Jaki, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Sonja Merljak Zdovc, Desa Muck, Mateja Pintar, dr. Miriam Praprotnik, prof. dr. Renata Salecl, mag. Suzana Tratnik in Bernarda Tre-bušak, pa sta pred razglasitvijo sprejela ljubljanski župan Zoran Jankovič in predsednik države Danilo Türk.	T. Tavčar
Neža Maurer
Med štirinajstimi kandidatkami so bralci revije Jana za Slovenko leta 2008 izbrali pesnico, pisateljico, novinarko, publicistko Nežo Maurer, rojeno v Podvinu pri Polzeli.
Neža Maurer je tudi častna občanka Občine Polzela, na to so Polzelani še posebej ponosni. Zdaj živi v Škofji Loki. Je avtorica mnogih pesniških stvaritev za otroke in odrasle, obširnega opusa knjižnih in dramskih del za otroke, mladino in odrasle, bila je urednica Prosvetnega
Kako čutijo recesijo podjetja SSD?
Posledice svetovne finančne in gospodarske krize se že kažejo tudi v naši dolini.
V mnogih proizvodnih podjetjih so čas prazničnih dni ob koncu lanskega in v začetku novega leta zaradi manjših naročil izkoristili za zaokrožene kolektivne dopuste, leto pa so ali bodo začeli z uveljavljanjem 36-urnega
delavnika. Ukrepi varčevanje so stalnica. Vsekakor pa kriza ni zadela vseh enako, saj delujejo v različno »občutljivih« panogah. Nakazuje pa trend, ki ga bomo zagotovo še spremljali v naslednjih mesecih. Pogovarjali smo se z odgovornimi osebami oz. v podjetjih Novem Car Interior Design, Garant, Polzela, tovarna nogavic, Odelo in Termoteh-nika. Več na str. 10.
Pridite po.svoj
s?
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
vos ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naiih storitev;
•	svetovanje in meritve
•	montaža
•	servis in vzdrževanje
In kakovostnih izdelkov Hörmann:
■Bn • garažna vrata rti II • industrijska vrata uu H • motorni pogoni na daljinsko upravljanje HM| • notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata l.liifililil • noklodalna tehnika
Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče
t. +386 (0)3/71 20 Ó00 f. +386 (0)3/71 20 620 vv.motjaz si • info®matjaz si
PARTNERSKI MESTI ŽALEC IN KRUŠEVAC
v sodelovanju z društvom ’’Vukova zadužbina” iz Ljubljane vabita na koncert
mednarodno priznanega pevskega zbora ’’Sveti knez Lazar”
v četrtek, 12. februarja 2009, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražama in kavni butik!
iradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Ana Turnšek,
Založe 10, Polzela
2.	Vesna Anclin,
Pod smrekami 13, Šempeter
3.	Monika Sevnik, Zabukovica 12/d, Griže.
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Nezavarovani še trije prehodi
Vse službe v isti zgradbi
Ob prerezu traku
V žalski občini so konec lanskega leta odprli dve pomembni pridobitvi, in sicer so namenu predali povezovalno cesto v Petrovčah, v Drešinji vasi pa preurejen železniški prehod z zapornicami. Poleg Božička so pridobitev v Petrovčah pozdravili otroci, v Drešinji vasi so pričakali prihod vlaka in spuščanje zapornic, obe naložbi pa je blagoslovil pater Ivan Arzenšek.
Gre za izjemni pridobitvi za varnost v cestnem in železniškem prometu, poudarja vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje
prostora na Občini Žalec Aleksander Žolnir, Marjan Stopin-šek, vodja sekcije za vzdrževanje prog pri Slovenskih železnicah, pa je pohvalil sodelovanje občine. Po sporazumu naj bi v žalski občini uredili zavarovanje dveh nivojskih križanj ceste z železnico z avtomatskimi zapornicami, in sicer v Levcu in Drešinji vasi. Izvajanje del v Levcu je preloženo zaradi nestrinjanja krajanov s predlagano lokacijo, o čemer je spregovoril žalski župan Lojze Posedel. Na podlagi sporazuma so Slovenske železnice v Dreši-
nji vasi izvedle vsa potrebna dela na sami železniški infrastrukturi v vrednosti 350 tisoč evrov. Občina Žalec je pridobila potrebna zemljišča in izvedla razširitev dela ceste, vrednost teh del je 45 tisoč evrov. V okviru izvajanja sporazuma je Občina Žalec izvedla tudi obnovo javne poti na severni strani železniške proge v Petrovčah, ki bo omogočila ukinitev nivojskega križanja v Petrovčah pri kapeli, ki ni zavarovano z zapornicami. Poleg pridobitve zemljišč je za razširitev javne poti Občina Žalec izvedla investicijo v višini 46 tisoč evrov, pri čemer so s 30 tisoč evri sodelovale Slovenske železnice. V prihodnjem letu si bo Občina Žalec prizadevala za dogovor o zavarovanju enega izmed treh križanj v Levcu, kjer bi s povezovalno cesto na južni strani omogočili ukinitev dveh prehodov. V Občini Žalec bodo tako ostali nezavarovani še trije prehodi, od katerih je glede na gostoto prometa najprej potrebno urediti prehod v Dobriši vasi. T. T.
Jože Golič
Z začetkom letošnjega leta je Občina Žalec po ponovnem javnem razpisu dobila novega direktorja občinske uprave, ki hkrati vodi na občini tudi Oddelek za splošne zadeve in premoženje. To je diplomirani pravnik Jože Golič iz Prebolda, ki je v svoji dosedanji karieri zamenjal že kar nekaj služb, a prav vse so bile v osrednji žalski upravni zgradbi.
Jože Golič je o svoji dosedanji poklicni poti povedal: »V tej stavbi sem že več kot 30 let. Začel sem leta 1978 kot premo-
Savinova pot, spominski večer
Učenci, dijaki in študentje, ki so izvajali Savinovo glasbo (od leve proti desni: Tilen Draksler, Kim Pavlič, Neža Justinek, Darko Vidic, Igro Vinčentič in Vesna Verbnjak)
Konec leta je minilo 60 let od smrti Friderika Širce - Rista Savina. V spomin temu velikemu skladatelju je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil dva dogodka.
Najprej so predstavili Savinovo sprehajalno pot po Žalcu, ki
obuja čas, v katerem je skladatelj živel. Pot vodi mimo Hausenbic-hlerjeve rojstne hiše, kjer je živel Janez Hausenbichler, žalski narodnjak, hmeljar in politik. V tej hiši je delovala tudi žalska čitalnica. Od tod vodi pot do prvega žalskega hotela, ki ga je leta 1907
zgradila družina Piki, pa mimo kovačije Zotel, cerkve sv. Nikolaja, Bergmannove vile, nekdanje pivovarne, kjer je bila nekoč tovarna Juteks, mimo železniške postaje, stare šole, Roblekove vile in nekdanje tovarne Ferralit do Kukčeve hiše, v soseski Savinove. Po popotovanju po Savinovi poti pod vodstvom lokalne turistične vodičke Urške Kalšek se je zaradi hladnega in deževnega vremena podalo bolj malo pohodnikov.
Na spominskem večeru je o Ristu Savinu govorila Lidija Ko-celi, direktorica za kulturo na
Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, in poudarila, da s koncertom zaključujejo prvo leto intenzivnega druženja s skladateljem in z njegovo glasbo, leto spominov nanj kot someščana in znamenitega Žalčana. V glasbenem recitalu so Savinove klavirske skladbe in samospeve izvajali mladi glasbeniki Neža Justinek, Kim Pavlič, Vesna Verbnjak, Darko Vidic, Igor Vičentič in Tilen Draksler.
Drugo leto bodo v Žalcu praznovali 150-letnico rojstva tega velikega moža, ki je vzporedno s svojo glasbeno kariero gradil tudi vojaško in se upokojil kot general major v avstro-ogrski vojski.	T. Tavčar
Župan z duhovniki
Med novoletne sprejeme z najdaljšo tradicijo v žalski občini sodi gotovo županov sprejem za duhovnike žalske dekanije. Tokratnega sprejema v gostišču Štorman v Šempetru so se udeležili povabljeni duhovniki iz župnij Šempeter, Žalec, Polzela, Petrovče, Griže, Gotovlje in Galicija.
V nagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da je bilo preteklo leto uspešno
in naporno, in se zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov. Za sprejem se je županu zahvalil dekan žalske dekanije Jože Kovačec, sicer župnik na Polzeli, in poudaril, da se dobri odnosi občinskih in političnih struktur do duhovnikov kažejo na številnih področjih in na različne načine. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v tem letu. T. T.
Duhovniki z županom in sodelavci
Na podlagi 50., 60 in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00,37/01, 25/02, 5/03, 29/03,134/04,16/05,95/05, 23/06) župan Občine Žalec s tem
JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod
I.
Župan Občine Žalec naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod (v nadaljevanju: dopolnjeni osnutek OPPN), ki sta ga pod št. projekta P 111870 izdelala Toming consulting, d. o. o., Velenje in Protim Ržišnik Perc, d. o. o., Šenčur.
Gradivo iz prve točke bo od 2. februarja do 3. marca 2009 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec, soba št. 38, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, in
-	v prostorih Mestne skupnosti Žalec, Ulica Savinjske čete 4, Žalec.
Javna obravnava bo potekala dne 11. februarja 2009 ob 18.00 v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPPN. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 3. marca 2009 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Občine Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, ali na elektronski naslov obcina.zalec@eunet.si, pri čemer je v rubriki »Zadeva« potrebno navesti ključne besede »OPPN Žalec zahod«.
Po preteku javne razgrnitve bo zavzel stališče do vseh pripomb in predlogov javnosti župan Občine Žalec, Občina Žalec pa bo pisno seznanila s svojim stališčem vse tiste lastnice in lastnike zemljišč, ki so pripombe in predloge podali v okviru javne razgrnitve.
VI.
Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in Mestni skupnosti Žalec ter v časopisu Utrip ali Delo. Javno naznanilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 35005-0006/2004 2/3 Žalec, 16. januarja 2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
ženjsko-pravni referent in pripravnik na takratnem Oddelku za okolje in prostor Skupščine Občine Žalec. Tu sem opravil prvi strokovni oz. upravni izpit, da sem imel pooblastila za vodenje postopka. Po služenju vojaškega roka sem se vrnil na isti oddelek, ki je bil takrat še enovit, ne tako kot danes, ko je to področje razdeljeno na občino in upravno enoto. Od leta 1982 sem bil štiri leta sekretar takratne Skupščine Občine Žalec, naslednje mandatno obdobje pa član izvršnega sveta in predstojnik Oddelka za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. Ko mi je potekel mandat, sem zapustil občinsko upravo in odšel v pravosodje. Bil sem sodnik za prekrške, predstojnik sodnika za prekrške ter na koncu vodja Oddelka za prekrške pri Okrajnem sodišču Žalec, vse skupaj 18 let.
Za novo službo sem se odločil iz osebnih razlogov. Ni moj edini cilj v življenju kaznovati ljudi. Pokazala se je priložnost, da prevzamem drugo delo v Občini Žalec, ki se mi je zdelo izziv, glede na to, da poznam ljudi in dinamiko v hiši. Stvari zame niso čisto nove. Tako sem najprej prevzel vodenje Oddelka za splošne in premoženjske zadeve, radi rečemo kar pravne službe. Županova ocena je bila, daje ta služba kadrovsko nekoliko šibka, saj občina vstopa v različna razmerja z občani, pravnimi osebami in drugimi subjekti, in ta razmerja je potrebno urejati pravno, da
zadeve držijo in da iz tega ne izhajajo neke škode za občino. Zdaj smo v njej štirje univerzitetni diplomirani pravniki, to službo še vedno vodim, čeprav sem prevzel tudi funkcijo direktorja občinske uprave. Oddelek za splošne in premoženjske zadeve je servis za celotno občinsko upravo in širše. Preko nas gredo vse pogodbe, večino moramo parafirati, preden jih podpiše župan, tako prevzemamo svoj del odgovornosti. Občina sklepa veliko pravnih poslov v zvezi s premoženjem, ki ga ima, vse to gre preko te službe. Drugo veliko področje pa so splošne zadeve, kar pomeni zagotavljati pogoje za funkcioniranje občinske uprave, od čiščenja prostorov, obnove opreme in prostorov do glavne sprejemne pisarne. Kot direktor občinske uprave koordiniram tudi vse oddelke občinske uprave ter navzven zadeve z različnimi uporabniki te hiše, to so upravna enota, davčni urad in geodetska uprava.«
Novi direktor občinske uprave Jože Golič je še povedal, da bodo letos nadaljevali z obnovo občinske stavbe, ki je star objekt in zahteva ves čas precejšnja vlaganja. Trenutno poteka obnova enega celotnega nadstropja. Lani so v prostore občinske uprave namestili klimatsko hlajenje. Eden zahtevnejših projektov, ki naj bi se začel še letos, je obnova stopnišča in vgradnja dvigala z dostopom do vseh etaž in medetaž. Prav tako bodo večjo pozornost namenili področju varnosti, na višjo raven pa je po besedah Jožeta Goliča potrebno dvigniti tudi pisarniško poslovanje.	K. R.
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC, KI JIH BO V LETU 2009 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjih področij dejavnosti:
•	založništvo: knjige, drugi projekti,
•	glasba: produkcija, drugi projekti,
•	uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti,
•	vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti,
•	radijski in televizijski kulturno-umetniški projekti,
•	varstvo kulturne dediščine.
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe),
b)	da imajo sedež v Občini Žalec, razen častnih občanov Občine Žalec,
c)	da izpolnjujejo kriterije Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec,
d)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta,
e)	za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in d), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
Razpis se začne 28. 1. 2009 in je odprt do porabe sredstev.
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev, ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavne obrazce za posamezno razpisno področje.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 28. januarja 2009 dalje.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma marca 2008. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
OBČINA ŽALEC
januar 2009
Leto evropskih projektov in obletnic
Med nagovorom žalskega župan Lojzeta
Župan Občine Žalec Lojze Posedel pripravi vsako leto tudi ponovoletni sprejem za novinarje, ki poročajo iz žalske občine. Čeprav je bil glavni namen srečanja neformalno druženje ob kosilu, je župan predstavil najpomembnejše dosežke v preteklem letu in načrte za letošnje leto.
Na srečanju v šempetrskem gostišču Štorman so poleg župana novinarje pozdravili podžupanja Ivica Čretnik, podžupana Ivan Podpečan in Dani Zagoričnik ter novi direktor občinske uprave Jože Golič, predstavila pa se je tudi nova tajnica
Posedela
župana Tina Lorger. Poleg omenjenih so se srečanja z novinarji udeležili tudi vodja Oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataša Gaber Sivka, vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir, vodja Oddelka za finance Vlasta Simonič in dosedanji direktor občinske uprave, po novem na Razvojni agenciji Savinji zadolžen za izvedbo evropskega projekta gradnje kanalizacije in čistilne naprave, Stojan Praprotnik. Vsi so pripravili tudi pisna poročila o delu v preteklem letu.
V svojem nagovoru je župan Lojze Posedel poudaril, da je
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 29. 12. 2008 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
I.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) naselja Dobrtešnica Šempeter, ki ga je oktobra 2008 pod št. projekta 823/2008 izdelal R Projekt, d. o. o., iz Slovenske Bistrice.
II.
V	ureditveno območje OPPN so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 456/1-del, 1121/2-del, 450/1,448/1 in 448/3, vsa k. o. Šempeter v Savinjski dolini.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini. Javna razgrnitev bo trajala od 2. 2. 2009 do 3. 3. 2009. V času javne razgrnitve bo dne 11.2. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec javna obravnava.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter v Savinjski dolini ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-03-0002/2008 Žalec, 29. 12. 2008
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 21.1. 2009 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
I.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) severnega dela naselja Šempeter, ki ga je decembra 2008 pod št. projekta 12/8-06; 08/2008 izdelal Uniarh, d. o. o., iz Ljubljane.
II.
Okvirno ureditveno območje OPPN severnega dela naselja Šempeter zajema celotni del naselja Šempeter, ki leži severno od regionalne ceste Ločica-Šempeter-Žalec R 11/447, razen proizvodnega območja SIP Šempeter in skrajnega severovzhodnega dela naselja, ki se urejata s svojima izvedbenima prostorskima aktoma.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini. Javna razgrnitev bo trajala od 23. 2. 2009 do 25. 3. 2009. V času javne razgrnitve bo dne 4. 3. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec javna obravnava.
IV.
V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter v Savinjski dolini ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0001/2005 - 2/3 Žalec, 21.1. 2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
bilo leto 2008 za žalsko občino leto evropskih projektov in obletnic. Uspešno je potekal projekt mreže lokalnih cest, ki se nadaljuje, začeli pa sta se tudi gradnja primarne kanalizacije in nadgradnja čistilne naprave v Kasazah v okviru projekta varovanja voda povodja Savinje. Poleg teh projektov, v večinskem deležu financiranih iz evropskega denarja, poteka tudi projekt eko muzeja hmeljarstva.
Že nekaj let je stalnica na županovem sprejemu vprašanje osnovne šole v Grižah, ki je v pripravah na uvedbo devetletne osnovne šole v občini še edina ostala z neprimernimi prostorskimi pogoji. Že pred časom je bila sprejeta odločitev, da se na lokaciji sedanje šole zgradi nova zgradba s telovadnico in vrtcem. Kot je povedal župan, ta čas poteka projektiranje šole, gradnja pa naj bi se začela letošnjo jesen. Eno šolsko leto se bodo učenci k pouku vozili v prostore UPI Ljudske univerze Žalec in POŠ Liboje. Rok gradnje je eno leto. To je za občino velik finančni zalogaj, saj skupna vrednost znaša okoli 7,7 milijona evrov, pri čemer naj bi 30 odstotkov
vrednosti projekta sofinanciralo ministrstvo za šolstvo in šport, pri gradnji telovadnice pa je zaenkrat dogovor o samo 10 odstotkih.
Lojze Posedel je tudi povedal, da bo kot poslanec odprl poslansko pisarno in da bo začel s poslanskimi večeri. Prvi gost večera bo predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar. Povedal je tudi, da bo ponovno kandidiral za župana. Občina je kupila nov službeni avtomobil. Enajst let starega šafrana je zamenjal C 5, ki je bil izbran z javnim natečajem. Letos občina ni pripravila novoletnega obdarovanja, sredstva za nakup novoletnih daril je nakazala v Savinov sklad za štipendije. Temu vzoru so sledila tudi nekatera podjetja in v sklad nakazala skupaj 2.500 evrov. K. R.
Najava javne dražbe
Občina Žalec najavlja javno dražbo za prodajo vozila Renault Šafrane 2.5, letnik 1997, prevoženih 236.431 km, izklicna cena 1.800,00 EUR z DDV. Javna dražba bo objavljena v Uradnem listu RS, na spletni strani Občine Žalec in v lokalnih medijih.
Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE SOLE
Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2009/2010 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 2003.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja 2009 (dopoldan).
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred v mesecu februarju (popoldan).
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan)
1. matična šola Griže
2. Podružnična osnovna šola Liboje
Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169).
Brnica (razen hišnih številk 1, 1 a, 1 b, 2, 3, 4, 5), Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10, 11, 12,12 a, 13,14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75,77, 77 a, 76, 78, 79,81, 84,86,87,88, 88 a, 89, 93, 93 a), Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169).
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1. matična šola Petrovče
2. Podružnična osnovna šola Trje
Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke
1.1	a, 1 b, 2, 3, 4,5), Dobriša vas, Dreši-nja vas, del naselja Kasaze (hišne številke
1.1	a, 2, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10,11, 12,12 a, 13,14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73,74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81,84, 86,87, 88,88 a, 89, 93, 93 a),Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje.
Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno.
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek)
Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje.
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje.
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence.
Zadolževanje bo nižje
Svetniki Občine Žalec so se 22. decembra še zadnjič v lanskem letu sestali na redni seji občinskega sveta. Ker se je župan Lojze Posedel udeležil izredne seje Državnega zbora RS, je sejo občinskega sveta vodila podžupanja Ivica Čretnik.
Na dnevnem redu je bilo 13 točk. Svetnik Marko Laznik je sicer na začetku predlagal, da bi svetniki dodatno na dnevni red uvrstili obravnavo njegovega stališča do dokončnega poročila nadzornega odbora o nadzoru poslovanja Občine Žalec v letu 2007, vendar ta predlog ni bil sprejet.
Po sprejetju dnevnega reda so žalski svetniki za predstavnico ustanovitelja v svetu JZ Zdravstveni dom Žalec imenovali Nives Čadej iz Kasaz, nato pa potrdili nekaj premo-ženjsko-pravnih zadev. Med drugim so osmim najemnikom občinskih stanovanj odpisali terjatve v skupni višini 25.600 evrov najemnine in 177 evrov obratovalnih stroškov. Šest od teh najemnikov je umrlo, dva pa sta se izselila iz stanovanja. Ob tem so svetniki podprli predlog, da se čim prej ustanovi odbor za socialo, ki bo obravnaval oprostitve plačila najemnin tistim, ki so v resnični socialni stiski, da ne bo prihajalo do terjatev, ki jih ne bo mogoče izterjati.
Ponovno je bilo na decembrski seji na dnevnem redu glasovanje o spremembi poslovnika občinskega sveta, ki bi omogočila glasovanje z glasovalnimi napravami, ki so že več kot leto dni nameščene v občinski sejni sobi. Za potrditev sprememb v prvi obravnavi bi morala glasovati dvotretjinska večina svetnikov, vendar je od 27 prisotnih za sklep glasovalo samo 16 svetnikov, ne pa potrebnih 19.
V nadaljevanju seje so se žalski svetniki lotili sprememb proračuna za leto 2009, ki je bil sicer sprejet že pred časom, vendar so bile potrebne določene spremembe. Prihodki so višji za 814.894 evrov, za milijon je nižje predvideno zadolževanje, celotni odhodki pa po novem znašajo 31.980.000 evrov in so za 42.800 evrov nižji od prvotnega proračuna.
Svetniki so v prvi in drugi obravnavi potrdili predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in sprejeli sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V prvi in drugi obravnavali sta bila sprejeta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (število članov sveta je s 7 zmanjšano na 5, od tega 4 člane imenuje občinski svet) ter predlog odloka o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za kmetijstvo Občine Žalec (ta sklad je deloval v času nekdanje žalske občine).
Po potrditvi odmikov od veljavne prostorske dokumentacije je bilo na dnevnem redu poročilo o izvedbi nadzora poslovanja v letu 2007 v Javnem zavodu Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. Nadzorni odbor nepravilnosti v poslovanju ni ugotovil, je pa podal mnenje, da obstoječa statutarna ureditev ne omogoča sorazmerne zastopanosti predstavnikov ustanoviteljev v svetu zavoda, saj so razmerja glede na obstoječo situacijo popolnoma neustrezna. Prav tako je nedopustno, da preko predstavnikov v svetu zavoda ustanoviteljske pravice udejanjajo tudi tiste občine, ki nimajo več premoženja v tem javnem zavodu.	K. R.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan občine Žalec dne 29.12. 2008 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
i.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru, ki ga je oktobra 2008 pod št. projekta 326/07 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., iz Celja.
II.
V	ureditveno območje OPPN so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 434/4, 434/5
-	del, 434/7, 433/1, 429/3, 428/1, 1141/1 - del, 485/32 - del, 1184 - del, 1110/1, 1121/2
-	del, 414/5, 416/1, 416/2,416/3, 416/4, 416/5, 417/1,417/2, 419/1, 419/2,419/3,419/4, 420, 421/1, 421/2, 423/1, 423/2, 423/3, 423/4, 423/6, 423/8, 423/9, 423/10, 423/11, 423/12, 424/1, 424/2, 424/3, 424/4, 424/5, 426/2, 428/2, 428/3, *570, *317, *316, *190, *35/2,425/16 - del, 495 - del, 485/116 - del, 430/2, vsa k. o. Šempeter v Savinjski dolini.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini. Javna razgrnitev bo trajala od 2. 2. 2009 do 3. 3. 2009. V času javne razgrnitve bo dne 18. 2. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec javna obravnava.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter v Savinjski dolini ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0005/2007 - 2 4 Žalec, 29. 12.2008
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Sprejet braslovški proračun 2009
Prvi solarni svetilki
Svetniki Občine Braslovče so na 17. redni seji občinskega sveta obravnavali deset točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi je bila nedvomno obravnava predloga Odloka proračuna Občine Braslovče za leto 2009, ki je bil v drugi obravnavi. Predlog je bil v petnajstdnevni javni obravnavi, v tem času je prišlo nekaj pripomb, največ pa jih je podal Krajevni odbor Letuš.
Predlog proračuna za prihodnje leto so na kratko obrazložili župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja Barbara Florjan Jelen. Poudarili so, da v času javne obravnave ni prišlo do bistvenih sprememb. V razpravi so sodelovali le trije svetniki, ki so menili, da je proračun dobro pripravljen in da tako velikih investicij, kot jih načrtujejo s pomočjo evropskega denarja in države, kar obstaja občina, še
ni bilo. Prihodki bodo znašali 4,23 milijona evrov, odhodki pa bodo za 458 tisoč evrov višji, za kar se bo občina zadolžila. Za proračun je tokrat prvič po desetih letih glasovalo vseh trinajst na seji prisotnih svetnikov. Svetniki so z istim številom glasov sprejeli tudi sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičninskim premoženjem za prihodnje leto, ki se načrtuje v vrednosti nekaj več kot 160 tisoč evrov. Med največje investicije v prihodnjem letu sodi izgradnja dveh primarnih kanalizacijskih kanalov v dolžini devet kilometrov, v vrednosti 1.033.326 evrov, ki se bosta financirala s sredstvi Evropske unije, države, občina pa bo prispevala 15 odstotkov tega zneska in davek. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili dva predlagana sklepa, in sicer sklep o novi določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča in predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v prihodnjem letu.
Po krajši razpravi so dali v javno razpravo do 31. januarja dva odloka, in sicer Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Braslovče in Odlok o koncesiji za opravljanje javne lokalne gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Braslovče, o spremembi cen ravnanja z odpadki pa bodo odločali v času javne obravnave o obeh odlokih. V času javne obravnave bo sklican sestanek s predstavniki podjetja Simbio, d. o. o., Celje, ki bodo podrobneje predstavili vsebino obeh odlokov ter predlog sprememb cen ravnanja z odpadki.	T. Tavčar
Rebalans proračuna, režijski obrat...
Intenzivna dela pri obnovi gradu Komenda
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 14. redni seji občinskega sveta in obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Med drugim so v prvi in drugi obravnavi razpravljali in sklepali o dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Polzela za letošnje leto, o predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave medobčinskega inšpektorata ter režijskega odbora.
Po rebalansu bodo skupni prihodki znašali 4.414.940 evrov, odhodki pa 5.475.640 evrov. Presežke odhodkov nad prihodki bodo pokrili z načrtovanim najetjem kredita v višini 715.700 evrov in z ostankom sredstev
iz leta 2008. Največ sredstev iz proračuna bodo namenili za izobraževanje, 1.407.980 evrov. Za kulturo, šport in nevladne organizacije bodo namenili 1.085.600, od tega največ za grad Komenda, ki se financira tudi s sredstvi EU, za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost 819.610 evrov, za varovanje okolja in naravne dediščine 878.800 evrov itd.
Cilj ustanovitve režijskega obrata je, kot je poudaril župan Ljubo Žnidar, prenos izvajanja lokalnih obveznosti in izbirnih gospodarskih javnih služb, ki so se zdaj izvajala v javnem podjetju JKP Žalec, pod novega izvajalca - režijski obrat. Ta je organiziran znotraj občinske
uprave in lahko opravlja dejavnosti gospodarskih služb, kot so javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje lokalnih cest, javnih poti, površin za pešce, zelenih površin, urejanje in vzdrževanja javnih parkirišč, parkov, prometne signalizacije, javne razsvetljave, mest za plakatiranje in drugih dejavnosti po odredbi župana. V spremembah in dopolnitvah Odloka v proračunu Občine Polzela za leto 2009 se sredstva za delovanje režijskega obrata zagotovijo, da se prerazporedijo med proračunskimi postavkami. Načrtujejo se plače za dva zaposlena ter zaposlene preko izvajanja programa javnih del. Te odloke so po krajši razpravi sprejeli skoraj brez pripomb.
O ustanovitvi zavoda za kulturo, turizem in šport pa je bila dokaj burna razprava. Mnenja so bila deljena. Eni so menili, da ni pravi čas za ustanavljanje zavoda, drugi pa, da to pogojujejo evropska sredstva za obnovo gradu Komenda. Po dolgi razpravi je dal župan Ljubo Žnidar odlok o ustanovitvi zavoda na glasovanje, kjer je sedem svetnikov glasovala za, sedem pa proti. To pomeni, da občina Polzela še ne bo dobila svojega zavoda za kulturo, turizem in šport.	T. Tavčar
Končno javna razsvetljava
Krajevni odbor v Parižljah je za praznike pripravil krajšo slovesnost, na kateri so namenu predali javno razsvetljavo.
Številne zbrane krajane je pozdravil predsednik Krajevnega odbora Parižlje Dani Cokan, ki je med drugim poudaril, da so na javno razsvetljavo čakali več let. V prihodnje bi radi, da se ob tej cesti utrdi nabrežje, saj Savinja iz leta v leto najeda in tako spodkopava cesto. O novi pridobitvi je govoril župan Občine Braslovče Marko Balant.
Na 700 metrov dolgem odse-
S slovesnosti
ku asfaltirane ceste ob Savinji dnost del pa je 20 tisoč evrov, ki so postavili 13 električnih dro- jih je v celoti zagotovila Občina gov z varčnimi žarnicami, vre- Braslovče iz proračuna. T. T.
Seja OS s prijetnim podaljškom
Občina Vransko je v križišču regionalne ceste Celje-Ljublja-na, pred objektom Energetike Vransko, d. o. o., namestila prvi solarni svetilki za javno razsvetljavo.
Solarni svetilki je dobavilo in namestilo podjetje Enersis, d. o. o., iz Hoč, ki je eno vodilnih slovenskih podjetij na področju pridobivanja energije s pomočjo sonca.
Solarna svetilka je izredno zanimiva za oddaljena območja in poti, pri katerih so stroški postavitve omrežne razsvetljave zelo visoki in zahtevajo obsežna pripravljalna dela. Z uporabo solarne svetilke lahko neodvisno, ekonomično in skoraj brez omejitev namestimo svetlobno telo, ki je varno in ima odlično vidljivost z veliko svetlobno močjo. Omogoča osvetlitev brez stroškov za porabo elektrike, z dolgo življenjsko dobo, z nizkimi stroški vzdrževanja in brez onesnaževanja okolja.
Kot vemo, je energija sonca energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je brezplačna. Stroškov vzdrževanja (servisiranje, zamenjava žarnic) ni, tako
Prva solarna svetilka za javno razsvetljavo
da je solarna svetilka naložba za prihodnost z visoko učinkovitostjo. Solarni generator z visoko zmogljivostjo pa omogoča osvetlitev tudi ob morebitnem nekajdnevnem slabem vremenu s šibko svetlobo. Svetilka je energetsko samostojna in energetsko učinkovita, ima visoko svetlobno učinkovitost in, kar je najpomembneje, je okolju prijazna.
V Energetiki Vransko, d. o. o.,
bodo danes odprli tudi malo fo-tonapetostno elektrarno, moči 36 kW, ki je sestavljena iz treh enot. Prva enota je dvoosna sledilna naprava na parkirišču podjetja, druga enota je nameščena na strehi poslovnega objekta Energetike Vransko, d. o. o., tretja pa na fasadi omenjenega objekta in je hkrati tudi prva fasadna sončna elektrarna v Sloveniji.	T. Tavčar
Taborski občinski svetniki po zadnji seji v lanskem letu
V	torek, 23. decembra, so se na zadnji seji v letu 2008 zbrali svetniki Občine Tabor. Po končani seji so se pridružili ostalim povabljenim predstavnikom društev, vaških svetov in drugim, ki jih je povabil župan, da nazdravijo letu 2008. Ob tej priložnosti so si ogledali nove prostore občinske uprave in razstavo likovnikov sekcije Mavrica. Druženje so nadaljevali v domu krajanov.
Na seji so svetniki najprej obravnavali in sprejeli sklep o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Savinjske doline. Župan Vilko Jazbinšek je v zvezi s tem predstavil dosedanje neformalno sodelovanje občin z RA Savinja. Povedal je, da je sodelovanje v območnem razvojnem partnerstvu koristno za male občine. Danica Jezo-všek Korent, direktorica RAS, pa je poudarila, da vsebine sodelovanja preraščajo okvire posameznih občin. Dosedanje neformalno partnerstvo se bo s podpisom pogodbe o vzpostavitvi partnerstva na območje Spodnje Savinjske doline formaliziralo, pri čemer bodo imele največ koristi prav občine te doline. Možnosti sodelovanja so velike na različnih področjih: človeški viri, infrastruktura, okolje in prostor, gospodarstvo in razvoj podeželja.
V	nadaljevanju so se seznanili z 9-mesečnim poslovanjem vrtca in šole, sprejeli so dvig rasti ekonomske cene Vrtca Tabor v skladu z življenjskimi stroški in pokritjem stroškov nezasedenih mest v vrtcu. Podan je bil tudi predlog cene kombiniranega oddelka v Vrtcu Tabor. POŠ ima v devetih mesecih
dobrih 2.725 evrov, vrtec pa 10.040 evrov izgube. Po besedah ravnateljice M. Piki prihaja do izgube zaradi nespremenjenih cen od leta 2006 in zaradi povečanih stroškov za plače zaposlenih. Župan je poudaril, da je ustanovitelj dolžan pokrivati izgubo JZ, od JZ pa pričakuje, da poročila oddajajo v krajših časovnih obdobjih. Odbor za negospodarstvo predlaga JZ, da poda Občini Tabor predlog za usklajevanje cen v skladu z rastjo življenjskih stroškov vsaj 2-krat letno. Predlaga tudi, da se z mesečnimi akontacijami pokrivajo izgube nezasedenih mest v vrtcu. Glede na to, da je v Vrtcu Tabor premalo vpisanih otrok, na Vranskem pa jih je preveč, se odbor in občinski svet zavzemata, da se vrtca dogovorita o medsebojnem sodelovanju oziroma politiki racionalne zasedenosti obeh vrtcev in naj vodstvo zavoda starše spodbuja za vpis v Vrtec Tabor. Svetniki so sprejeli sklep, da se cene programa Vrtca Tabor usklajujejo dvakrat letno V skladu z rastjo življenjskih stroškov. V nadaljevanju seje so opravili tudi prvo obravnavo osnutka Odloka o koncesiji za opravlja-
nje lokalne javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Tabor ter prvo obravnavo osnutka Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Tabor. V zvezi s tema odlokoma, ki sta jih tolmačili predstavnici SIMBI-a, so sprejeli sklep, da sta primerna za nadaljnjo obravnavo. Dali pa so tudi soglasje k spremembi cen ravnanja z odpadki, ki bo začel veljati šele, ko ga bo potrdila tudi vlada. Zaradi nesprejetega proračuna so svetniki soglasno sprejeli še sklep o začasnem financiranju Občine Tabor v obdobju januar-marec 2009 in sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Tabor za leto 2009. Ta se na predlog Obora za prostorsko planiranje v letu 2009 ne poviša. Svetniki so tokrat odločali o ukinitvi javnega dobra in predlogu prodaje nekaj zemljišč v katastrski občini Ojstriška vas, seznanili pa so se tudi z urnikom sej v letu 2009 ter sejo končali s pobudami in z vprašanji, ki bodo svoj epilog dobila šele na prvi seji v tem letu. D. N.
Tudi v Preboldu zadolževanje
Drugih intervencij več kot požarov
Iz zadnje preboldske seje v lanskem letu
Svetniki Občine Prebold so se 18. decembra zbrali na zadnji seji občinskega sveta v lanskem letu. Obravnavali so 16 točk dnevnega reda in med drugim sprejeli proračun za leto 2009, na začetku pa so prisluhnili predsednici nadzornega odbora Petri Šorli Kobal, ki je predstavila drugi del poročila o nadzoru zaključnega računa Občine Prebold za leto 2007.
Poročilo navaja kar nekaj pomanjkljivosti in daje priporočila občinski upravi za njihovo odpravo, zlasti glede označevanja dokumentacije in nepravočasnega plačevanja obveznosti občine. Nadzorni odbor je med drugim opozoril, da mora občina za brezplačne najemnine Doma krajanov Šešče, Doma godbenikov Prebold in planinskega doma v Marija Reki skleniti nove pogodbe ali anekse k obstoječim.
Sledila je obravnava predloga proračuna za leto 2009. načrtovani prihodki znašajo 9.476.100 evrov, odhodki pa 11.118.288 evrov. Razliko bodo pokrili s prenosom sredstev iz prejšnjih proračunov, za 1,5 milijona evrov pa načrtujejo najetje kredita, je povedal župan Vinko Debelak. Poleg ustaljenega financiranja proračunskih porabnikov načrtujejo tri velike infrastrukturne projekte: nadaljevanje projekta
mreže lokalnih cest, izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda in osrednje čistilne naprave v Kasazah ter izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Matkah, Šeščah, Svetem Lovrencu in Latkovi vasi. Slednje je bilo v predlog proračuna vključeno naknadno, sredstva pa naj bi pridobili na
5.	razpisu sredstev za razvoj regij. Prav tako naj bi v tem letu začeli z izgradnjo krožišča v Latkovi vasi in uredili nekaj cestnih odsekov v Matkah in Mariji Reki. Projekt knjižnice zaradi denacionalizacije in izpada vloge za sofinanciranje na državnem razpisu ni več vključen v proračun. Svetniki so po daljši razpravi potrdili proračun v predlagani obliki.
V nadaljevanju decembrske seje so sprejeli spremenjen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta med drugim določa, da mora zavezanec za plačilo nadomestila, ki želi oprostitev plačila, vložiti pisni zahtevek o tem do
31.	januarja v vsakem koledarskem letu posebej. Potrdili so tudi sklep o določitvi točke za izračun nadomestila. Precej neenotni so bili svetniki glede prodaje zemljišča med športnim centrom in industrijsko cono v Latkovi vasi zasebnikoma. Na parceli rasejo topoli, ki predstavljajo mejo med centrom in industrijsko cono. Ob
koncu je za prodajo glasovalo le šest svetnikov.
Zelo razgibana je bila razprava glede odlokov o koncesijah za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter za odlaganje ostankov, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, pa tudi o predlogu povišanja cen ravnanja z odpadki. Oba odloka sta bila sprejeta po skrajšanem postopku, glede povišanja cen pa so svetniki ugotavljali, da gre za 55-odstotno povišanje, zato so v sklep zapisali, da se sicer strinjajo s povišanjem cene, vendar takšnim, kot ga bo odobrila vlada. Nekatere stroškovne postavke so se namreč spremenile od oblikovanja predloga povišanja, poleg tega pa bo imel center za ravnanje z odpadki v Celju tudi nekatere prihodke s predelavo odpadkov, ne le stroškov.
Preboldski svetniki so potrdili tudi novo sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Prebold, kar je vsakoletna obveznost ustanovitelja. Prihodnje šolsko leto naj bi vrtec dobil še deseti oddelek. Z novim letom pa so se povišale tudi cene vrtca, in sicer za 6,14 odstotka za vsa starostna obdobja. Ob koncu seje so potrdili razdelitev lanskih proračunskih sredstev za področje kmetijstva, po seji pa so se odpravili na novoletno srečanje.	K. R.
Proračun v javni obravnavi
Svetniki Občine Vransko so se tik pred novim letom sestali na 15. redni seji občinskega sveta. V drugi obravnavi so razpravljali in sklepali o več odlokih. Tako so po krajši razpravi sprejeli Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko, Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Vransko.
Dalj časa pa so svetniki razpravljali o predlogu Odloka o proračunu Občine Vransko za leto 2009. Skupni prihodki
bodo znašali 3.280.159 evrov, odhodki pa bodo za 76 tisoč evrov manjši. Po razpravi so svetniki glasovali za proračun in ga dali v javno obravnavo do
15.	februarja na krajevno običajen način.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli program oskrbe s pitno vodo in program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v prihodnjem letu, kot ju je predložil izvajalec javne službe Javno komunalno podjetje Žalec. Svetniki so na seji potrdili tudi več sklepov, in sicer sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vransko v prihodnjem letu, o začasnem financiranju Občine Vransko v prihodnjem letu,
razdelitvi finančnih sredstev za dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, javnih zavodov in fundacij v prihodnjem letu ter sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojenčke v Občini Vransko v prihodnjem letu.
Višina enkratne denarne pomoči za prvega novorojenčka v družini bo znašala 132 evrov, za drugega 221, za tretjega 309 evrov in za vsakega nadaljnjega 353 evrov. Ob koncu seje so svetniki dali soglasje k predlogu sistemizacije na II. osnovni šoli Žalec in ustanovitvi Območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Savinjske doline ter pooblastili župana Franca Sušnika, da podpiše pogodbo o partnerstvu.	T. T.
Tretjo soboto v januarju so se na rednem občnem zboru, kot prvi med društvi Gasilskega poveljstva Polzela, sestali gasilci PGD Ločica ob Savinji. O lanskoletnem delu in načrtih za letos sta poročala predsednik društva Martin Steiner in poveljnik Borut Tevžič. Gasilstvo je prostovoljna dejavnost, zato so ločiški gasilci vsake akcije, dobrega odziva na vajah, dobrih tekmovalnih rezul-
tatov, udeležbe na strokovnih predavanjih, ki zahtevajo veliko prostega časa, zelo veseli. V zadnjem času so ločiški gasilci pogosteje prisotni ob intervencijah, kot so neurja in poplave, manj pa je klasičnih požarov. Govornika sta izpostavila tudi dobro sodelovanje z Občino Polzela in Gasilsko zvezo Žalec.
Njihovo delo sta pohvalila župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in delegat Gasilske
zveze Žalec Anton Laznik. Ob tej priložnosti so podelili priznanja Gasilske zveza Žalec. Priznanje 3. stopnje je prejel Slavko Vaši, 2. stopnje Borut Tevžič in Dušan Roc, gasilsko plamenico 1. stopnje pa Janko Vaši. Priznanje za desetletno delo v društvu je prejelo dvanajst članov, za dvajsetletno dva člana, za trideset štirje člani in za štiridesetletno delo Andrej Serdoner in Slavko Basti.	T. T.
Slabša bera medu
Člani Čebelarskega društva Polzela so se tretjo nedeljo v januarju v čebelarskem domu na Polzeli zbrali na rednem letnem občnem zboru. Društvo šteje 26 članov in je najmočnejše društvo v Zvezi čebelarskih društev Žalec. O delu v preteklem letu je govoril predsednik čebelarskega društva Radivoj Verbnjak. Čebelarsko društvo Polzela je v preteklem letu čebelarilo z 250 čebeljimi družinami. Medena bera je bila v preteklem letu nekoliko slabša, predvsem zaradi izgube čebel preko zime in slabih vremenskih razmer. Večjih zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so jih doživeli drugod po Sloveniji, na območju Polzele ni bilo.
Čebelarska zveza Slovenije in Nacionalni veterinarski inštitut sta organizirala brezplačno razdelitev zdravila Bayvarol za zatiranje za-
jedavca čebel, varoje.
Člani čebelarskega društva Polzela so se udeležili več predavanj in izobraževanj, ki jih je organizirala Čebelarska zveza Savinjske doline. Junija so organizirali strokovno ekskurzijo na Primorsko, kjer so si v Ba-vščici ogledali plemenilno postajo. Ob vseslovenski akciji »Medeni zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah« je osem čebelarjev podarilo vrtcu in osnovni šoli na Polzeli 12 kg medu. Sodelovali so tudi s turističnim društvom in na jesenskem sejmu pripravili čebelarsko razstavo.
Povabilu se je odzval tudi predsednik Zveze čebelarskih društev Savinjske doline Mile Geržina, ki je povedal, da bo potrebno še več izobraževanja na področju zatiranja bolezni. Predstavil je izbor predavanj, ki naj bi se jih udeležilo čim več čebelarjev. V imenu Občine Polzela je čebelarje pozdravil
Predsednik ČD Polzela Radivoj Verbnjak: »Večje zastrupitve v Občini Polzela pri čebelah ni bilo.«
Stanko Novak. V program dela so zapisali nabavo agregata za izvedbo predavanja v čebelarskem domu in zdravil s pripadajočo opremo za doziranje, organizirali bodo čebelarsko razstavo ... Sprejeli so tudi pobudo, da bi v okviru možnosti v gradu Komenda postavili turistično vitrino s stalno čebelarsko razstavo.	T. Tavčar
109. občni zbor PGD Braslovče
Danijel Pantner
Člani in drugi gostje so se sestali na 109. občnem zboru PGD Braslovče. Iz številnih poročil je razvidno, da so bili uspešni tako na delovnem, preventivnem in tekmovalnem področju.
Lani so zgradili nove garaže, pri tem opravili več sto ur udarniškega dela, namenu so predali novo vozilo GVM-1 za prevoz oseb, štirikrat posredovali pri požarih, sodelovali pri odpravljanju posledic neurja na Ptujskem, opravili več prevozov pitne vode, očistili nekaj vo-
dnjakov, bili prisotni na požarnih varovanjih, opravili pregled hidratnega omrežja, veliko postorili na področju osnovnega in dopolnilnega izobraževanja. Za usposabljanje so opravili 560 prostovoljnih ur. S petimi desetinami so nastopili na tekmovanjih in sodelovali na obletnicah sosednjih društev, dobro pa je delala tudi mladinska komisija na vseh področjih. Delo društva sta v razpravi pohvalila župan Marko Balant in poveljnik občinskega poveljstva Milana Šoštarič
Na zboru so sprejeli nov plan dela in finančni plan, ki je precej podoben lanskemu, ter podelili priznanja in napredovanja. Za življenjske jubileje so priznanje prejeli Olga Pantner, Janez Rokovnik, Jožef Matko in Janko Tomaniči, priznanje Gasilske zveze Žalec tretje stopnje Gregor Tomažič, Urh Tomanič in Sergej Matko, druge stopnje Matej Strnišnik, Igor Dobrišek in Sabina Sorčan, čin višji gasilski častnik prve stopnje pa je prejel Danijel Pantner.	T. Tavčar
Občina Prebold v sodelovanju z modnim salonom Zala prireja
30-urni začetni tečaj krojenja in šivanja.
Za vse informacije ter prijave pokličite na telefonski številki 03 5724 226 in 041 786 586.
Naročnik oglasa: T.F.T. d.o.o., Dolenja vas 113, Prebold
Pomoč v pravem času
Iskrica sreče za 50 otrok
Ljubo Žnidar izroča simbolični ček Janezu Hudeju
DDC svetovanje inženiring, d. o. o., je lansko veliko humanitarno donacijo namenil podpori projekta »Še vedno vozim - vendar ne hodim« Društva paraplegikov jugovzhodne Štajerske. Sredstva v višini 10.000 evrov so tako podarili za nakup novega, specializiranega kombija, namenjenega prevozu invalidov, ki je za člane društva ključnega pomena, saj jim olajša mobilnost in proces
rehabilitacije. Glavni direktor Ljubo Žnidar je predsedniku društva paraplegikov JZ Štajerske Janezu Hudeju s simboličnim čekom izročil donacijo z željo, da bo pomoč dobrodošla spodbuda vsem, ki se po težkih življenjskih preizkušnjah trudijo čim prej znova aktivno zaživeti.
Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske je v okviru projekta »Še vedno vozim - vendar ne hodim« do zdaj
Otroci za Žarek upar ja
uspelo zbrati dobri dve tretjini sredstev za novo kombinirano vozilo, ki stane skupaj s predelavo okrog 45.000 evrov. S tem prispevkém so dodali še manjkajoči del sredstev in tako omogočili nakup prepotrebnega kombiniranega vozila. Z vključenostjo v projekt želi tudi DDC svetovanje inženiring, d. o. o., prispevati k večji varnosti v cestnem prometu in dviganju zavesti še posebej mladih udeležencev v prometu kot tudi posledicah neupoštevanja cestnoprometnih predpisov.
Družbena odgovornost je v DDC vtkana v sam temelj poslovne uspešnosti. Zavedanje, da se uspeh meri tudi po tem, v kolikšni meri so zaradi njega lahko stopili stopničko višje ljudje, ki jih z nami druži le usoda bivanja v istem okolju, je v naši družbi spodbudilo senzibilnost in odgovornost za podporo številnim projektom. Kot eden večjih donatorjev so vpisani med podpornike nove pediatrične klinike, pomagali so številnim humanitarnim projektom - sirotam vojne v Bosni in Hercegovini, učencem osnovnih šol, Rdečim noskom - klovnom zdravnikom, podpirajo pa tudi številne projekte s področja kulture in športa.	T. T.
Na Osnovni šoli Vransko -Tabor je potekal tradicionalni dobrodelni koncert. Predstavili so se: pevski zbor iz vrtca, mlajši otroški pevski zbor Cicibani, starejši mešani otroški pevski zbor, v katerem prepevajo učenci podružnične šole iz Tabora in centralne šole, ter mladinski pevski zbor. Nastopili so tudi člani izbirnega predmeta ansambelska igra, učenke s flavtami, solopetjem ter plesalke z razredne in predmetne stopnje. Nastopajoči, starši in drugi gostje so se pogovarjali s prikupno voditeljico in izdali, česa si želijo v novem letu. Spregovorila sta jim tudi župan Franc Sušnik in ravnateljica Majda Piki.
S prireditve Žarek upanja
Športna dvorana je bila nabito polna staršev in drugih gostov, ki so letos za šolski. sklad Žarek upanja zbrali kar 627 evrov. Občina Vransko je šoli omogočila brezplačno uporabo dvora-
ne. Žarek upanja že vrsto let pomaga družinam, ki svojim otrokom ne morejo omogočiti šole v naravi in drugih dejavnosti. In tako lahko žarek sije prav v vseh otroških očeh.	T. T.
132 krvodajalcev na Polzeli
Z akcije m Polzeli
Območno združenje Rdečega križa Žalec in občinska organizacija na Polzeli sta prejšnji konec tedna v veroučni učilnici pod župnijsko cerkvijo na Polzeli pripravila prvo od enajstih letošnjih krvodajalskih akcij za Zavod RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane.
Akcija, ki se je je udeležilo 132 krvodajalcev, kar je 30 več kot na zadnji akciji lani, je trajala vse do 15. ure. Naslednja krvodajalska akcija bo jutri, 29. januarja, od
7.	do 12. ure v prostorih Zdravstvenega doma Vransko. T. T.
Kolektiv podjetja Pluton gradnje iz Šempetra je ob koncu leta 2008 skupaj z Občinsko zvezo društev prijateljev mladine Občine Žalec že šestič poskrbel za petdnevno zimovanje za 50 otrok.
Letos so se otroci smučali na smučiščih pri Svetih treh kraljih na Pohorju. Spremljalo jih je 14 učiteljev in vaditeljev smučanja iz Smučarskega društva Gozdnik Žalec, uživali pa so v učenju smučanja in družabnih igrah. V podjetju Pluton so se že pred leti odločili, da sredstva, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila ob novem letu, namenijo za akcijo, ki so ji poimenovali Iskrica sreče. Pred odhodom na leto-
Otroci so se pred odhodom poslovili tudi od Zvoneta Petka, pobudnika in donatorja Iskric sreče
šnje zimovanje sta se Zvonetu Petku, direktorju podjetja Pluton gradnje iz Šempetra, v imenu udeležencev in njihovih staršev zahvalila dva izmed otrok, Lina in Denis.
Vsekakor bi bilo zelo lepo in dobrodošlo, da bi se za tako dejanje odločila tudi druga podjetja in s tem prižgala iskrice sreče še v mnogih drugih otroških očeh. T. Tavčar
Dobrodelni koncert za šolski sklad
V duhu dobrodelnosti tudi v Preboldu
December je čas veselja, bližine, družinskih srečanj, čas zabave in koncertov, ki imajo promocijski ali dobrodelni namen. Tudi na Osnovni šoli Prebold so v tem času pripravili vrsto aktivnosti in prireditev. Najodmevnejši in nepozaben je bil zagotovo dobrodelni božični koncert, ki
je do zadnjega kotička napolnil tribune velike telovadnice.
Koncert je začel Pihalni orkester Prebold, ki je spremljal tudi pevko Ireno Vrčkovnik. V nadaljevanju so nastopili učenci Glasbene šole Celje, Petrovi tamburaši iz Šempetra, Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, Savinjski rogisti, otroci iz
Vrtca Prebold, ansambel Polet in trije zbori OŠ Prebold, mlajši otroški zbor, otroški zbor in mladinski pevski zbor.
Zbrani denar so namenili v šolski sklad. Nekaj denarja se je vanj nabralo tudi s prodajo božično-novoletnih izdelkov na stojnicah pred dvorano.	D. N.
Razveselile oskrbovance doma upokojencev
Učiteljice Osnovne šole Polzela so decembra razveseljevale otroke z igrano igro Čarmelada, katere vsebina se opira na pomen prijateljstva in pozitivnih medsebojnih odnosov. Čarmelada je v marsikom vzbudila spomin na davno, pozabljeno prijateljstvo, morda celo izgubljeno, vendar prava kakovost življenja z ljudmi je pravzaprav v slogi, druženju, odkritosti, pa še v čem, kar znajo »coprkuhlje pofuliti« ljudem, ki ne čuvajo dovolj prijateljstva, vse dobre lastnosti ljudi pa nato skrijejo v ogromne kozarce v temni, prašni kleti nekje ... Pa vendar, včasih se zgodi in dobimo občutek, da ljudje ne držijo več skupaj, kot so nekoč, vendar se s pravo čarovnijo in vztrajnostjo da zoperstaviti tistim, ki želijo, da se počutimo drugače.
Prav zato so učiteljice Osnovne šole Polzela na igriv,
domišljijsko bogat in doživet način zaigrale Čarmelado prijateljstva otrokom Vrtca Polzela, učencem OŠ Polzela, učiteljicam in delavkam v pokoju, vsako leto pa se odpravijo tudi v dom upokojencev v Šeneku, kjer oskrbovancem
Ob novem letu je izšla v žalski dekaniji drobna knjižica z naslovom Napovednik Dekanije Žalec. V knjižici je zbranih mnogo podatkov iz vseh župnij, ki sestavljajo žalsko dekanijo. To so: Galicija, Gotovlje, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini in Žalec.
V prvem delu knjižice je nekaj zgodovinskih podatkov, kdaj je bila katera župnija ustanovljena, kdaj je bila zidana župnijska cerkev, in najnovejših, ki predstavljajo duhovnike, župnijske pastoralne in gospodarske svete,
popestrijo dolgočasno januarsko popoldne.
Nasmeh na obrazu so z veseljem pričarale Majda Pur kot Kuštra, Dragica Vidmar kot Šlampa, Tanja Sadnik kot Pupi-ka, Sabina Posedel kot Štunfa in Urška Ilovar kot Bunka. T. T.
ključarje, zborovodje in organiste ... V drugem delu knjižice je koledar vseh bogoslužnih in ostalih cerkvenih slovesnosti po župnijah. Vse te podatke je zbral in uredil Jože Kovačec, župnik na Polzeli in dekan žalske dekanije. Nedvomno je knjižica Napovednik Dekanije Žalec dragocen prispevek k boljšemu obveščanju o cerkvenih in bogoslužnih zadevah in življenju katoliške cerkve v tem delu Savinjske doline oziroma Dekanije Žalec kot ene od enajstih dekanij v celjski škofiji.	T. T.
Napovednik Dekanije Žalec
Zvezde zvezdicam tudi z bobni
Ravnatelj Franci Žagar in prva dama Barbara Miklič Türk sta bobnala zvezdicam
Osnovna šola Griže je prejšnji četrtek organizirala tradicionalni dobrodelni koncert Zvezde zvezdicam. Zbrani denar so tudi tokrat namenili v šolski sklad za pokritje stroškov šole v naravi, za učno-vzgojne pripomočke in druge izdatke za otroke iz socialno šibkih družin. Častna gostja koncerta je bila soproga predsednika države Barbara Miklič Türk, ki je pred tem obiskala Savinovo hišo v Žalcu in materinski dom.
Četrtek, 22. januarja, bo tudi zato mnogim ostal v lepem spominu. Prva dama Slovenije je na vse naredila zelo prijeten vtis. Povedala je, da je bila zelo vesela povabila, saj jo na Griže in Savinjsko dolino vežejo lepi spomini. V Bezovniku je namreč živel njen dedek, ki ga je rada obiskovala in ob tem spoznavala te kraje, ljudi, naravo ...in tudi danes jo marsikdaj pot zanese v ta lepi kotiček Slovenije.
Dobrodelni koncert so s pesmijo začeli učenci OŠ Griže. Občinstvo sta pozdravila povezovalca programa Diana in Janko, moderatorja Zajtrka prvakov na Radiu Fantasy, in na oder najprej povabila ravnatelja Francija Žagarja, ki je izrekel prisrčen pozdrav in dobrodošlico vsem udeležencem koncerta, poseben pozdrav pa je namenil častni gostji, soprogi predsednika države Barbari Miklič Türk, in županu Lojzetu Posedelu. Predstavil je pomen tovrstnih koncertov, izrekel zahvalo vsem donatorjem, nastopajočim in vsem sodelavcem. Župan Lojze Posedel in soproga predsednika države Barbara Miklič Türk sta izrazila veliko veselje nad dobrodelnim večerom in se zahvalila vsem, ki so pripravili koncert. Župan je to priložnost izkoristil tudi za podelitev darila predsednikovi soprogi in za podelitev uokvirjene grafične podobe nove griške osnovne šole, na katero
čakajo že kar nekaj let. Da se bo tokrat gradnja šole res začela, pa je podkrepil tudi s pisno dokumentacijo - Proračunom občine Žalec za leto 2009, v katerem so namenjena sredstva za izgradnjo.
V nadaljevanju večera so nastopili glasbeniki, pevci in plesalci. Po izvrstnem nastopu plesne skupine griške šole je dvorana obnemela ob petju operne pevke Alenke Gotar, Neishe in Nuške Drašček, vzdušje v dvorani pa so povzdignili reparja Murat in Jose s pevcem Semijem, Nejas dancing team in break dance plesalci, ki so državni in evropski prvaki ter tretji na svetu.
Za popestritev dogajanja je tokrat poskrbel Sonček - maskota koncerta, ki je izpolnil kar nekaj želja, ki so jih decembra zapisali učenci Unesco šole iz Griž. Ena od teh je bila tudi vožnja z gasilskim avtomobilom, ki se je prvošolčku izpolnila kar v času koncerta.
Presenečenje večera je bil gost Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja, ki že 30 let živi v Sloveniji in je predsednik društva Drevo, preko katerega že sedem let pomaga tej revni otoški afriški državi. S svojimi pesmimi, ki so združene na zgoščenki z naslovom Prišlo je pismo, nastopa po Sloveniji in je v tem času obiskal že več kot 300 osnovnih šol. Na tokratnem večeru je svoj ansambel sestavil kar iz občinstva. Na bobne so skupaj z njim zaigrali župan Lojze Posedel, ravnatelj Franci Žagar in Barbara Miklič Türk, na ostale instrumente pa učiteljica Tatjana in šest otrok. Ravnatelj Franci Žagar je Josephu izročil poseben dokument, s katerim se kolektiv OŠ Griže zavezuje, da bo kot boter skrbel za
12-letno deklico Valeri z Madagaskarja, vse dokler se bo šolala, sredstva za to pa bodo zagotavljali iz svojih plač. Kot je povedal Joseph, je to prva šola v Sloveniji, ki se je odločila za takšen korak, zato je še toliko bolj vesel in hvaležen, saj se tako začenja uresničevati konkreten program
Vzdušje na odru je bilo nabito z energijo
pomoči posameznim družinam na Madagaskarju.
V skoraj tri ure trajajočem koncertu je bilo izrečenih veliko lepih misli, želja, zahval, ki so marsikomu tudi orosile oči. Dvorana je prekipevala od čustev in je bila pomemben svetilnik ideje in akcije humanitarnosti in solidarnosti.
»Današnji koncert je bil tudi zame nekaj izjemnega in je presegel moja pričakovanja. Počutil sem se enkratno, saj vem, da smo s tem polepšali dan sebi in drugim, predvsem pa osrečili marsikaterega otroka na naši šoli. Še posebno sem ponosen na gesto kolektiva, da pomagamo deklici Valeri, ki jo bomo enkrat v prihodnosti tudi pripeljali v Griže,« nam je med drugim zaupal Franci Žagar, predsednikova soproga pa: »Iskreno lahko povem, da je bil to eden najlepših letošnjih in tudi lanskih večerov. Bilo je nepričakovano, fantastično. Resnično sem uživala ob nastopih. Otroci so bili prijetni, sproščeni, vsi nastopajoči enkratni, občinstvo vzhičeno in zadovoljno. Z eno besedo, očarana sem, saj kaj tako lepega nisem pričakovala. Vse čestitke organizatorjem.« D. Naraglav
Prva dama v Žalcu

Barbara Miklič Türk v Savinovi hiši med pogovorom z županom Lojzetom Po-sedelom in programsko direktorico za kulturo v ZKŠT Žalec Lidijo Koceli
Pred obiskom dobrodelnega koncerta Osnovne šole Griže se je soproga predsednika države Barbara Miklič Türk ustavila v Žalcu. Najprej si je ogledala Savinovo hišo, kjer jo je sprejel župan Lojze Posedel s predstavniki Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
Župan je predsednikovi soprogi Barbari Miklič Türk na kratko predstavil obletnice in pomen skladatelja
Rista Savina ter skrb občine za njegovo dediščino, nato pa si je ogledala Savinovo hišo. V pogovoru z novinarji po ogledu je pohvalila urejenost in skrb za Savinovo dediščino. Nato je obiskala materinski dom, kjer je prisluhnila tam nastanjenim materam z otroki in jim namenila nekaj spodbudnih besed. Na žalost so takšne ustanove še kako potrebne in tudi žalski materinski dom je povsem poln. K. R
Ministrica zadovoljna
Irma Pavlinič Krebs, Branko Lobnikar in Marjan Žohar med sodelavci na UE Žalec
V petek dopoldne je Upravno enoto Žalec obiskala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ministrica, ki jo je spremljal državni sekretar na ministrstvu Branko Lobnikar, si je skupaj z načelnikom Marja-
nom Žoharjem ogledala vse pisarne in se na kratko pogovorila z upravnimi delavci, nato pa se je zadržala še v pogovoru z načelnikom.
Kot je povedala novinarjem, želi v čim krajšem možnem času obiskati vse upravne enote
v Sloveniji. Zanimajo jo problemi, s katerimi se pri reševanju zadev v upravnih postopkih in pri delu s strankami srečujejo zaposleni, zlasti pa njihovi predlogi za rešitve. Rešitve za večino takšnih problemov morajo sprejeti resorna ministrstva. Ministrica je bila zadovoljna s tem, kar je videla in slišala v Žalcu: »Ljudje so me seznanili s problemi, ki jih moramo rešiti kot odzivna vlada. To mi je všeč. Uradniki, ko dobijo priložnost in se seznanijo z odgovorno osebo, ko sporočijo problem, za katerega vedo, da z njim obremenjujejo občanke in občane, gospodarske subjekte, in želijo, da se reši drugače, bolj transparentno, so po moji oceni pravi uradniki.«	K. R.
Za promocijo hmeljarstva	Novo klubsko letalo AK Prebold
Med poročilom starešine Francija Gajška, ob njem Ciril Smerkolj
V dvorani Gasilskega doma Drešinja vas so se na petem občnem zboru sestali hmeljarske starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora ude-
ležili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smerkolj, braslovški župan Marko Balant, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Martina Zupančič in drugi.
O delu društva sta zbranim spregovorila predsednik Milan Lesjak in aktualni starešina Franci Gajšek. Društvo šteje 86 članov in zastopa interese hmeljarskih starešin in vseh hmeljarjev Slovenije. Sodelovali so na številih sejmih, na prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah, kjer je Janko Kos na prapor pripel trak Zavarovalnice Triglav, na hmeljarskem likofu v Radljah ob Dravi in Petrovčah, kjer je trak na prapor pripel podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, na strokovni ekskurziji in na številnih drugih promocijah. Progam dela v tem letu bo podoben lanskemu. Na prapor društva pa naj bi v tem letu trakove pripele še nekatere občine Spodnje Savinjske doline. T. T.
Aeroklub Prebold, ki deluje že trinajsto leto, pomembno prispeva k bogatitvi društvenega življenja v Občini Prebold. V klubu se združujejo ljubitelji letenja z zračnimi plovili, od zmajarjev, jadralnih padalcev do pilotov ultra lahkih in športnih letal.
Leto 2008 je bilo zanje zelo uspešno in delovno. Kupili pa so tudi novo klubsko letalo, ki je pravi ponos kluba. Letalo je malo višjega kakovostnega razreda italijanskega proizvajalca FLYSYNTHESIS, narejeno iz karbonskih vlaken, ima vgrajen letalski motor, v sam trup letala pa je vgrajeno padalo, ki se odpira na raketni pogon in je že učinkovito nad petdeset metrov višine. Padalo reši tako posadko kot tudi samo letalo v primeru
loma letala ali odpovedi motorja nad terenom, kjer se ne da varno pristati. Kot je povedal predsednik kluba Edvard Potočnik, doseže letalo hitrost blizu 200 km na uro. Nekaj posebnega je tudi zaradi vgrajenih električnih zakrile, ki omogočajo nizko pristajalno hitrost, kar je idealno za krajše pristajalne steze, kakršna je tudi njihova.
Za to veliko pridobitev se morajo, kot pravi Edvard Potočnik, zahvaliti številnim sponzorjem, ki omogočajo tako pester program na njihovih vsakoletnih prireditvah Srečanje letalcev in ljubiteljev letenja, ki jo organizirajo v začetku julija. S to prireditvijo bodo letos proslavili tudi svoj
13.	jubilej.	D. N.
Novo letalo je pravi ponos kluba
Poslednja straža ob kulturnem prazniku
S tiskovne konference ob predstavitvi Poslednje straže in dela ZKŠT Žalec
Leti 2008 in 2009 sta v Žalcu Savinovi leti. Decembra lani je namreč minilo 60 let od smrti skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, 11. julija letos pa bo 150 let od njegovega rojstva. Že več prireditev je bilo posvečenih tema obletnicama, prav tako bo s Savinovo umetnostjo obarvana osrednja prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo namreč na oder postavil opero enodejanko Poslednja straža. Premiera bo 6. februarja, projekt pa so prejšnji četrtek na tiskovni konferenci v Savinovi hiši predstavili župan Občine Žalec Lojze Posedel, programska direktorica za kulturo na zavodu Lidija Ko-celi in režiser opere Henrik Neubauer. Vršilka dolžnosti direktorice zavoda Majda Potočnik je bila zaradi bolezni odsotna, dirigenta Francija Rizmala pa so zadržale službene obveznosti. Župan Lojze Posedel je na kratko ocenil delovanje Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec v preteklem letu, ki je bilo po njegovih besedah uspešno kljub menjavi vodstva in dejstvu, da zavod vodi vršilka dolžnosti. Nov direktor mora biti imenovan do letošnjega maja. O praznovanju obletnic Rista Savina in operi Poslednja straža sta podrobneje spregovorila Lidija Koceli in dr. Henrik Neubauer, za prvi
glasbeni vtis pa sta z duetom iz opere poskrbela Sebastjan Podbregar in Nataša Kranjc, ki ju je s klavirjem spremljala Mojca Krajnc.
Za opero Poslednja straža je po istoimenski baladi Antona Aškerca libreto v nemščini napisal češki kritik Richard Batka, prevedel pa Milan Pugelj. Opera je bila prvič uprizorjena leta 1906 v Zagrebu in drugič leta 1907 v Ljubljani.
»Poslednja straža vsebuje osnovne novoromantične prijeme. Vemo, da je Savin ves čas svojega življenja spremljal vse glasbene tokove in da ni ostal na istem, kot je bil spočetka, kar dela veliko skladateljev. Tako da je prešel pozneje prav v sodobne smeri. Poslednja straža je njegova prva opera, zato je še povsem zasidrana v romantiki. V njej se prelivajo zvočnost, njegov smisel za modulacijske menjave in harmonsko učinkovitost, ki, kot pravijo, včasih spominja na Wagner-ja ali Riharda Straussa. Tudi instrumentacija je boljša kot v prejšnjih Savinovih orkestralnih skladbah, zborovskih in solističnih,« je poudaril dr. Henrik Neubauer, ki je že režiral Savinov balet, in dodal: »Na vsak način je ta opera ena težjih prav po oblikovni plati, saj se v njej prepletata realni in sanjski svet. To je dalo največ dela scenografu Daretu Zavšku in meni. Pevce in glasbenike poznam,
saj smo že pred dobrim letom delali skupaj. To so vsekakor zelo visoko glasbeno podkovani izvajalci.«
Lidija Koceli pa je na tiskovni konferenci povedala: »Odločitev, katero Savinovo delo uprizoriti, smo prepustili glasbenikoma prof. Franciju Rizmalu in dr. Henriku Neubauerju. Pregledala sta njegova dela, zlasti odrske uprizoritve, in se po tehtanju med tremi krajšimi deli, enodejankami, odločila za Poslednjo stražo. Ker smo želeli domačo produkcijo, je bilo potrebno razmisliti, kaj je primerno, kaj lahko postavimo na žalski oder kot amaterji. Odločala sta se med Plesno legendico, Poslednjo stražo in baletom Čajno punčko. Izbrana je bila Poslednja straža.«
Za žalsko postavitev je prepesnitev posodobil pisatelj Pavel Oblak, partituro pa je za 30-članski orkester namesto velikega simfoničnega orkestra priredil Vitja Avsec. »V projektu sodeluje približno 70 ljudi, pretežno domačinov. Samo operni pevec basbaritonist Robert Vrčon je profesionalec od drugod, sicer pa so tudi solisti domačini. Glavno vlogo poje Sebastjan Podbregar, ostali solisti pa so Nataša Kranjc, Sandra Križan, Dani Slogar in Primož Hladnik. V orkestru igrajo večinoma poklicni glasbeniki s Celjskega. Operetni zbor že poznamo iz preteklih operet, zbor pa je še okrepljen z nekaterimi glasovi, tako da v opernem zboru sodeluje okrog 40 pevcev, zborovodja pa je Matjaž Kač,« je povedala Lidija Koceli.
Poleg opere namerava zavod letos organizirati simpozij, ki naj bi opredelil Rista Savina ne le kot slovenskega, ampak tudi evropskega skladatelja. Prvič naj bi bila celovito pojasnjena njegova vojaška kariera: »V času prve
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
Kož.
(3)
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC
pripravlja na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec v letu 2009.
Razpis bo predvidoma objavljen do konca januarja 2009 na spletni strani RA Savinja www.ra-savinja.si in v februarski številki Utripa Savinjske doline.
Vse informacije lahko dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent)
svetovne vojne je nekaj nejasnosti. Ker ti podatki nikdar niso bili objavljeni, na Slovenskem tudi niso dostopni. Dr. Peter Cimerman, ki je doma iz naše občine, bil pa je predavatelj na vojaški akademiji v Miinchnu, ter dr. Stane Rozman s Filozofske fakultete v Mariboru v sodelovanju raziskujeta to plat. Dobila sta dokumente, ki pojasnjujejo celotno Savinovo vojaško pot, od prvega dne službe do upokojitve,« je povedala Lidija Koceli in dodala, da naj bi zavod izdal tudi knjigo o Savinovem življenju in delu, kar pa je še bolj želja kot konkreten projekt.
Premiera opere Poslednja straža bo 6. februarja ob kulturnem prazniku, slavnostna govornica bo dr. Suzana Ograjenšek, podelili pa bodo tudi Savinova odličja. Marca naj bi bili dve ponovitvi, ena pa zagotovo julija na predvečer 150-letnice skladateljevega rojstva.	K. R.
Nataša Krajnc in Sebastjan Podbregar v prizoru iz Poslednje straže
Kratka vsebina opere
Pozimi ob hudem mrazu in sneženju pred palačo deželnega glavarja kmečki ljudje opazujejo prihod gostov. Ko se vsi razidejo, korporal pripelje Petra, da zamenja na straži Tono. To je Petrova zadnja straža pred koncem vojaške službe in vrnitvijo domov. Pride berač, ki bi prav tako rad šel v dvorano, a ga Peter ne pusti. Ko vidi lačnega starca, se mu zasmili in
mu podari svoj kruh. Od časa do časa Peter med stražo zadrema in sanja o domu. Ko zadrema prvič, vidi svojo Marico v objemu drugega, nato podoživlja slovo od doma, tretjič pa sanja, da je prišel domov in se ob materinem blagoslovu poročil z ljubljeno. Kljub beračevi skrbi Peter nazadnje za vedno zaspi. Zjutraj gostje odhajajo in najdejo v snegu zmrznjenega stražarja. H. N.
Na Boomfestu stavkale ure
STOP, Nataša Krajnc in pevci I. OŠ Žalec
V Domu II. slovenskega tabora Žalec smo lahko prisluhnili glasbeni prireditvi z naslovom Ure stavkajo. Predstava je bila izvedena kot glasbena matineja v okviru festivala tolkalnih skupin Bumfest. V tej zanimivi glasbeni kombinaciji se je 60 pevcev Mladinskega
med predstavo Ure stavkajo
pevskega zbora I. osnovne šole Žalec pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič združilo s Slovenskim tolkalnim projektom (STOP).
Glasbeno zgodbo o urah, ki zahtevajo počitek, španskega skladatelja Diega Ala-marja, je kot pripovedovalec
povezoval Davor Plamber-ger. Na koncertu sta se jim kot solistki pridružili sopranistka Nataša Kranjc in pianistka Tjaša Gorišek. Glasbeno predstavo si je ogledalo več šol žalske in celjske regije in je požela velik uspeh, zato jo nameravajo ponovno uprizoriti.	T. T.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
www.instalacije-marcen.si, instalacije.marcen(g)siol.net
STOP in hkrati divje naprej
STOP, slovenski tolkalski projekt, sestavljajo sami akademsko izobraženi tolkalisti
Z nastopom najbolj prepoznavne slovenske tolkalne skupine STOP - Slovenski tolkalni projekt, kije praznovala tudi 10-letnico svojega delovanja, so v soboto, 10. januarja, v Žalcu sklenili že 3. mednarodni festival tolkal-nih skupin Bumfest, ki je za štiri festivalske dni, od 7. do
10.	januarja, Žalec spremenil v tolkalno meko. Štirje izvrstni tolkalni koncertni večeri, dopoldanske delavnice, izobraževanja, ponudba tolkalne literature in inštrumentov ter srečevanja tolkalcev so se zaokrožili v imenitni tolkalni dogodek, ki mu v Sloveniji ni para. Festival je presegel pričakovanja, koncerte si je ogledalo okrog 1400 ljudi, organizatorja STOP in ZKŠT Žalec pa si želita, da bo glede na siceršnjo odmevnost pri strokovni, splošni javnosti in medijih, z dokazano kakovostjo in pestrim izborom skupin, festival v prihodnje le prepričal tudi ministrstvo za kulturo, ki do zdaj ni izkazalo pretirane naklonjenosti.
Na preteklih dveh festivalih so se predstavile skupine iz Združenih držav Amerike, Francije, Mehike, s Švedske, Hrvaške, iz Španije in Avstrije, letos pa so se jim pridružili še Belgijci in Brazilci. »Rdeča nit letošnjega festivala je bila to, da je v bistvu ni bilo,« nam je povedal Dejan Tamše, član skupine STOP, profesor tolkal in pomočnik ravnateljice na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec ter umetniški vodja festivala
Bumfest. Ravno to, da so imeli vsi nastopajoči proste roke pri sestavljanju vsebine, je prineslo svoj čar.
Letošnji festival je tako v sredo, 7. januarja, s koncertom ob 18. uri odprla španska skupina Perku-va, ki jo sestavljajo profesionalni glasbeniki. Skupina je presenetila s svojo izvirnostjo in raznolikostjo, občinstvo pa je najbolj razgrela, ko so zazveneli latinski ritmi in tradicionalna španska glasba. Zanimivost večera je bila prav gotovo skladba, pri kateri so bili člani PERKU-VE oblečeni v vesoljska bitja.
Umetniški vodja festivala Dejan Tamše
Belgijska skupina MOL, ki je na tolkalni sceni že več kot 30 let, je obogatila drugi festivalski večer. Poleg nekaj prijetnih skladb v "lounge" stilu, večinoma belgijskih avtorjev, so občinstvo najbolj prepričali tudi z eksplozivnimi japonskimi ritmi. V zelo uigrani skupini
je z odličnim solom na bobnih še posebej navdušil njihova vodja in najstarejši član Leo Ouderits.
Zadnja dva festivalska večera sta razprodala dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec, ki sprejme 420 ljudi, precej jih je tudi stalo. Brazilski kvartet Grupu je sicer ponudil nekoliko bolj klasičen program, morda ne toliko brazilskega, kot ga je publika vajena z razvpitega festivala v Riu de Janeiru, a vendarle so pokazali nekaj prvin tradicionalne brazilske glasbe. Za presenečenje pa so poskrbeli mladi tolkalci žalske glasbene šole, ki so kot predskupina ogreli občinstvo.
Zaključek je pripadel skupini STOP, glavni pobudnici tega festivala, ki je festivalsko in z izdajo zgoščenke obeležila Ludi svojo 10. obletnico. Že dva dni pred koncertom je bila dvorana razprodana. Stopovci so za sklepni večer pripravili kar nekaj presenečenj. Na začetku so izbrali težji program, proti koncu pa vedno bolj sproščenega. V goste so povabili izrazno plesalko Bojano Mišič, trebušne plesalke As Ar A, strokovnjaka za latinsko ameriško glasbo Gorana Moskovskega ter edino dekliško tolkalno skupino v Sloveniji ŠUS. Koncert, nabit s pozitivno energijo, so člani STOP-a popestrili s komičnimi vložki, različnimi posebnimi tolkali in zvokovnimi vložki ter tekmovanjem v hitrostnem igranju.
Vrhunec večera je bil skupen nastop vseh sodelujočih s pesmijo Glorie Gaynor I will survive, s katero so na noge spravili dvorano.
Pestro je bilo tudi obfestival-sko dogajanje, saj so dopoldne potekali izobraževanja, glasbene delavnice, namenjene bolj strokovni javnosti, ki se jih je udeležilo od 30 do 40 slušateljev, profesorjev tolkal in učencev, študentov. Delavnice, ki so jih oblikovali tuji gostje, so bile prepuščene njihovi inovativnosti in iznajdljivosti. Po mnenju Dejana Tamšeta so se najbolj izkazali Španci, ki so prikazali prerez zgodovine razvoja tolkal od kamene dobe do danes in vse to ponazorili tudi s številnimi slikovitimi kostumi različnih obdobij naše zgodovine. Predstava je bila res odlična, zelo so se potrudili, imeli pa so tudi ogromno prtljage. Pri brazilski delavnici so kot de-monstratorke sodelovale tudi članice dekliške skupine ŠUS. Delavnice so bile brezplačne, kar je za tolkalce v Sloveniji še dodatna ugodnost.
Organizatorji so tudi letos poskrbeli za prijetno celostno podobo tekmovanja, izdali so bilten festivala, ki ga je vsebinsko pripravil Dejan Tamše, grabčno pa Dare Zavšek. Poskrbeli so za primerno zvočno, svetlobno in prvič tudi zanimivo video projekcijo Boruta Justina. Sicer pa sta bila v organizacijo festivala poleg »domačina« Dejana Tamšeta izmed Stopovcev vpeta še Damir Korošec in Tomaž Lojen. Dvorano je dal na razpolago Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je poskrbel tudi za prodajo kart in promocijo. Glasbena šola Risto Savin Žalec je posodila tretjino vseh inštrumentov, pa tudi nekaj prostorov, oder ... Pri
Ko bom velika, bom Dejan Tamše
organizaciji je pomagala vrsta prostovoljcev, članice dekliške skupine Šus in mnogi učenci članov STOP-a. Sicer pa je prireditev, katere proračun je težak okrog 15.000 evrov, s 4.200 evri podprla Občina Žalec, simbolično s 660 evri ministrstvo za kulturo, ostalo pa so pokrili s prodajo vstopnic in z donacijo sponzorjev.
Po mnenju Dejana Tamšeta je festival popolnoma opravičil pričakovanja. Na koncertih so pričakovali okrog 1200 ljudi, bilo jih je blizu 1400. Med koncerti sta dva, Španci in Belgijci, dosegla pričakovanja, dva razprodana, Brazilci in slovenski STOP, pa jih presegla. Letos je bil nekoliko neroden termin takoj po novoletnih praznikih. A hkrati se je sicer po dogodkih mrtev januar izkazal tako po obisku kot tudi po praktičnosti zaradi sočasne organizacije dveh festivalov v bližnji okolici, v Gradcu in Bjelovarju. Z njima si delijo stroške za izvajalce, ki lahko v tem terminu nastopajo na treh bližnjih lokacijah. Po mnenju Dejana Tam-
šeta pa so tudi pogoji v Žalcu, kjer je neposredno ob osrednji dvorani v Domu II. slovenskega tabora Žalec glasbena šola, samo mesto pa leži ob avtocesti, odlični. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se je festival po treh letih ne le prijel med domačini, ampak tudi v širši okolici. In, če sodimo po obiskovalcih iz pravzaprav skoraj vseh koncev Slovenije, tudi širše. Naj mu uspešno pot in dober odziv v prihodnje zaželimo tudi mi. L. K., foto: T. T.
V okviru letošnjega Bum-festa so pod okriljem Slovenskega tolkalnega projekta ustanovili tudi prvo slovensko združenje tolkalcev v okviru Mednarodnega združenja tolkalcev PAS, s sedežem v Ameriki. "Združenje je namenjeno dijakom, študentom in profesorjem s področja tolkal. S tem jim bo omogočen boljši dostop do strokovne literature, izobraževanj in predavanj," je dejal Dejan Tamše.
varčujete? skrbite za naše okolje?
Dovolite da Vam pomagamo z
toplotno črpalko ÜVaillaitf
ki jo odlikuje boljši izkoristek, manjša poraba vode, inovativna tehnologija, zanesljivost, kar potrjuje prvo mesto na testiranjih v Nemčiji (www.test.de).
Plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski kolektorji.
« ® ® marčen
nstalacije
pooblaščeni serviser Vaillant
Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL. :03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107
Nabito polna dvorana je dokazala, da se je festival v Žalcu prijel
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d- o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR
■H	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	■I
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	
	NEDEUA IN PRAZNIKI Od 7. do 8. ure.	
■H	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	Hi
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Recesija se kaže tudi v spodnjesavinjskih podjetjih
Medtem ko dnevno spremljamo informacije o posledicah svetovne finančne in gospodarske krize tudi v Sloveniji in ko je vlada sprejela že drugi sveženj ukrepov za omilitev posledic krize, med njimi tudi zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, s katerim želi ohraniti delovna mesta, smo o tem, kako preživljajo to obdobje, povprašali v nekaterih spodnjesavinjskih podjetjih. V mnogih proizvodnih podjetjih so čas prazničnih dni ob koncu lanskega in v začetku novega leta zaradi manjših naročil izkoristili za zaokrožene kolektivne dopuste, leto pa so ali bodo začeli z uveljavljanjem 36-urnega delavnika. Ukrepi varčevanje so stalnica. Vsekakor pa kriza ni zadela vseh enako, saj delujejo v različno »občutljivih« panogah. Med tistimi, ki so najbolj na udaru, je gotovo avtomobilska industrija.
V največjem podjetju Občine Žalec, Novem Car Interior
Design z Ložnice pri Žalcu, ki proizvaja lesene dekorativne letvice za avtomobile, se srečujejo s precejšnjim upadom naročil, pri nekaterih kupcih celo do 50 odstotkov. Čeprav so v tem smislu že sprejeli nekatere poteze racionalizacije, pa jih z zmernim optimizmom vendarle navdajajo nove investicije, ki jim jih je zaupal koncern. V podjetju so že jeseni prenehali sodelovati z večjim številom sezonskih delavcev iz tujine, prav tako ne bodo podaljševali pogodb delavcem za določen čas. Odločili so se, da začnejo s 36-urnim delavnikom, ki velja tako v proizvodnji kot v upravi. S tem bodo delno izravnali izpad naročil. Načrtujejo, da bodo januarja in februarja delali s 36-urnim delavnikom in skoncentrirali delo v okviru štirih delovnih
dni, brez državnih subvencij, po tem obdobju pa bodo predvidoma zaprosili tudi za subvencije. Direktor podjetja Matjaž Omladič je povedal, da se novonastalih razmer na trgu avtomobilske industrije zaveda celoten koncern Novem Car Interior Design s sedežem v Nemčiji, ki ima trenutno 11 podjetij po svetu. “V koncernu se zavedamo, da je celotnih kapacitet trenutno preveč in da so fiksni stroški glede na razmere na trgu previsoki, zato pripravljamo reorganizacijo, ki bo gotovo prinesla zmanjševanje kapacitet v Evropi in boljšo izkoriščenost tistih, ki bodo ostale. Vendar me navdaja z optimizmom prepričanje, da naša lokacija v Žalcu ostaja in da bo po obdobju upada ponovno zabeležila rast. Po naročilu iz centrale v Nemčiji namreč že od konca lanskega leta intenzivno prenavljamo proizvodno halo s ciljem pridobivanja novih proizvodnih kapacitet za novo proizvodno linijo. Projekt novega Audi-
ja A8, na katerega smo se že začeli pripravljati v Žalcu, je ostal v Nemčiji, saj v tem času pri nas ni racionalno izvajati tako obsežnih investicij, ki bi jih morali zanj, v nemški tovarni pa takšne kapacitete že imajo. To je čisto racionalna odločitev koncerna, poleg tega pa smo dobili zagotovilo, da v Žalec dobimo alternativni projekt, in te investicije že potekajo. Spodbudni znaki za prihodnost torej obstajajo, le vmesni čas moramo preživeti čim bolj racionalno in strpno,« je povedal Matjaž Omladič in poudaril, da v smislu ukrepov glede uvedbe skrajšanega delovnega časa zelo dobro sodelujejo s sindikati, ki jih zastopa Mirko Hirci. Tako korektnega sodelovanja pa si želijo tudi v prihodnje. »S krizo se torej soočamo, tega ne moremo spremeniti, jo pa želimo izkoristiti za dodatno notranjo racionalizacijo, ki je v vsakem primeru koristna. Nadaljnje aktivnosti pa bodo seveda odvisne od dogajanja na trgu,« je še povedal Matjaž Omladič.
Podobni model prilagajanja trenutni situaciji uporablja podjetje Odelo Slovenija, do lanskega maja znano kot podjetje Schefenacker, ki je kot dobavitelj zadnjih in signalnih avtomobilskih luči tudi povezan s svetovno avtomobilsko industrijo, ki jo je recesija najprej in najmočneje prizadela. O njihovem prilagajanju recesiji na svetovnem trgu so nam povedali: »Odelo Slovenija je dobavitelj v avtomobilski industriji in glede na to se tudi mi poskušamo čim bolj prilagoditi nastali gospodarski situaciji in ustrezno ukrepati, saj se dobro zavedamo, da je pravočasno ukrepanje veliko boljše kot le zapoznelo odzivanje. Trenutno poskušamo ukrepati z različnimi programi za zmanjšanje stroškov na različnih področjih in s prilagajanjem delovnega časa. Kljub temu imamo kar dobre izglede, saj v naslednji polovici tega leta k nam prihajajo novi projekti, s katerimi si bomo prizadevali, kljub situaciji na trgu, doseči zastavljene cilje za letošnje leto in poskrbeti za nadaljnjo rast.«
Drugo največje tekstilno podjetje v državi, Polzela, tovarna nogavic, s 490 zaposlenimi, prav tako že čuti sedanjo finančno krizo in vsesplošno recesijo.
»Če so bili rezultati prodaje v devetih mesecih leta 2008 še dokaj ugodni in normalni, so se v zadnjem trimesečju precej poslabšali. Manjše povpraševanje, zaostreni pogoji financiranja in slabi politični odnosi s Hrvaško, niso šli mimo nas. Vse se je poznalo na prodajnih rezultatih v zadnjih mesecih,« nam je povedal predsednik uprave Tone Turnšek in dodal: »Tako smo beležili v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007 na slovenskem trgu za
5 % manj naročil, na hrvaškem trgu pa kar za 20 %. Naročila iz tujine, ki so obsegala polovico proizvodnje, so se gibala v skladu z dogovori in letnim planom. Letošnje leto smo začeli z normalnimi naročili in polno zasedenostjo proizvodnih kapacitet. Vse pa kaže, da bodo ta že v drugem trimesečju manjša, kot smo načrtovali, zato proučujemo možnosti prehoda na skrajšani, 36-urni delovni teden. Uprava bo dokončno odločitev sprejela februarja, ko bodo potrjena vsa naročila za domači trg in izvoz.« Sicer pa je Tone Turnšek komentiral tudi ukrepe slovenske vlade: »Od vlade smo pričakovali hitrejše in učinkovitejše ukrepe za razbremenitev gospodarstva, še posebej za delovno intenzivno industrijo.«
Tako kot v nekaterih drugih podjetjih, so tudi v podjetju Garant Polzela s 1. januarjem prešli na 36-urni delavnik. Direktor mag. Dragan Manju-lov:
»Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih razmer na pohištvenih trgih doma in v tujini, ki so imele za posledico znižanje naročil že konec lanskega leta. Odločitev je bila sprejeta v dogovoru s sindikatom in svetom delavcev, ki so razumeli razloge za sprejetje odločitve. V podjetju zaenkrat tudi nismo zmanjševali števila zaposlenih, ki imajo pogodbe sklenjene za določen čas. V podjetju proizvodnja nemoteno teče, naročila so zaenkrat na nivoju iz konca lanskega leta. Za letošnje leto načrtujemo, da bi lahko dosegli prihodke lanskega leta, kar pa bo zelo težko in bo zahtevalo veliko trdega dela vseh v podjetju. Veliko bo odvisno od uspeha pri pridobivanju naročil novih kupcev in na trgih, kjer do zdaj nismo bili prisotni oz. je bila prisotnost relativno skromna.«
V Termotehniki, d. o. o., toplotne črpalke, hladilni
sistemi v Orli vasi zaenkrat še ne beležijo posledic svetovne recesije, ki bi vplivala na njihove rezultate. Termotehnika z 28 zaposlenimi je lani prihodek v primerjavi z letom 2007 povečala za 40 odstotkov in dosegla 5.220.000 evrov. Načrti za letos ostajajo podobni lanskim. Če vpliv recesije ne bo prehud, načrtujejo 15-od-stotno povečanje prodaje, torej blizu 6 milijonov evrov. Direktor Rudi Kronovšek: »O tem, kako bo recesija vplivala na naše poslovanje, lahko samo ugibamo.
Naše ugibanje pa ni negativno orientirano. Smo daleč najbolj poznani proizvajalci in ponudniki toplotnih črpalk v Sloveniji. S toplotnimi črpalkami za sanitarno vodo pokrivamo približno 70 odstotkov, s toplotnimi črpalkami za ogrevanje pa dobro tretjino trga. Glede na velika vlaganja v kadre in razvoj ter komercialne aktivnosti pričakujemo letos podoben tržni delež kot minulo leto. Morda nas še najbolj skrbi dvoličnost države. Polna so jo usta o pomembnosti hitrega širjenja uporabe obnovljivih virov energije, v praksi pa je popolnoma drugače. Ukinjajo subvencije in druge olajšave za tovrstne rešitve, močno so zapleteni prijavni postopki itd. Tudi trenutni hud padec cene nafte in povišanje cene električne energije na našo žalost ni nam v prid. Zato že iščemo nove tržne možnosti. Poleg izvoza na avstrijsko Štajersko se usmerjamo še na nam bližnjo avstrijsko Koroško, februarja se bomo kot razstavljavci predstavili na sejmu v Celovcu, pripravljamo tudi prve vzorce toplotnih črpalk za izvoz v Kanado. Torej upanje ostaja. Prav zaradi tega nimamo namena skrajševati delovnega časa oziroma odpuščati delavcev. Naša strategija je osvajanje novih trgov z novimi izdelki, širitev programa, ozaveščanje kupcev o varčevanju z energijo in razlikovanju med dobrimi in slabimi izdelki. S to filozofijo gremo nad recesijo.«
L. K., D. N., T. T„ foto: T. T.
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64: fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU
Veljavni razpisi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008
-	Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«
-	I. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane
-	II. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane
-	Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja
-	Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti
-	Javni razpis za ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij
TUJI RAZPISI
-	Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana. bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.	’>
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole, idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
• AA
cvžu
SAVIN|SKA
Naložba v vašo prihodnost
Se nameravate letos vpisati v srednješolski ali dodiplomski izobraževalni program?
Študijsko leto 2009/10 prinaša precej novosti.
Zakaj vam ne bi pri izbiri primernega programa pomagali strokovnjaki in to brezplačno?!
V SVETOVALNEM SREDIŠČU ŽALEC
vam ponujamo vse informacije in nasvete glede izobraževalnih programov, prijavnih rokov, postopkov vpisa itn.
Pokličite na tel. številko: 03/713 35 65, pišite na e-naslov: isio@upi.si, ali nas obiščite v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec.
V ekonomiji so problemi rešljivi KIV-ova nova lakirnica
Med nagovorom žalskega župan Lojzeta Posedela
Župan Občine Žalec Lojze Posedel s sodelavci, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Razvojna agencija Savinja Žalec in Golding klub Žalec so zadnji ponedeljek v letu 2008 na tradicionalno novoletno srečanje povabili svoje člane oziroma podjetnike iz žalske občine. Srečanje je potekalo v dvorani žalske glasbene šole.
Zbranim direktorjem, ki so se tudi letos sprejema udeležili v velikem številu, je spregovoril župan Lojze Posedel. Kot je poudaril, je sprejem gospodarstvenikov zanj ena najodgovornejših nalog: »Gospodarstveniki dajejo energijo naši občini, ustvarjajo novo vrednost in zato je spoštovanje do njih toliko večje. Prepričan sem, da bo leto, ki je pred nami, težko. Pa vendar so v ekonomiji vsi problemi rešljivi, vprašanje je le, kako se jih strokovno lotiti, koliko je podpore države, koliko je bilo morda zamujenih priložnosti v času, ko nam je šlo zelo dobro. Prepričan sem, da bo kriza prizadela občino in naše gospodarstvo, pa vendar sem optimist, da so problemi rešljivi in da se bomo čez leto dni ponovno srečali v tako veli-
kem številu. Ker sem poslanec v državnem zboru in član odbora za gospodarstvo, obljubim, da bo na način tudi med letom neposredna povezava in možnost za vse dobre predloge ter želje in zahteve.«
Za glasbeno popestritev srečanja sta poskrbela baritonist Boštjan Korošec in citrar Peter Napret, podjetniki pa so se nato zadržali ob neformalnem pogovoru.
Ob tej priložnosti smo za kratko napoved gospodarskega položaja v novem letu prosili predsednika Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Janija Ulago: »Če govorimo o krizi v danem trenutku, potem še ne moremo govoriti o finančni krizi, ki bi neposredno in ta hip že prizadela vse naše člane in tudi prebivalstvo. Bolj skrbi to, da podjetja ta čas dobivajo odpovedi naročil za leto 2009, nekatera delno, nekatera v celoti. Poleg tega naši partnerji oziroma naročniki ne spoštujejo dolgoročnih pogodb v celoti, ker enostavno ne morejo. Prepričan sem, da se bo kriza v Sloveniji začela kazati v vsej svoji luči marca in tu ne gre za to, da bi nekdo vzbujal strah, ampak za
dejstvo, da ne moremo kot noj skrivati glave v pesek. Dejstva so tu, računi, za katere danes še ne vemo, pa bodo prišli v letu
2009.«
O tem, ali ima Zbornica zasebnega gospodarstva kakšne možnosti pomagati podjetnikom, pa je Jani Ulaga povedal: »Sama zbornica s svojimi finančnimi sredstvi ne more pomagati, ker članarina zadošča zgolj za zastopanje naših članov. Smo pa v okviru obrtnozbor-ničnega podjetniškega sistema v Sloveniji kot prvi podali celovit predlog ukrepov za leto 2009 za premagovanje krize. Potem ko so se delodajalci dobili z vladno ekipo, ki pripravlja te ukrepe, naši predlogi niso bili v celoti upoštevani. Prepričan sem, da so ukrepi, ki jih je vlada že napovedala, premajhni in da bomo vsaj v dveh mesecih morali dobiti širšo in močnejšo paleto ukrepov za premostitev krize. Država bi se morala po mojem mnenju najhitreje zadolžiti in odpreti nove investicije državnega pomena. V Sloveniji imamo nekaj takšnih primernih investicij, s katerimi bi ponovno zagnali investicijski ciklus.«	K. R.
Srečanje taborskega župana s podjetniki in kmeti
Sedmo srečanje s podjetniki in kmeti
Podjetje KIV Vransko, ki svojo poslovno strategijo že vrsto let gradi na področju energetike in ekologije oziroma na proizvodnji opreme za njeno izboljšanje, je ob koncu leta predalo namenu novo tehnološko dovršeno lakirnico. Ta se razlikuje od klasičnih tovrstnih sistemov, saj bo v njej mogoče lakirati tudi 40 in več ton težke kose. Investicija je veljala okrog pol milijona evrov, pomeni pa racionalizacijo proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev. Hkrati nova lakirnica omogoča boljšo zaščito okolja in zaščito delavcev pri delu, kar zagotavlja ustrezna filtracija nove lakirnice.
Pridobitev so proslavili z druženjem zaposlenih ob koncu leta. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril direktor Ivo Kreča in se vsem zahvalil za prizadevno delo v preteklem letu in pozval k še boljšemu delu v letu 2009, ki bo zaradi recesije zagotovo vplivalo tudi na njihov položaj na trgu.
»Leto, ki se izteka, je bilo za KIV dokaj naporno, a hkrati
Investicija v novo lakirnico je veljala okrog pol milijona evrov
tudi zelo uspešno. Ta uspeh bi razdelil na dva glavna dela. Prvi del uspeha je vsekakor izražen v dokončanju investicije v nove proizvodnje hale in v tehnološko opremo, ki jo zaključujemo z odprtjem lakirne komore. Za drugi velik uspeh pa si štejemo dokončanje Toplarne Celje, ki je v zaključni fazi. Res smo ponosni na to, saj je tovrstni projekt eden ekološko najzahtevnejših projektov, ki se uresničuje na področju naše države. Kar zadeva načrte za leto 2009, pa seveda ne morem mimo raz-
mer na trgu, ki jih povzroča svetovna gospodarska kriza, ki najbrž ne bo zaobšla nikogar. Kljub temu dejstvu pa verjamem, da bomo z ustreznimi postopki in aktivnim delom na trgu, na osnovi naših dobrih referenc in znanja, ki ga imamo, prebrodili to krizo brez večjih težav.« Sicer pa ta dan ni bil namenjen težkim temam, ampak predvsem druženju sodelavcev in veselju ob novi delovni zmagi. Za zabavo in ples pa je poskrbel ansambel Bratje Dobrovnik. D. Naraglav
Kako smo ljubili tovariša Tita
V drugačnem vzdušju ob zaključku leta
Z gledališko predstavo iz naslova, avtorja Radoslava Zla-tana Dorica, režiserja Marjna Bevka in igralcev Gojimira Lešnika - Gojca, Teje Glažar, Blaža Valiča in Branka Ličana, je v Domu II. slovenskega tabora Žalec svoje poslovno leto zaključil delovni kolektiv podjetja Juteks Žalec. V avli dvorane so poskrbeli za prijetno druženje in nazdravili jubilantom in izzivom poslovanja v novemu letu.
Direktor podjetja Juteks Milan
Dolar je v svojem govoru pred predstavo izrazil zadovoljstvo nad dobrim delom v preteklem obdobju, hkrati pa tudi opozoril na pomanjkljivosti in težave v iztekajočem se letu, ki so nekoliko zmanjšale poslovni uspeh. Med njimi je omenil posledice gospodarske krize, ki tudi Juteksa ni obšla. Dejal je, da so v preteklosti prebrodili že vrsto kriz in da bodo tudi iz te izšli kot zmagovalci, saj znajo dobro delati. Sicer pa je v nadaljevanju izrazil
veselje in zadovoljstvo, da lahko tokrat podeli jubilejne nagrade in priznanja tolikšnemu številu zaposlenih, ki so v podjetju zaposleni že deset, dvajset in trideset let in so bili z Juteksom v dobrem in slabem vsa leta ter vsak zase in vsi skupaj prispevali svoj delež k ugledu podjetja. Okroglih« jubilantov je letos devetnajst, trideseto obletnico pa letos obeležujejo Marica Drobež, Darja Leskovšek in Ahmet Sarađen.	D. N.
V začetku januarja so se na povabilo župana Občine Tabor Vilka Jazbinška na tradicionalnem 7. srečanju zbrali podjetniki in kmetje taborske občine. Tudi letos so se srečanja udeležili ostali gostje, in sicer sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Korent in predstavnik Pošte Slovenije, namestnik direktorja PE Celje, Jože Kužnik.
Zbrane je najprej pozdravila direktorica občinske uprave Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza
in predstavila program srečanja. V nadaljevanju je prisotne nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je predstavil aktivnosti in delovanje Občine Tabor, ki se vedno bolj razvija tudi na področju podjetništva. Poudaril je, da razvoj podjetništva prinaša tudi delovna področja - proste poslovne cone za domače podjetnike, ki bi želeli preseliti svojo dejavnost iz neprimernih prostorov v primemo okolje. Prav tako upajo na zainteresiranost podjetnikov iz drugih okolij, da v njihovem prostoru razvijajo svoje podjetniške ideje in načrte in s tem omogočijo tudi nova delovna mesta za ljudi iz njihove občine. Izrazil je tudi obžalovanje, da jim za te namene ni uspelo pridobiti toliko zemljišč v prostorskem načrtu, kot so želeli, vsekakor pa upajo, da bodo z državo oziroma s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS našli skupni jezik. Kot je dejal, je bilo preteklo leto za občino investicijsko zelo razgibano in plodno. Investicije so potekale predvsem na cestnem področju, kar je omogočal skupen evropski projekt izgradnje mreže lokalnih cest. Občina pa je iz proračuna
namenila velik delež za investiranje na področju obče uprave, požarne varnosti, športa in kulture ter na stanovanjskem segmentu, kar bo izboljšalo demografsko podobo občine. Kar nekaj besed je župan namenil tudi svetovni recesiji in izrazil upanje, da bo Slovenija, in s tem tudi lokalne skupnosti, znala in zmogla prebroditi to krizo.
V nadaljevanju srečanja sta zbrane nagovorila sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Korent, ki sta poudarila razvojno naravnanost Občine Tabor in rezultate, kijih dosegajo na področju podjetništva, saj se je v zadnjih letih povečalo za več kot 500 odstotkov. Podala sta nekaj zanimivih informacij in vsem zaželela uspešno poslovno leto. K tem željam se je pridružil tudi predstavnik Pošte Slovenije Jože Kužnik.
Srečanje je z glasbo obogatil Robi Zupan, zbranim pa je ob njegovi spremljavi zapela Nina Kreča. Za kulinarično ponudbo je poskrbel domačin in gostinec Stane Geržina. D. Naraglav
RAČUNOVODSKE STORITVE
STOTIN
Polzela
BORIS KOKOT
univ. dipl. ekon.
041 536 659 www.stotin.si e-mail: stotin@siol.net
Sveže razglednice Žalca
Turistično društvo Žalec nas je v predprazničnih dneh prijetno presenetilo z izdajo serije petih ljubkih razglednic z motivi Žalca. Posebnost novih žalskih turističnih razglednic je kombinacija fotografij tipičnih žalskih znamenitosti z otroškimi risbami na isto tematiko.
Idejo za pripravo razglednic o Žalcu je podala predsednica TD Žalec Breda Vizovišek, navdih pa je dobila na enem izmed izobraževanj na temo turizma. »Razglednice so nastajale približno pol leta. Avtorji otroških risbic so otroci, stari pet in šest let, iz moje skupine v Vrtcu Šempeter. Fotografije je delno
prispeval Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec iz svojega arhiva, avtorici fotografij pa sva tudi jaz in Slavica Milošič,« nam je povedala Breda Vizovišek. Razglednice so bile za začetek natisnjene v nakladi 2000 kosov, da bodo najprej preizkusili, kako se bodo prijele, nam je še zaupala Breda Vizovišek. Razglednice so požele precej pohval, o tem smo se lahko prepričali že na božičnem sejmu v Žalcu, kjer so jih prvič prodajali. Sicer je set petih razglednic od takrat naprodaj tudi v TIC-u Žalec in v Hotelu Žalec. Prodajna cena posamezne razglednice je 30 centov.	L. K.
Slike z motivi Braslovč na keramiki Srečka Romiha
Izbrali najboljše
TD Braslovče je lansko jesen začelo z javnim natečajem Turistični spominki Občine Braslovče. Na natečaju so lahko sodelovali občani Občine Braslovče s svojimi izdelki. Vzorce spominkov so zbirali od septembra do konca novembra, decembra pa je strokovna komisija izdelke ocenila in izbrala tri najboljše.
Komisija je ocenjevala izdelke glede na estetsko in komercialno vrednost, glede na tehnološki proces, glede na to, kako dobro predstavljajo občino in kako je izdelek uporaben. Na podlagi ocenjevanja je tretje mesto osvojila Mojca Turnšek iz Malih Braslovč z izdelkom Hmeljarska lučka, drugo
mesto je zasedel Srečko Dolinšek iz Grajske vasi z izdelkom Hmeljarski koš in prvo mesto Srečko Romih iz Braslovč, ki je izdelal slike na keramiki z motivi Občine Braslovče. Posebno nagrado je komisija podelila likovno-turističnemu krožku OŠ Braslovče za izdelek Vila hmelja, ki je bil na prireditvi Veselo božično rajanje izbran tudi s strani obiskovalcev. Na prireditvi, na kateri so razglasili izbrane izdelke in podelili nagrade, so nastopili učenci OŠ Braslovče, obiskal jih je Božiček, za otroke so pripravili medsebojno obdarovano akcijo »Otrok otroku«, lahko pa so se posladkali z brezplačnim čajem in s palačinkami. T. T.
Blagoslov konj v Galiciji
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Galicija v počastitev svetega Štefana prav na njegov god pripravili blagoslov konj, tokrat že enajstič.
Pred blagoslovom, ki ga je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigale, je bila sveta maša, pri kateri je z božičnimi pesmimi sodelovala godba s
Svetine, kije tudi kasneje poskrbela za dobro razpoloženje krajanov in ostalih obiskovalcev, svoje pa je dodalo sicer hladno, toda lepo vreme. K blagoslovu je 12 konjerejcev pripeljalo več kot 20 konj različnih pasem, od najmanjših ponijev do ponosnih angleških konjev atraktivnega športnega videza. Za vse obiskovalce so pripravili topel napitek in prigrizek. T. T.
Župnik Janko Cigale med blagoslovom konj
klasične jaslice, ki so prikazovale celotno božično zgodbo na enem mestu. Te so postavili v vdolbino ob vstopu v jamo. V nadaljevanju so si obiskovalci lahko ogledali posamezne žive prizore božične zgodbe in prisluhnili glasbenim in vokalnim skupinam in posameznikom.
Pred vhodom v jamo je na pravih lesenih saneh obiskovalce pozdravljal Božiček, radovedneži pa so se lahko ustavili ob lajnarju Vladu Nunčiču iz Šmarij. Drugi dan je k prijetnemu vzdušju prispevalo še čudovito zimsko vreme.
Božično v Jami Pekel
Žive jaslice v Jami Pekel
Božično skrivnost v Jami Pekel so pripravili že deveto leto zapored. Kljub malce slabšemu vremenu na sam božični dan je bil obisk primerljiv s preteklimi leti, kar pomeni, da si je v dveh popoldnevih božično skrivnost ogledalo okrog 3.500 obiskovalcev.
Tokratno prireditev je zaznamovalo nekaj novosti. Nove so bile poleg živih jaslic
Obiskovalci so lahko v jami prisluhnili MPZ Savinjski zvon Šempeter, kvartetu Svit iz Velenja, citrarkama Neli in Karmen Kos Zidar s Ponikve in ansamblu Dominik. Obiskovalce sta s svojim petjem razveseljevala tudi zbor sv. Cecilije Župnije Vransko in vokalna skupina Jutro Župnije Žalec. D. N.
Telefon: 03/712 12 80
Potice in druženja
Mesec december je čas, ko si vzamemo trenutek za druženje s svojimi sodelavci, sosedi, prijatelji in znanci. S tem namenom so v Turističnem društvu Občine Polzela pripravili deseti božični sejem. Na sejmu so v kulturnem programu sodelovali učenci glasbene šole, Osnovne šole Polzela, otroci pevskega zbora Cekinčki in moški pevski zbor pod vodstvom Mije Novak.
Otroci so okrasili jelko, ki so jo letos poimenovali Jelka
zvončkov. Najmlajše je obiskal Božiček in jih razvajal s sladkimi dobrotami. Obiskovalci so lahko na bogato obloženih stojnicah izbirali med poticami, prazničnim pecivom, sadnim kruhom, domačimi klobasami, marmeladami, suhim sadjem in različnimi božično-novole-tnimi dekoracijami. Za vse, ki so se želeli ogreti, so pripravili kuhano vino, brez katerega ni pravega decembrskega pouličnega dogajanja. T. T.
Krasitev jelke
... in na Gomilskem
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko in Turistično društvo Gomilsko vsako leto na Štefanovo organizirata blagoslovitev konj. Gre za zanimivo prireditev, ki v prvi vrsti privabi lastnike konjev in tudi številne druge, ki prisostvujejo blagoslovu in si v prijetnem razpoloženju nazdravijo s čajem ali kuhanim vinom. Že nekaj let prireditev vodi in povezuje Bojan Pustinek, član tega 140-članskega društva.
Starodavni običaj blagoslavljanja konj, ki je zaradi majhnega števila konj v Sloveniji tako rekoč izumrl, so na Gomilskem znova obudili pred trinajstimi leti. Blagoslovitev organizirajo na god
svetega Štefana, zavetnika konj. Tudi tokrat so se konjeniki najprej zbrali na zbornem mestu pri kmetiji Ran-čigaj, od koder so se v koloni podali skozi vas do doma krajanov, kjer je potekala blagoslovitev konj. Obred so skupaj opravili domači župnik Martin Cirar, novoma-šnik Klemen Jager in duhovnik Viki Košec, dušni pastir v Zgornji Savinjski dolini, v farni cerkvi sv. Lovrenca v Lučah. Skupaj s spremstvom so tokrat blagoslovili okrog 40 konj in njihovih jezdecev oziroma kočijažev, ki so pretežno člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko, ki ga vodi Milan Košenina.
D. N.
Blagoslov konj na Gomilskem
Sprememba na 13. strani
Srečanje spodnjesavinjskih odborov
Na svoji 8. redni seji 16. januarja je svet javnega zavoda ZKŠT Zavod kulturo, šport in turizem Žalec, ki je najvišji organ izdajatelja časopisa Utrip Savinjske doline, sprejel tudi dva sklepa, ki se nanašata na programsko zasnovo časopisa Utrip Savinjske doline oz. na zasnovo 13. strani, ki je namenjena prispevkom o delovanju političnih strank.
Prvi sklep se nanaša na spremembo 8. točke besedila programske zasnove lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline, ki se zdaj glasi: »Programska zasnova lokalnega časopisa velja do spremembe, ki jo na predlog odgovorne urednice in po predhodnem mnenju programskega sveta sprejme svet javnega zavo-
da ZKŠT Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.«
Drugi sklep se nanaša na vsebinsko opredelitev zasnove in se glasi: »13. stran lokalnega časopisa Utrip Savinjske doline ostane namenjena predstavitvi političnih strank Spodnje Savinjske doline in neoglaše-valskim vsebinam, kakršne so definirane v Zakonu o medijih, vendar se prostorsko omeji na velikost 6 cm/II (dva stolpiča, op. ur.). Občinski odbori Občine Žalec koordinirajo in odločajo, za katerega od odborov občin Spodnje Savinjske doline bo objava. To pomeni, da je v eni številki lahko samo en prispevek ene stranke.«
Svet zavoda je na omenjeni seji tudi sklenil, daje potrebno sklicati sejo programskega sveta časopisa Utrip Savinjske do-
line, na kateri morata predsednik programskega sveta Lojze Posedel in odgovorna urednica časopisa Lucija Kolar člane seznaniti z omenjenimi sklepi.
Glede na to, da so bili sklepi o spremembi programske zasnove sprejeti neposredno pred izidom januarske številke Utripa Savinjske doline, ko ni bilo mogoče pripraviti novih internih pravil, ki temeljijo na teh sklepih, se je uredništvo v soglasju s predsednikom sveta zavoda Ivom Lindičem in v. d. direktorice ZKŠT Žalec Majdo Potočnik odločilo, da za čas do sprejetja novega internega pravilnika velja praksa pokrivanja dogajanja na področju političnih strank po novinarskem načelu, kot velja za ostale prispevke v časopisu. L. K.
Sredi decembra, natančneje 13. decembra, je bilo v organizaciji OO SDS Žalec v Matkah srečanje SDS-a Spodnje Savinjske doline. Šlo je za druženje članov volilnih štabov Franca Sušnika in Ljuba Žnidarja.
Gost večera je bil poslanec v DZ Republike Slovenije in eden vidnejših članov SDS-a dr. Vinko Gorenak, ki je zbranim predstavil aktualne politične razmere. Predsednik OO SDS Vransko Franc Sušnik in predsednik OO SDS Braslovče Marko Balant sta predstavila svoj pogled na politične razmere v Spodnje Savinjski dolini in ob tem ugotovila, da SDS ostaja daleč najmočnejša stranka v naši dolini.
Z druženja spodnjesavinjskih odborov SDS
Udeleženci srečanja so bili za- dobnih srečanj in aktivnosti, ki
dovoljni z organizacijo srečanja, ki jo je prevzel žalski odbor z Robertom Čehovinom na čelu, sicer pa so se odločili, da bo po-
povezujejo odbore SDS iz Braslovč, Tabora, Prebolda, Žalca, z Vranskega in s Polzele, v prihodnje še več.	L. K.
Priznanja za dva odbora SDM
O evropskih in lokalnih volitvah
Na seji pokrajinskega odbora LDS v Laškem
Gregor Vovk Petrovski iz žalskega odbora LDS bo opravljal funkcijo vodje lokalne pisarne celjske regije najmanj do lokalnih volitev 2010. To so sklenili na seji Pokrajinskega odbora LDS celjske regije prejšnjo sredo v Laškem in evidentirali kandidate na junijskih evropskih volitvah. Sestali so se tudi člani IO LDS Žalec in spregovorili o lokalnih volitvah, ki bodo prihodnje leto.
Kot nam je povedal Gregor Vovk Petrovski, so člani pokra-
jinskega odbora na seji podali predlog združitve dveh pokrajinskih odborov, celjskega PO in PO Saša, v en pokrajinski odbor, in sicer zaradi lažje logistike, saj zaenkrat še ni videti, da bo prišlo do sprejetja nove pokrajinske zakonodaje. Spregovorili so tudi o bližajočih se evropskih volitvah, ki bodo junija, in za listo LDS evidentirali kandidate, dosedanjega evropo-slanca Jelka Kacina, akademika dr. Jožeta Pirjevca, predsednika Liberalne akademije dr. Darka
OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC
IN
ŠPORTNA ZVEZA VELENJE ORGANIZIRATA
ZIMO VANJE
SMUČARSKI TEČAJ IN TEČAJ BORDANJA
ki bo v času zimskih počitnic, od ponedeljka 16.02.2009 do petka 20.02.2009, na POHORJU- TRIJE KRALJI
Dodatne informacije dobite na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vsak dan od 7. do 15. ure, ali po telefonu 713 64 38ali 051 342 646
Število udeležencev je omejeno.
Štrajna, mag. Božidarja Flaj-šmana in poslanca LDS v prejšnjem sestavu Aleša Guliča.
Iste kandidate za evropske volitve so na svoji seji sredi januarja evidentirali tudi člani Izvršnega odbora LDS Žalec, ki so se sicer pogovarjali tudi o lokalnih volitvah prihodnje leto. K temu jih je spodbudila napoved sedanjega žalskega župana Lojzeta Posedela, ki je po njihovem nekoliko zgodaj že napovedal svojo kandidaturo za četrti mandat županovanja. V stranki LDS Žalec so soglasno sklenili, da bo LDS v Spodnji Savinjski dolini iskala svojega kandidata na teh volitvah, prav tako pa obstaja možnost, da skupaj z več različnimi strankami podpre neodvisnega kandidata, ki bo »pokazal dovolj znanja in ambicij, da odpre neka nova poglavja vodenja občine.« Žalski LDS-ovci so potrdili, da marca pripravijo že tradicionalno sproščeno omizje ob dnevu žena, ki ga organizira podpredsednica LDS-a Maja Štamol Drolje.
Vodja svetniške skupine Jože Meh je poročal tudi o seji programskega sveta Utripa Savinjske doline, katerega član je. Župan, ki vodi svet, je predlagal spremembo 13. strani, s čimer pa se člani sveta niso strinjali.	L. K.
v SERVIS BELE iti», TEHNIKE
*Tw> ter
SERVIS
W IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV,
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Jernej Kruleč in Jasna Ajtnik
V preteklem letu je Slovenska demokratska mladina praznovala 19 let svojega delovanja. Osrednje praznovanje, ki se ga je udeležilo veliko število članic in članov iz vse Slovenije, so pripravili v Postojni.
Članice in člane tega največjega političnega podmladka v Sloveniji je po krajšem kulturnem programu nagoyoril predsednik Slovenske demokratske mladine Gregor Horvatič. Dejal je, da je v SDM vsako leto boljši in zrelejši podmladek, saj uspešno dosega
zastavljene cilje in daje pomembno vsebino tudi delovanju svoje stranke.
Ob tej priložnosti so najuspešnejšim občinskim odborom SDM podelili priznanja za njihovo delo v preteklem obdobju. Tokrat sta bila med najuspešnejše občinske odbore SDM uvrščena tudi odbora iz Savinjske doline. Priznanje sta iz rok predsednika prevzela predsednica OO SDM Žalec Jasna Ajtnik in predsednik OO SDM Prebold Jernej Kruleč.	D. N.
Vabimo ras, lokalne prebiralce Spodnje Savinjske doline, da se vključite v
članke, predmete in spomine, ki so prepoznavno in izvirno vezani na tematiko hmeljarstva in pivovarstva.
Sodelujete lahko vsi, ki hranite tovrstne predmete, iz katerih diha preteklost, delo, ljubezen in življenje naših prednikov in ste jih pripravljeni deliti s širšo javnostjo.
V okviru porabila pridobljeni predmeti bodo sprva javnosti predstavljeni in razstavljeni v prostorih posameznih VIT točk ter vsaj eno leto razstavljeni v novoustanovljenem ekomuzeju. Seveda bodo vaše zbrane stvari oz. predmeti zgolj izposojeni in jih bomo v času razstave skrbno varovali, ustrezno označili lastništvo ter ram jin kasneje na vašo željo vrnili.
Pravila sodelovanja
Povabilo se začne 18.12. 2008 z objavo v Utripu Savinjske doline in traja tudi v času odprtja osrednjega ekomuzeja v jesenskih mesecih 2009. Sodelujete lahko vse fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Spodnje Savinjske doline, ki svoje predmete dostavite na sedež Razvojne agencije Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sredo od 7. do 17. ure in petek od 7. do 13. ure).
Ozadjeprojekta
Občina Žalec je kot prijaviteljica projekta skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko pričela z ustanovitvijo osrednjega »Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije« s sedežem v Žalcu ter posameznih vsjopno-informaciiskih točk fVIT), ki bodo locirane v Braslovčah, Polzeli, Preboldu, Taboru, Vranskem in v Žalcu. Medtem, ko bo osreanji muzej v Žalcu odprl svoja vrata septembra 2009, so jih prve VIT točke že odprle.
Ekomuzej ni muzej v klasičnem pomenu besede. Eko v ekomuzeju ne pomeni ekološko. Je privlačen, inovativen in živ muzej, ki je sestavni del kraja in je vpet v življenje ljudi, kmetij, v preteklo in sodobno življenje.
Vrednost investicijskih del, ki bodo predvidoma končana prihodnje leto, znaša 1,9 milijona evrov. Za izvedbo tega projekta je občina pridobila sredstva Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: razvoj regij; prednostne usmeritve: regionalni razvojni programi.
Izgradnja muzeja je velik in zahteven projekt, s katerim se občina Žalec skupaj z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline ukvarja že nekaj let. Z njegovo postavitvijo se bo popestrila kulturno-turistična ponudba doline, ekomuzej pa bo zakladnica podatkov in tudi spominov vezanih na tradicijo hmeljarstva in pivovarstva, ki je v preteklosti odločilno zaznamovala razvoj doline.
Prijaviteljica Občina Žalec skupaj s partnerji zagotavlja, da bo osebne podatke namen izvedbe povabila in bo s podatki delovala v skladu z Zakonom o varovanju osebnih
Za vse dodatne informacije se obrnite na: Razvojna agencija Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Kontaktni osebi: Danica jezovšek Korent, 03 713 68 64 ali Alenka Doler, 03 713 68 66, e-pošta: ra.savinja@zalec.si.
EtSflflSI
Razvojna agencija Savinja in Občina Žalec

Sprejem novih članov ZVVS
Prijeten konec leta
Sprejem novih članov veteranov
Pred koncem leta je Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline pripravilo slovesen sprejem novih članov v veteransko organizacijo, ki ima zdaj že več kot 650 članov. Tokratni sprejem je bil v preboldskem hotelu, članske izkaznice pa je prejelo 29 nekdanjih udeležencev vojne za Slovenijo, ki imajo priznan status voj-
nega veterana. Upravičencev do tega statusa je na področju Spodnje Savinjske doline okrog 2000, kar pomeni, da se bodo sprejemi nadaljevali tudi v prihodnje, organizacija pa se bo še krepila.
Na slovesnosti je novim članom veteranskega združenja spregovoril predsednik Adi Vidmajer. Zaželel jim je prijetno počutje in uspešno delo v organizaciji. Se-
znanil jih je z delom njihove organizacije, aktivnostmi in pravicami, ki jih imajo kot veterani po 50. letu starosti. Spregovoril je tudi o času, ko se je začela pot slovenske samostojnosti, in njihovem prispevku pri tem. Posebej je poudaril čas neoddaje orožja JLA in skladiščenja orožja na tajnih lokacijah in čas vojne. Vsem prisotnim se je zahvalil za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni. V nadaljevanju sta novim članom spregovorila podpredsednik združenja Milan Vogrinc in predsednik komisije za šport Jože Hlade.
Adi Vidmajer in Milan Vogrinc sta novim članom podelila članske izkaznice, Matjaž Lesjak pa je prejel posebno priznanje - odlikovanje in v nadaljevanju predstavil svoje delo v Slovenski vojski in udeležbo na različnih mirovnih misijah po svetu.	D. N.
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Prebold
Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Prebold je tudi tokrat ob koncu leta poskrbela za prijetno druženje svojih članov. Zbrali so se v preboldskem hotelu in ob prisrčnem kulturnem programu zaokrožili leto 2008.
Na srečanju je zbrane najprej nagovoril predsednik Viljem Petek in vsem zaželel prijetno počutje in druženje. Zbrane je tudi letos nagovoril preboldski župan Vinko Debelak, ki je ob dobrih željah za leto 2009 spregovoril tudi o aktivnostih občine v preteklem letu in nalogah, ki naj bi jih opravili v tem letu. Pri tem je izrazil obžalovanje, da je prišlo do zaustavitve del pri izgradnji doma starejših, a hkrati izrazil upanje, da se bodo zapleti razrešili, da bo država izdala koncesijo in da se
bodo dela nadaljevala. Sledil je kulturni program, ki sta ga povsem sami pripravili učenki OŠ Prebold Pika Murgelj in Polona Kotnik. S pesmijo so druženje obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še in glasbenik Franci Ribič.
Tudi tokrat so izkazali posebno pozornost vsem čla-
nicam in članom, ki so leta 2008 slavili svoj 80. rojstni dan. Ena od članic Marija Jamšek je ta jubilej slavila prav na dan srečanja. Naj-starejša članica je še vedno zelo vitalna Fanika Raček, ki bo februarja praznovala 96 let.	D. Naraglav
Medgeneracijsko srečanje
Delovno in družabno tudi letos
S srečanja dveh generacij
Na Gori Oljki je decembra potekala zadnja seja predsedstva Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Sprejeli so program za leto 2009 in pregled dela v letu 2008. Sejo pa so obogatili s predavanjem Milana Vogrinca o osvajanju himalajskih vrhov in z zgoščeno projekcijo slik in s komentarjem z odprave preboldskih jamarjev na Filipine.
Program za letošnje leto in komentar dela v preteklem je podal predsednik Adi Vidmajer. V program za leto 2009 so vnesli še več aktivnosti. Med rekreativne aktivnosti za zdravje so tudi tokrat uvr-
stili zimski pohod do doma pod Reško planino, pohod za zdravje Žalskih lekarn na Sv. Jedert, pohod po poteh generala Maistra, tradicionalni pohod veteranov na Triglav, družinski veteranski pohod na Goteniški Snežnik ter tudi vsa športna tekmovanja, kot je veteransko prvenstvo v veleslalomu v Cerknem, 6. slovensko prvenstvo veteranov v smučanju na Golteh, memorial Štefana Šemrova in Vilija Skrta v Laškem in Celju, 9. športne igre veteranov Slovenije v Sežani, ribiško mednarodno prvenstvo veteranov na Ptuju, 9. republiško tekmovanje v tenisu v Hrastniku in še več drugih.
Letos bosta organizirani tudi dve druženji veteranov, prvo z vsemi veteranskimi organizacijami v dolini 16. maja na Vranskem, drugo pa 22. avgusta v Preboldu. Vsi člani bodo lahko sodelovali na strokovni ekskurziji, na dnevu ZVVS na geosu in se udeležili spominskega srečanja na Čreti.
Predsedstvo bo naprej gojilo dobre odnose z ZVVS, s pokrajinskim odborom veteranov in z enotami in štabi Slovenske vojske. Na dobro sodelovanje pa tudi v prihodnje računajo z vsemi župani spodnjesavinjskih občin, z mediji in vsemi, ki spoštujejo in razumejo čas slovenskega osamosvajanja.	D. N.
Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela je v sodelovanju z Občinsko knjižnico Polzela pripravila medgeneracijsko srečanje obča-
nov. Najstarejša udeleženka srečanja je bila stara 87 let, najmlajša pa dve leti.
Lepo je že to, da so si lahko v času informacijske tehno-
logije, potrošništva, hitenja in preobremenjenosti v šoli in službi vzeli nekaj časa za druženje in klepet. Drug drugemu so prisluhnili, kajti stik z drugo generacijo je veliko bogastvo in bližnjica do novih idej in marsikaterega spoznanja. Pretekli praznični dnevi so bili kot nalašč za takšno srečanje.
Ob tej priložnosti so izdelali tudi nekaj voščilnic. Ob glasbeni spremljavi Kamile Marte Novak, ki je na violino zaigrala nekaj božičnih pesmi, so se posladkali, na poti domov pa razmišljali, v kateri generaciji je pravzaprav več igrivosti in v kateri več modrosti... T. T.
Ob koncu leta so se poveselili starejši
90 let Ivana Pušnika
Utrinek s srečanja
Prijetno druženje
Ivan Pušnik iz Pariželj je prve dni januarja praznoval častitljivih 90 let. In je tako najstarejši član PGD Parižlje-To-povlje. Ob tej priložnosti so ga njegovi mlajši gasilski tovariši še posebej počastili. Na domu so ga obiskali predstavniki društva Martin Dernač, Daniel Kronovšek, Natalija Dernač, Rudi Žohar in Miloš Dernač in mu izročili darilo ter izrekli najlepše želje. Skupaj z njim so
obudili spomin na njegovo gasilsko udejstvovanje.
V gasilske vrste je vstopil leta 1945, leta 1950 pa je opravil tečaj za izprašanega gasilca. Že kot radovednega otroka ga je navduševalo delovanje motorjev, zato je v društvu opravljal nalogo strojnika. To nalogo je opravljal še leta 2002 v Šoštanju, na tekmovanju starih motornih brizgaln.
Ivan se še vedno po svojih
močeh udeležuje gasilskih slovesnosti v društvu in srečanj gasilskih veteranov.
Za svojo prostovoljno in požrtvovalno delo je prejel več društvenih priznanj in priznanje za 60 let dela v gasilstvu.
Kljub visokim letom je dobrega zdravja, zanj pa skrbi hči Jožica.	T. T.
Že po tradiciji so prednovoletno druženje krajanov, starih 70 in več let, organizirali tudi v KS Šempeter. V sodelovanju s krajevno skupnostjo srečanje vsako leto pripravi KO Rdečega križa Šempeter, ki jo že nekaj let vodi Pavla Artnik.
Srečanja se je udeležilo preko 120 starejših in lepo število gostov, nastopajoči pa so poskrbeli za prisrčen program. Zbrane je najprej nagovorila predsednica KO RK Pavla Artnik in vsem za-
želela dobrodošlico in prijetno druženje. Poseben pozdrav je namenila predsedniku Območnega združenja RK Žalec Vladu Ran-čigaju, predsedniku KS Šempeter Silvu Udrihu in predsedniku DU Šempeter Franju Divjaku. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali organizirati to srečanje, in sicer KS Šempeter, DU Šempeter, Zvonetu Štormanu, domačemu župniku za darovano mašo in OŠ Šempeter za kulturni program.
Po kulturnem programu so
zbranim spregovorili tudi gostje in izrazili veselje in zadovoljstvo nad tovrstnim srečanjem, ki je del pomembne vezi starejših s krajem in občino. Srečanje je popestril pevski zbor Društva upokojencev Šempeter, ki ga vodi Mateja Kandare. Predsednica KO RK Pavla Artnik je s šopkom rož izkazala posebno pozornost najstarejši udeleženki srečanja, 94-letni Frančiški Slimšek. Sledilo je prijetno druženje.
D. Naraglav
Ob koncu leta je Krajevni odbor Rdečega križa Trnava v sodelovanju s Krajevnim odborom Trnava in Občino Braslovče v prostorih Podružnične osnovne šole Trnava pripravil srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, z območja Krajevne skupnosti Trnava.
Srečanje so začeli z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Podružnične osnovne šole Trnava, pevka Manuela Go-rupevšek, Nina, Špela in Juš pa so odigrali igrico Pri dedku in babici, ki jo je napisala Karmen Štusej. Kulturnemu programu je sledilo veselo druženje. Srečanja se je od 67 povabljenih udeležila dobra polovica.	T. T.
Telefon: 03/712 12 80
Gostje pri Ivanu Pušniku
Praznični koncert na Polzeli
Proslava za praznik
Ob koncu so zapeli skupaj Sveto noč
Na božični dan sta Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija v cerkvi svete Marjete na Polzeli pripravila božično-novoletni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti.
Na koncertu so nastopili godalni kvartet, Danijela Djordjevič, Sonja Alatič, Katja Žekar in Aleksander Kuz-manovski, na citre je igrala Irena Glušič, Melita Estigar-ribia na klavir, Irena Kralj na
čembalo, Nina Baša na flavto in Izidor Rokovnik na harmoniko, peli so sopranistka Rebeka Radovan, mezzosopranistka Barbara Sorč, tenorist Sebastijan Podbregar in cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki.
Izvajali so skladbe domačih in tujih avtorjev, številni obiskovalci, ki so nastopajoče ob vsakem nastopu nagradili z bučnim ploskanjem, so do zadnjega kotička napolnili polzelsko farno cerkev. Polzelski župan Ljubo Žnidar se je izvajalcem programa zahvalil za lep večer, pozdravil je tudi obiskovalce, vsem skupaj pa zaželel lepe praznike in srečo v novem letu.	T. T.
Tisoč obiskovalcev na koncertu
Med nastopom Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja
Občina Braslovče je v Spor- Šumečnik, in ansamblu Dori s
tni dvorani Braslovče pripravila božično-novoletni koncert.
Pihalnemu orkestru Zarja iz Šoštanja, ki ga vodi Miran
pevko Evo Cerne je prisluhnilo kakih tisoč občanov braslovške občine, ki so izvajanje godbe in ansambla nagradili z dol-
gotrajnim ploskanjem. Zbrane je nagovoril tudi župan Marko Balant in vsem zaželel vesele in zdrave božične praznike ter srečno novo leto.	T. T.
Jaslice in božični pohod z baklami
Jaslice so postavili v avtobusni postaji
Tudi letos so Zavrh pri Galiciji krasile velike jaslice, ki so
postavljene na završki avtobusni postaji. Izrezljal in postavil
UREJANJE OKOUA
Darja Lorber s.p.
Šentjungert 11 3201 Šmartno v Rožni dolini Gsm: 031 568 002 051 656 002
E-mail: daija.lorbet@hotmail.com
Na Vranskem so s krajšo kulturno prireditvijo v Kulturnem domu Vransko počastili dan samostojnosti in enotnosti. Program so oblikovali Kulturno društvo Vransko, Folklorno društvo Vransko, učenci OŠ Vransko -Tabor in Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Župan Franc Sušnik se je v nagovoru spominjal plebiscita, na katerem se je pred osemnajstimi leti 88 odstotkov državljanov odločilo za samostojno Slovenijo. Ob tem se je spominjal začetkov mlade občine, ki se je razvijala skupaj z razvojem Slovenije.
I
Franc Sušnik podeljuje priložnostno darilo in priznanje Občine Vransko zlatima maturantoma Andreji Bogataj in Jerneju Lesjaku
Na koncu je poudaril pomen šnja zlata maturanta iz Občine učenja in znanja in ob tej prilo- Vransko, Andrejo Bogataj in žnosti čestital ter obdaril leto- Jerneja Lesjaka.	T. T.
Veselo za naj mlaj še
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je decembra pripravil vrsto prireditev, kar nekaj tudi za naj mlaj še.
V zadnji dneh lanskega leta so pred Domom II. slovenskega tabora Žalec poskrbeli za nastop mažoretk iz Levca, v dvorani doma pa so si lahko najmlajši ogledali predstavi Lunina vila in Miklavž ter Pika nogavička, nastop plesne skupine Mojce Horvat in nastop klovnese Mike Make. Mini teater je uprizoril igrico Čarobni prah, GOML iz Ljubljane pa igrico V ozvezdju postelje, na Silvestrovo so imeli v gosteh Piko Fliko in ob 12. uri so odprli šampanjec ter v nebo spustili pisane balone. Vse predstave si je ogledalo vsak dan kakih tristo otrok s starši. T. Tavčar
Nastop mažoretk iz Levca
jih je lesarski umetnik Alojz Podvršnik iz Zavrha. Jaslice izžarevajo poseben čar zvečer, ko so razsvetljene z božičnimi lučkami. Postale so prava zanimivost za okoliške vasi in kraje, saj sijih vsako leto pride ogledat vedno več ljudi. Jaslice so osvetljevale kraj in vzbujale praznično vzdušje.
Na božični predvečer so se ob jaslicah zbrali vaščani Zavrha in nekaterih drugih okoliških vasi, preden so se odpravili z baklami peš k polnočnicam. Božičnega pohoda se vsako leto udeleži vedno več ljudi, letos že več kot 60. Skupaj so se kakšno uro pred odhodom zbrali in ob glasbeni spremljavi zapeli nekaj božičnih pesmi, potem pa so se odpravili na trikilometrsko pot proti gališki cerkvi. Na cilju so jih čakali topel napitek in prigrizki. Finančno je pohod podprlo Turistično društvo Galicija. Pohod bodo krajani organizirali tudi v prihodnje, saj si želijo, da bi s tradicionalnim pohodom v svojo vas vrnili spomin na stare običaje.	T. T.
Klovnesa Mika Maka
Silvestrovali so s Piko Fliko in spustili v nebo pisane balone
Silvestrovali na žovneškem gradu
Grad Žovnek na Silvestrovo
Tudi letos so se člani Kul-turno-zgodovinskega dru-
štva Žovnek, Turističnega društva Braslovče, somišlje-
niki, podporniki in drugi obiskovalci po novoletni večerji z baklami in baterijami odpravili proti gradu, kjer so s skupnim odštevanjem dočakali novo leto 2009.
S krasnim razgledom na ognjemete po Savinjski dolini so na vrhu gradu odprli šampanjec in skupaj proslavili začetek novega leta. Poskrbeli so tudi za svoj ognjemet, kuhano vino, čaj, piškote in glasbo ter z rajanjem nadaljevali nekje do druge ure zjutraj.	T. T.
Silvestrski tek v Žalcu po 50 letih
Mladi koledniki
Start silvestrskega teka
Polzelski koledniki s katehistinjo Eriko Božič
Zadnji dan preteklega leta je minilo 50 let, ko je strel pištole ob 15. uri v Žalcu ponovno oznanil začetek oziroma start silvestrskega teka v Žalcu.
Savinjski planinci so praznične dni izkoristili za tri pohode. Člani Planinskega društva Žalec so se na Silvestrovo odpravili na polnočni pohod. Predsednik društva Vlado Rojnik je povedal, da so se opolnoči odpravili iz Žalca na Bukovico, od koder so se vrnili v zgodnjih jutranjih urah novega leta.
Planinci Planinskega društva Liboje so se na 11. zimski pohod podali 2. januarja. Kot je dejal predsednik društva Franc Čretnik, se je približno petdeset pohodnikov zbralo pri mostu v
Tudi tokrat se je teka udeležilo veliko Žalčanov in tekačev iz drugih krajev Spodnje Savinske doline. Za razliko izpred 50 let so tokrat tekli na atletski
Kasazah, nato pa so krenili proti Homu, kjer so se okrepčali,
stezi v Žalcu, dolžina proge pa je merila 2400 metrov oziroma šest krogov.
Kot zanimivost je potrebno omeniti, da se je tokratnega teka udeležil tekač, ki je leta 1958 sodeloval na zadnjem teku, in sicer je bil to Venčeslav Satler iz Žalca, ki je dokazal, da je kljub svojim letom v izredni telesni pripravljenosti, kar je pokazal doseženi čas. Zmagovalec v moški kategoriji je bil Boris Podpečan, pri ženskah pa je slavila Maša Strožer, oba iz AK Žalec.
Ljubitelji teka so tudi tokrat dokazali, da nizke temperature niso ovira za sodelovanje na tovrstnih prireditvah. T. Tavčar
in pot nadaljevali do koče na Brnici.
Tretji novoletni pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 20. po vrsti, pot pa jih je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Predsednik društva Jože Marovt je povedal, da se pohoda udeležuje vsako leto več planincev, tudi od drugod. Pohod je trajal štiri ure, na Brezovcu, kjer je bil cilj, pa jih je čakalo okrepčilo. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo in hladno vreme, v višjih predelih je posijalo tudi sonce, ponekod je rahlo snežilo, sicer pa je bila pot prijetna. T. Tavčar
Tokratne božične in novoletne praznike so na Polzeli ponovno obogatili mladi koledniki, ki so še bolj številni kot lani obiskali domove.
Hkrati so ob obisku domove zaznamovali s svojimi simboli, to so 20 + G + M + B + 09, kar pomeni svete tri kralje ali modrece Gašperja, Miho in
V planinskem domu pod Reško planino, v Mariji Reki nad Preboldom, je bilo znova zelo živahno. Razlog za to je bil že 32. pohod krajanov v Marijo Reko, do tamkajšnje planinske postojanke PD Prebold, ki je priljubljena izletniška točka.
Pohoda se vsako leto udeleži nekaj sto udeležencev, tudi 1000 in več, ki se po »napornih« prazničnih dneh odločijo zimski dan preživeti sredi marijereških hribov in se s prijatelji poveseliti v Domu pod Reško planino. Tokrat je bilo organizatorjem in pohodnikom vreme naklonjeno, saj jih je iz meglene doline pot
Boltežarja, ki so obiskali božje dete Jezusa in ga obdarovali. Tradicija koledovanja je na Slovenskem zelo stara, v zadnjem času pa jo vse pogosteje ponovno oživljajo.
Koledniki obiskujejo domove in zbirajo darove, ki so jih tudi letos, v okviru trikraljevske akcije, namenili za misijone, pred-
Del planinske skupine Kozorog
popeljala v jasno in sončno pokrajino.
Čeprav je zelo mrzlo in megleno jutro v dolini morda koga odvrnilo od pohoda, se je na
vsem za gradnjo šol. Lani so v tej vseslovenski akciji zbrali 182 tisoč evrov, ki so jih razdelili posameznim slovenskim misijonarjem po svetu. Polzelske kolednike je vodila katehistinja Erika Božič, ki je povedala, da so obiskali samo tiste domove, kamor so jih povabili, teh pa je iz leta v leto več.	T. T.
pot tokrat podalo okrog 500 pohodnikov. Kdor je želel, se je lahko tudi zavrtel in zaplesal ob zvokih domačega ansambla Reški trio.	D. Naraglav
... in libojskih na Brnico
Več kot tisoč pohodnikov
Trije pohodi za praznike
S pohoda braslovških planincev na Brezovec na Dobrovlje...
Zimski pohod tokrat v soncu
Desettisoči obiskovalec
1. januarja je postojanko Špica, eno izmed treh naj-yišjih hribov, ki obdajajo Ponikvo, po dveh letih in pol od odprtja, obiskal desettisoči vpisani pohodnik. To je bila Mojca Beričnik iz Velenja. Na Špico se je v teh letih povzpela že kar tristo-
petdesetkrat.
Planinska sekcija Ponikva je, kot nam je povedala Nada Jelen, prvi januarski dan obiskovalce Špice, bilo jih je okoli šestdeset, pogostila s kuhanim vinom, desettisočo obiskovalko pa nagradila s spominskim darilom.
Na gričevnatem in deloma hribovitem področju Krajevne skupnosti Ponikva izstopajo trije najvišji hribi -Gora (ŠPICA) 543 m (Podkraj), Apno 525 m (Ponikva) in Hrastijek 495 m (Studence). Na vseh treh planinskih točkah stojijo leseni bivaki, v njih pa vpisni zvezki. Gričevnat kraški svet Ponikovske planote je ravno pravšen za rekreativne sprehode in krepitev zdravja, omenjene postojanke pa prava spodbuda za oddih. Pohodnik lahko uživa lepote kraške narave in bogate vegetacije v vsakem letnem času. O vsem tem in še mnogo čem so se že prepričali številni obiskovalci teh hribov, saj je planinska sekcija že večkrat zamenjala polne vpisne zvezke. L. K.
Planinsko društvo Polzela je tretjo soboto v januarju pripravilo 27. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Posebni vlak je pripeljal pohodnike iz celjske in velenjske smeri. Vseh je bilo okrog 1100, pohodnike pa sta privabila lepo vreme in«dolgoletna tradicija. Najmlajši udeleženec je bil štiriletni Anže Sadnik iz Žalca, najstarejša med udeleženci pa 78-letna Štefka Jordan iz Šempetra, ki se je poleg Nandija Glavnika s Polzele udeležila vseh pohodov.
Planinsko društvo Polzela je vodilo pohod s Polzele, Šmartnega ob Paki in železniške postaje Pesje pri Velenju. Pri planinskem domu so udeleženci prejeli trdo kuhano jajce. Vsem, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebno priznanje. T. Tavčar
Na Špici kar tristopetdesetkrat
S pohoda Zdravju naproti
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
OBČINA ŽALEC
Sreda, 4. februar, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice za otroke;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. februar, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Emerika Bernarda;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. februar, ob 18. uri
literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959).
Petek, 6. februar, ob 11. uri
občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku za učence OŠ Občine Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. februar, ob 18. uri
odprtje razstave Aca Markoviča; Dom Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže,
041 620 131).
Petek, 6. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku: premierna uprizoritev Savinove operne enodejanke POSLEDNJA STRAŽA in podelitev Savinovih odličij;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. februar, ob 18. uri
počastitev slovenskega kulturnega praznika;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031431 816).
Sobota, 7. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže,
041 620 131).
Nedelja, 8. februar, ob 8. uri
Prešernov planinski pohod:
Liboje-Šmohor-Brnica;
zbor pri gasilskem domu v Libojah
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Ponedeljek, 9. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 570 76 08).
Ponedeljek, 9. februar, ob 20. uri
SPIRITISTIČNA KOMEDIJA, komedija (GOML Ljubljana), gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 10. februar, ob 20. uri
SPIRITISTIČNA KOMEDIJA, komedija (GOML Ljubljana), gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. februar, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice za otroke;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. februar, ob 18. uri
prireditev: »ŠPORT 2008 V OBČINI ŽALEC«;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. februar, med 8. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 14. februar, ob 6.30
zimski vzpon na Peco; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412).
Sobota, 14. februar, ob 7. uri
planinski izlet: Koroška pot 5. del; zbor planincev pred PD Žalec, ob 7.15 na Trju
(Planinsko društvo Žalec, sekcija Galicija, 041 781 185).
Sobota, 14. februar, ob 8. uri
planinski izlet: Dramlje-Sleme-Uršula;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 14. februar, ob 8. uri
mednarodno lokostrelsko tekmovanje;
I. OŠ Žalec
(Lokostrelski klub Žalec,
041 663 401).
Sobota, 14. februar, ob 16. uri
prihod kurentov;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, Ì5. februar, ob 15. uri
turnir v malem nogometu; telovadnica POŠ Trje (ŠD.Hofrein, 041 401 062).
Sreda, 18. februar, ob 18. uri
predavanje o Himalaji;
OŠ Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 21. februar, ob 18. uri
koncert ženskega pevskega zbora KUD VILA iz Varaždina;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959).
Nedelja, 22. februar, ob 14. uri
pustovanje; parkirišče POŠ Trje (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970).
Nedelja, 22. februar, ob 14. uri
hokej v maskah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Nedelja, 22. februar, od 10.37 dalje
obisk pustnega sprevoda betežnim in bolnim krajanom na domu; območje KS Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, 22. februar, ob '18. uri
koncert CELJSKIH 5;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031 431 816).
Ponedeljek, 23. februar, ob 19.30
JAMSKI ČLOVEK, monokomedija za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. februar, ob 16. uri
pustni karneval v Žalcu; osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. februar, ob 17. url
GRDI RAČEK, predstava za otroke;
Mini teater Ljubljana; cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. februar, ob 19. uri
koncert folklorne skupine KUD Grifon Šempeter;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031 413 816).
Petek, 27. februar, ob 20. uri
CARMINA SLOVENICA, Americas - glasba dveh Amerik; glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 28. februar, ob 7. uri
planinski izlet: Koroška pot 6. del; zbor planincev pred PD Žalec, ob 7.15 na Trju
(Planinsko društvo Žalec,
040 278 825).
Sobota, 28. februar, ob 8. uri
planinski izlet: Slivna-Miklavž-Moravče;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 28. februar, ob 20. uri
DUOHTAR POD MUS, burka s petjem in streljanjem;
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 5. februar, ob 19.30
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dvorana Prebold;
Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold
. (Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 6. februar, ob 18. uri
predavanje: Medeni izdelki za dobro počutje;
Dvorana Prebold;
Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386).
Sobota, 7. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. februar, ob 19. uri
tekma III. SKL - člani: KK Prebold: Koroška;
Športna dvorana Prebold;
KK Prebold
(Aljoša Cvar, 041 450 445).
Sobota, 7. februar
Peca;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 8. februar, ob 8. uri
7.	zimski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Nedelja, 8. februar, ob 12. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Planinski dom pod Reško planino; KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Petek, 20. februar, ob 18. uri
Naj športnik leta 2008;
Dvorana Prebold;
Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Petek, 20. februar, ob 18. uri
predavanje Robija Friškovca:
Mladi in njihov beg;
Anin dom - veroučna učilnica;
Župnija Prebold
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Sobota, 21. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 24. februar, ob 16. uri
pustni karneval;
Športna dvorana Prebold OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Torek, 24. februar, ob 16. uri
parada maškar;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas
(Srečko Stepišnik, 041 736 043).
Petek, 27. februar, ob 17. uri
otroški abonma;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Petek, 27. februar, obl9.30
gledališki abonma: Pacient v čakalnici;
Gledališče Velenje;
Simaks glasbena dejavnost;
Dvorana Prebold
(Marko Repnik, 041 690 169).
Sobota, 28. februar, ob 19. uri tekma III. SKL - člani: KK Prebold: Ruše;
Športna dvorana Prebold;
KK Prebold
(Aljoša Cvar, 041 450 445).
OBČINA POLZELA
Petek, 6. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju;
Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472).
Sobota, 7. februar, ob 15.30
nočni pohod na Uršljo goro; zbor: Športno igrišče Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 7. februar, ob 16. uri
nočni pohod na Uršljo goro; zbor: parkirišče pred občinsko zgradbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 8. februar, ob 9.15
proslava ob kulturnem prazniku in občni zbor;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 9. februar, ob 18. uri
Valentinova ustvarjalna delavnica;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 35 40).
Sreda, 11. februar, ob 7. uri
pohod po Drameljski poti; zbor: parkirišče pred občinsko zgradbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 14. februar, ob 7. uri
pohod po Drameljski poti; zbor: Športno igrišče Andraž (Izidor Ograjenšek, 031 853 990).
Nedelja, 22. februar, ob 10. uri
občni zbor planinskega društva; planinski dom na Gori Oljki (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 22. februar, ob 14.30
velika otroška maškarada z gostjo
Alenko Kolman;
športna dvorana OŠ Polzela;
TD Polzela
(Alenka Žnidar, 031 795 685, Osnovna šola Polzela).
Ponedeljek, 23. februar, ob 18. uri
ura pravljic;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 35 40).
OBČINA BRASLOVČE
Četrtek, 29. januar, ob 17. uri
šola za starše - Kako preprečiti odvisnost otrok, predavateljica Irma Veljič, prof.;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Petek, 6. februar, ob 18. uri
osrednja proslava ob kulturnem prazniku;
Občina Braslovče, Prosvetno društvo Braslovče, OŠ Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Nedelja, 8. februar
pohod Turje (597 m)-Koča na Kopitniku (865 m)-Planinski dom na gorah (986 m);
Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 12. februar, ob 18. uri
»Kulturni dan, položen v otroško dlan«;
kulturni program učencev OŠ Braslovče;
Knjižnica Braslovče;
Občinska knjižnica Žalec (Laura Jelen, 705 91 98).
Ponedeljek, 16. februar, ob 10. uri
počitniške delavnice za otroke: »Delavnica pred pustom« v prostorih DPM;
Zavod Inteligentia Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954).
Sreda, 18. februar, ob 10. uri
počitniške delavnice za otroke: »Delavnica dr. Dolitla«, moderatorki: ga. Lucija Kolar, doc. veter, med., in Tina Lesjak, prof. lik. pouka; prostori DPM;
Zavod Inteligentia Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954).
Petek, 20. februar, ob 10. uri
počitniške delavnice za otroke: »Orientalski ples« pod vodstvom Tine Lesjak; prostori DPM;
Zavod Inteligentia Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 21. februar, med 15. in 17. uro
pustovanje;
dvorana DTV Partizan;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Torek, 24. februar, ob 18. uri
ura pravljic v braslovški knjižnici; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Sobota, 28. februar
pohod na Blejsko kočo na Lipanci (1630 m)-Debela peč (2014 m); Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Nedelja, 8. februar, ob 16. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 705 70 90).
Sobota, 14. februar, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor,
051 234 575).
Nedelja, 22. februar, od 15. do 16. ure
otroška maškarada;
Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor,
041 515 988).
Pust širokih ust nas lovi-zima beži...
Vabimo vse, željne zabave in pustnih norčij, da se nam na pustni torek, 24. februarja 2009, pridružite na tradicionalnem pustnem karnevalu v Žalcu. Prijave za pustne vozove in skupinske maske se že zbirajo, prijavnica je objavljena na spletni strani www.zkst-zalec.si, lahko pa se prijavite v TIC-u Žalec (Savinova hiša), tel.: 03 713 04 34, faks.: 03 712 12 62, e-pošta: zkst.tic@siol.net.
Karneval na Vranskem bo
Karnevalski odbor Vransko se je sestal na prvi redni seji in sklenil, da bo veliki karneval 21. februarja 2009 ob 14. uri v trgu Vransko. Za vse sodelujoče skupine in posameznike so pripravili bogate nagrade.
Tri najatraktivnejše skupine prejmejo denarne nagrade v višini 800, 400 in 200 evrov. Vse informacije so na voljo na Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko in Občini Vransko.	T. T.
PRIREDITVE V FEBRUARJU 2009
Ponedeljek, 2.2. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Tone Škarja: Kangčendzenga - gora usode; predstavitev knjige ob diapozitivih.
Torek, 10. 2. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Borut Korun: Na začetku je bila Troja; predstavitev knjige - z avtorjem se bo pogovarjal Mare Cestnik.
Torek, 24. 2.2009, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Sreda, 25. 2.2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Uglašena - predstavitev potovanja Mee Valens.
Razstavlja Stojan Špegel
Razstava dijakov likovne smeri
V Savinovem likovnem salonu bo do 31. januarja odprta razstava likovnih del Stojana Špegla. Ob odprtju je zbranim spregovoril likovni kritik Boris Gorupič. Slikar Stojan Špegel je rojen v Slovenj Gradcu, slikarstva pa se je po programu zagrebške akademije učil pri akademskem slikarju Milanu Tadiču in pri profesorju Darku Slavcu. Izobraževal se je tudi pri mentorjih Alojzu Zavolov-
šku, Dušanu Fišerju, Tonetu Račkemu, Georgu Kressu in Nataši Tajnik. Je vodja razstavišča Barbara v Velenju, kjer je pripravil že več kot 140 razstav. Do zdaj je imel 18 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 70 skupnih razstavah ter prejel 12 nagrad in priznanj. Je tudi član umetniškega sveta Galerija Velenje. Izdal je tudi tri pesniške zbirke in objavljal pesmi v literarnih revijah.
Sto knjig za malčke
Najmlajši iz vrtca z organizatorji akcije
Vrtec Andraž je obiskal ustanovitelj in direktor založbe Didakta Rudi Zaman. Založba je namreč vrtcu podarila sto knjig za obogatitev knjižnice v vrtcu. Podelitvi so •se pridružili tudi predstavniki Radia 1 in Boštjan Romih.
Akcija«, v kateri bodo knjige podelili tudi nekaterim drugim malčkom v vrtcih po Sloveniji, je potekala pod geslom 1000 knjig za malčke.
Knjižnico so obogatili s svojo pestro izbiro najrazličnejših knjig, ki pokrivajo
Trikraljevski koncert
Vokalna skupina Primule
Na Polzeli so drugo nedeljo v januarju slavili praznik prepevanja božičnih pesmi. Na božičnem oziroma že tradicionalnem trikraljevskem koncertu v župnijski cerkvi so se predstavili polzelski pevski zbori in glasbene skupine.
Nastopili so: polzelski tamburaši, župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, vokalna skupina Primule, župnijski mešani pevski zbor, vokalni kvintet Lastov-
ka skupaj s skupino Margareta, mladinski pevski zbor osnovne šole, mešani pevski zbor Oljka in moški pevski zbor. Številni poslušalci so s ploskanjem nagradili nastopajoče. Ob koncu se je nastopajočim za lepo in ubrano petje, za pripravljenost sodelovanja in za vztrajnost zahvalil župnik Jože Kovačec. Nagovoril jih je s prošnjo, da še naprej s svojim petjem sodelujejo pri bogoslužju.	T. T.
Dva koncerta
»Za slikarja, ki izhaja s celinskega področja, kot je naša Štajerska, je značilno, da uporablja povsem določene barve v svojih delih. Zlasti kadar upodablja krajino, najdemo v njegovih slikah obilje zelene v najrazličnejših odtenkih. V Špeglovem slikarstvu lahko že dalj časa prepoznamo izrazit odmik od takšnih, sicer nikjer povsem določenih pravil, ki pa jih vendar pogojujejo naravne značilnosti. Zato lahko večino njegovih slik postavimo dosti bliže tisti produkciji avtorjev, ki iščejo inspiracijo v sredozemskih deželah. Zanje je značilno, da v svoja dela vnašajo izrazitejše barvne kontraste ...«je med drugim povedal Boris Gorupič.
Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu pa sta nastopili Simona Kropeč in Lucija Lavbič iz glasbene skupine Aletheia.	T. T.
številne knjižne zvrsti. Med njimi so različne zbirke: Koleščki, Kosmatinčki, Drobižki, Nikec, Bibi in Gusti, izvirne slovenske slikanice, Zakladnica slovenskih pripovedi, Poženčanove pravljice in še bi lahko naštevali. Obogatili so tudi polico s strokovno literaturo.
Posebna pozornost je namenjena knjigi Vsi se rodimo svobodni, ki je posvečena 60-letnici razglasitve Deklaracije o otrokovih pravicah. Ta knjiga bo na polici našla posebno mesto, saj preko členov deklaracije otroci spoznavajo osnovne pravice, ki bi morale veljati za vsakega posameznika na našem planetu in so v številnih državah še kršene.
Vsi v andraškem vrtcu so bili zelo veseli knjig. Otroci so ob polni mizi knjig zapeli, se fotografirali in zaigrali igro. T. T.
Kulturno društvo Vransko je v času letošnjih božično-novoletnih praznikov v obnovljeni cerkvi svetega Martina v Šmartnem pripravilo dva koncerta z ogledom jaslic.
Jaslice je blagoslovil vranski župnik Jože Turinek, nato
pa so številni obiskovalci prisluhnili petju dekliške vokalne skupine in sekstetu svetega Mihaela Vransko. Na drugem koncertu so nastopili družina Zavolovšek, ansambel Krajcarji in ansambel Robija Zupana.	T. T.
Taborski likovniki
Nuša že prava poetesa
Nuša uživa v literarnih večerih
Prisluhniti literaturi in glasbi ob kavi ali čaju in pecivu, sproščeno razpravljati o slišanem in še o čem, to je glavni namen kavarniških večerov, s katerimi je društvo Livra začelo na Vranskem, nato pa so se preselili v Žalec. V Kavarni Mignon je bil 9. januarja tako že 15. kavarniški večer, peti v Žalcu. Tokrat je bila gostja žalska pisateljica in pesnica Nuša Ilovar.
Nuša Ilovar je že uveljavljena književnica. Zaradi svoje bolezni je ovirana pri gibanju in komuniciranju, kljub
V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 2. februarja na ogled razstava likovnih del dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. 17 dijakov drugega, tretjega in četrtega letnika razstavlja 32 pastelov in grafik, ki sta jih na razstavo postavila njihova mentorja, akademski slikar Ra-timir Pušelja in Darja Ravnjak.
Ob odprtju je o razstavi, katero so ustvarjalci poimenovali Secesija, kar pomeni umetniško obdobje 20. stoletja, govorila vodja likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center Darja Poglajen in poudarila, da so ti dijaki že peta generacija te gimnazije, lanski pa
Utrinek z razstave dijakov umetniške gimnazije
že nabirajo nova znanja na najrazličnejših fakultetah po Sloveniji. Zahvalila se je tudi Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki jim je odstopil prostore za
postavitev razstave. Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili dijaki Ana Jazbec in Sanja Uduč na flavti in Anja Do-ničič na violini.	T. Tavčar
Mavrica razstavljala
temu pa je uresničila svojo veliko željo, ko je leta 1999 izdala prvi roman Strah pred samoto. Od takrat so izšle še tri njene pesniške zbirke, med drugim svoje pesmi redno objavlja v književni reviji Vpogled. Večer je vodil pesnik Tomaž Mahkovic, ki je poudaril, da se je Nuša bolj kot v prozi našla v poeziji. Kot poetesa se ves čas razvija, saj obiskuje
tudi literarne delavnice. Preko pesmi izraža svoj pogled na svet, prav tako zelo tankočutno opisuje svoj notranji svet, tudi ko ga pretresajo stiske in viharji.
Odlomek Nušinega romana in nekaj najznačilnejših pesmi iz vseh treh zbirk je brala Simona Kropeč, večer pa je popestrila pianistka Petra Koprivec. Nuša Ilovar pripravlja že četrto pesniško zbirko, ki bo, tako kot vse do zdaj, izšla v samozaložbi. Kljub napovedi slabih časov za kulturo ji poguma ne manjka, kot vedno pa ji pri uresničevanju njenih želja in idej poleg prijateljev trdno stoji ob strani mama Anica.
Sicer pa so v Kavarni Mignon v Žalcu sredi decembra pripravili tudi 4. kinotečni večer. Zavrteli so film Toma Križnarja in Maje Weiss DARFUR - vojna za vodo. K. R.
Med nastopom dekliške vokalne skupine z Vranskega
Likovna sekcija Mavrica, ki deluje v okviru KUD Ivan Cankar Tabor, je prijetno popestrila praznični veseli december v občini. Člani sekcije so v sejni sobi občine namreč postavili na ogled svoja likovna dela.
Razstava je predstavljala kronološki pregled ustvarjanja članov v letu 2008 in je bila na ogled v času uradnih ur občine in ob dogovorjenem času. V takšnem likovnem okolju je potekala tudi zadnja seja občinskega sveta. Likovna
sekcija Mavrica deluje od leta 2001, njen vodja je Julijana Juhart. Povedala je, da v sekciji trenutno ustvarja 11 članic in članov, ki so s svojimi deli prisotni na razstavah v domačem kraju, razstavljajo pa seveda tudi izven meja občine in si tako širijo znanstva in znanje.
Za velik dosežek preteklega leta štejejo vključitev sekcije v članstvo Zveze likovnikov Slovenije in sodelovanje v Zlati paleti, kjer njihova dela tudi strokovno ocenijo. D. N.
Sedmi Vpogled z novo urednico
Žalski likovnik razstavljajo v Grižah
Žalski likovniki na razstavi v Grižah
Književnih revij v Sloveniji ni veliko, Žalec pa se lahko pohvali z njo. Revija Vpogled, ki jo s finančno podporo Občine Žalec izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, je prvič izšla decembra leta 2005, 22. decembra lani pa so v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec predstavili sedmo številko.
Pred izidom sedme številke Vpogleda je bilo kar nekaj zapletov, saj se je uredniški odbor zaradi konceptualnih razlik razšel z glavnim in odgovornim urednikom Maretom Cestnikom. Glavna in odgovorna urednica je postala (bolj po službeni dolžnosti kot lastni želji, je pouda-
Ob koncu leta in prve dni novega leta smo lahko v Savinjski dolini prisluhnili koncertom pihalnih orkestrov, ki delujejo v naši dolini.
Prvi tovrstni koncert so pripravili v Preboldu, kjer se ponašajo z najdaljšo tradicijo organiziranja božično-no-voletnih koncertov. Koncert organizirajo prav na božični dan. Dan pozneje, ko praznujemo dan slovenske samostojnosti, so obogatili glasbeni mozaik članice in člani Godbe Zabukovica. Koncertno dogajanje so z dvema koncertoma, s prvim 27. decembra v domači dvorani v Libojah in drugim 16. januarja v Domu
II.	slovenskega tabora Žalec, zaključili godbeniki Godbe Liboje.
Na svojih nastopih so gostili kar nekaj glasbenikov. V Preboldu so koncert popestrili na-rodno-zabavni ansambel Glih
rila) Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Vsebinsko sta revijo predstavila Marija Končina in Dani Bedrač. Slednji je o spremembah v sedmi številki revije Vpogled povedal: »Ne gre zgolj za formalne okvirje, ampak tudi za vsebinski koncept, ki smo ga rahlo modificirali. Še naprej ostaja glavno vodilo revije kakovost. Tako kot je bilo že na začetku, enako pozornost namenjamo mladim, neuveljavljenim avtorjem in zrelim avtorskim osebnostim. Smo pa razširili sodelovanje tudi z avtorji izven meja Sloveniji, predvsem iz Bosne in Hercegovine, kjer je go-
prav in pevka Irena Vrčkovnik, ki je zapela tudi ob spremljavi pihalnega orkestra, ki že dve leti deluje pod taktirko Marka Repnika. Kot pevski solist,
Pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor so ob koncu leta skupaj
štovala naša skupina Aletheia. Postali smo bolj pragmatični, realni, manj patetični morda, tudi vsebinsko, ne zgolj formalno. In mislim, da bo v tej obliki revija lahko živela naprej.«
Vsebinsko je revija razdeljena na prozo, poezijo in esejistiko, nova rubrika se imenuje Razgledi, ki prinaša dela avtorjev z drugih območij. Rubrika Pogovor pa je tokrat namenjen Rudiju Španzlu.
Sedma številka Vpogleda je namreč posvečena 60-letnici akademskega slikarja in grafika Rudija Španzla, ki je štiri dni pred izidom revije praznoval rojstni dan in je tudi častni občan Občine Žalec. Tudi zaradi njega je bil obisk predstavitve revije še večji kot običajno, saj je bila avla Doma II. slovenskega tabora Žalec povsem polna ljubiteljev literature in umetnosti. S slavljencem se je pogovarjala Alenka Domjan, ki je za revijo pripravila intervju z njim, za glasbeni užitek pa so poskrbeli Irena Kralj s čembalom, Kristjan Kolman z baročno violo in sopranistka Nataša Kranjc. Nekaj svojih pesmi so prebrali Ibrahim Osmanbašič, Željko Perovič in Ivo Stropnik. K. R
sicer član pihalnega orkestra, je tudi tokrat nastopil Miran Novak. Oba večera v Libojah pa so obogatili člani skupine Halgato band. D. Naraglav
z gosti pričarali lep predpraznični večer.
Nastopi MePZ Pevskega
V avli kulturnega doma v Grižah so v petek, 16. januarja, odprli razstavo likovnih del članov likovne sekcije Kultur-no-umetniškega društva Žalec. Svoja novejša dela v različnih slikarskih tehnikah je na ogled postavilo 16 članov sekcije, ki jo vodi Janko Melanšek.
Udeležence slovesnega odprtja razstave je najprej nagovorila Jožica Ocvirk. Čudovitim likovnim stvaritvam, ki nas skoraj poetično nagovarjajo in vabijo z različnimi motivi, barvami in izraznimi tehnikami, se je pridružila pesem Savinjskega okteta. V nadaljevanju je Jožica Ocvirk predstavila 10-letno delo sekcije, ki je bila ustanovljena na pobudo Erana Sadnika, takratnega predsednika Svobode Žalec, in Janka Melanška, ki je vse od ustanovitve predsednik sekcije. Prvič so se člani sekcije predstavili javnosti v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Na pot razstavljanja je likovnike popeljal Januš Rasiewicz, ki je med tem časom že prevzel predsedovanje društva Svobode oziroma KUD Žalec. Do vnovične razstave sta minili dve leti in se je začela nova zgodba z resnim programom po napredovanju in iskanju novih likovnih znanj, druženju in organiziranem delovanju. Vsaka naslednja razstava je bila drugačna in razlike očitne. Opazno je bilo novo strokovno znanje, ki se je nenehno nadgrajevalo. Temu so v sekciji namenjali in še namenjajo veliko pozornost. Enkrat tedensko se srečujejo na likovnih delavnicah. Mentorji se izmenjujejo - njihov prvi mentor je bil Stanislav Petrovič - Čon-
društva Tabor, ki deluje pod umetniškim vodstvom Milana Kasesnika, so vedno nepozabno kulturno doživetje. Kjerkoli nastopijo, žanjejo uspehe, laskave ocene in pohvale. Za njimi je vrsta gostovanj, a vedno znova radi zapojejo v domači dvorani v Taboru. Veselijo se vsakoletnega božično-novole-tnega koncerta. Tudi letos so skupaj z njimi nastopili gostje, pevci moškega zbora Savinjski zvon iz Šempetra pod umetniškim vodstvom Metke Jagodič Pogačar in glasbeniki Godalnega kvarteta Glasbene šole Velenje.	D. Naraglav
či, nadaljevali so z Božidarjem Ščurkom, v zadnjem obdobju pa slikarske veščine pridobivajo pod vodstvom akademskega Slikarja Demala Dokoviča. Nekateri svoje znanje nadgrajujejo tudi v slikarski šoli Chiaroscuro v Novem Celju, ki poteka pod vodstvom Rudija Španzla. Sekcija šteje trenutno 31 članov, ki razstavljajo samostojno ali skupinsko tako doma kot tudi drugod po Sloveniji. Njihovo stalno razstavišče je med drugim tudi v Hipermarketu Mercator v Celju. Ponašajo se z uspešnim sodelovanjem na celo-
letnem državnem likovnem projektu Zlata paleta, s svojim delovanjem, umetniškimi dosežki in podarjenimi likovnimi deli pa so postali pomemben člen pri ustanovitvi Savinovega sklada. V Sa-vinovem likovnem salonu so pridobili stalni termin razstavljanja svojih del. V Grižah razstavljajo Marta Vošnjak, Stella Muzlovič, Barbara Dimeč, Majda Smrkolj, Irena Čmer, Dragica Kačičnik, Nina Kroflič, Dane Klinc, Viktor Lešnik, Janko Melanšek, Jože Leskovšek, Uroš Koceli in Jože Pogačar.	D. Naraglav
Mladi gledališčnik
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je vsem osnovnim šolam in krajevnim kulturnim društvom v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline poslal razpis območnega srečanja Mladi gledališčnik 2009.
Kot so zapisali v razpisu, lahko na srečanju
sodelujejo skupine ali posamezniki s prizori ali mononastopi v dolžini od 5 do 35 minut, ki so gledališko pripravljeni. Prijave je treba poslati do 13. februarja na naslov Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, območno srečanje pa naj bi bilo 27. februarja. T. T.
ilfy-lcvilko^
Cenjene bralce obveščamo, da je v prodaji nova, sedma številka književne revije Vpogled. Prilagamo naročilnico s potrebnimi podatki. Hkrati pa vabimo vse pisce, da se nam pridružite kot sodelavci in svoje leposlovne prispevke oddate do 15. marca 2009 v uredništvo revije.
Glavna in odgovorna urednica Lidija Koceli
^LP _
NAROČILNICA
Ime in priimek:.
Davčna številka:
Davčni zavezanec:. Naslov: ______________
Poštna številka in kraj: . Telefon: _________________
Elektronska pošta: _
Do pisnega preklica naročam literarno revijo Vpogled. Revija izhaja dvakrat letno. Cena letne naročnine je 16 EUR.
Datum:.
Podpis:_
Naročilnico in prispevke lahko pošljete na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, za Vpogled, Aškerčeva 9 a, Žalec.
Pihalne godbe znova igrale
Nastop libojske godbe v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Tradicionalni koncert MePZ Tabor
Taborski pevci so pričarali lep predpraznični večer
Derbi Žalčankam
Uspešno leto braslovškega kluba SUN
Najuspešnejša pri Zalčankah (št. 15) Irena Krhlikar
Celeia Žalec : Celjske Mesnine 30 : 24 (15 : 14). Ljubitelji ženskega rokometa iz Savinjske doline so dodobra napolnili žalsko telovadnici, kjer so se v lokalnem derbiju 13. kroga v slovenski ženski rokometni ligi pomerile Žalčanke in Celjanke. Prvi del srečanja je bil izenačen. Rezultat je bil kar sedemkrat izenačen, v 21. minuti pa so Žalčanke vodile 12 : 9, v nadaljevanju pa napravile nekaj napak.
V drugem delu so gostiteljice igrale odlično. V 40. minuti so vodile 20 : 15, v 55. minuti pa 28 : 20, kar je bilo tudi največje vodstvo domačih igralk, ki za zmago zaslužijo vso pohvalo. Uspeha so bili veseli tudi žalska trenerja Filipčič in Ramšak in vodstvo kluba. Celeia Žalec: Novakovič, Debelak, Malavc, Grčar 4, Vasle, Turnšek, Strmšek, Korun, Grudnik, Potočnjak 3, Krba, Krhlikar 12 (1), Petrinja 7 (2), Krajnčan 4;
Celjske Mesnine: Amon, Iveša 1(1), Gerič 1(1), Palir 1(1), Količ, Potočnik 4 (2), Centrih 1, Majcen 3, Plemenitaš, Stisapanova 4, Koren 3, Jankovič 5 (2), Močič, Klako-čer 1. Po 13. krogu so Žalčanke na tretjem, Celjanke pa na četrtem mestu.
Žalčanke so med tednom v četrtfinalni rokometni tekmi z rezultatom 42 : 19 premagale ekipo Škofje Loke in se uvrstile na zaključni turnir. T. Tavčar
Leto 2008 je Taekwondo klub Sun Braslovče zaznamovalo kar nekaj velikih prelomnih dogodkov. Od spomladanskega izjemnega odprtega prvenstva v Braslovčah, uspešnega nastopa domačih reprezentantov na EP na Hrvaškem in jeseni odprtje Športnega centra Sung.
V njihovem mozaiku delovanja zaseda pomembno mesto turnir v profesionalnem taek-wondoju, ki je zmagovalcu lani prinesel kar 50.000 ameriških
Lucija judoistka leta 2008
Lucija Polavder
Judo zveza Slovenije je v Kazinski dvorani Sloven-
skega narodnega gledališča Maribor pripravila krajšo slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim v slovenskem judu v letu 2008.
Za judoistko leta je bila izbrana Savinjčanka Lucija Polavder, članica celjskega kluba Sankaku, bronasta z olimpijskih iger v Pekingu v kategoriji nad 78 kilogramov. Za judoista leta so izbrali Aljaža Sedeja, za najboljši ženski judo klub Sankaku klub Celje, za moškega pa Olimpijo iz Ljubljane. T. T.
Trener Simon Jan in Mitja Potočnik med odmorom na tekmi
dolarjev. Iz braslovškega kluba je na turnirju nastopil Mitja Potočnik, ki se je najprej udeležil kvalifikacijskega turnirja v Mariboru. S pripravami na nastop sta s trenerjem Simonom Janom začela že avgusta, vendar jima je optimalno pripravo preprečila huda poškodba mišice v prvi polovici septembra. Ob pomoči fizioterapevtov je Mitja ponovno začel s treningi in kljub dvotedenski pavzi nastopil na turnirju. Odsotnost se je najbrž poznala, Mitja je namreč izgubil dvoboj s hrvaškim tekmovalcem, ki ga je prej vedno premagal. Zaradi poraza se je prijavil tudi na turnir v Bolgariji, kjer je precej bolje nastopil. V prvem krogu je sicer naletel na največjega favorita za
zmago, ki ga je po izenačeni še dodatni tretji rundi in borbi na zlato točko vseeno uspel premagati. V drugem krogu pa je, po dokaj izenačeni borbi, zaradi negativne točke izgubil v boju s predstavnikom Ukrajine. Finale PRO TAEKWONDO turnirja je potekalo v zagrebški dvorani Dražena Petroviča, ki je doživela pravi spektakel. Med osmimi najboljšimi svetovnimi borci si je že drugo zmago priboril predstavnik Rusije Andrej Krylov.
Člani kluba so nastopih tudi na odprtem prvenstvu v Zrečah in osvojili zajeten kupček kolajn. Čas hitro teče in po krajšem počitku med prazniki se zdaj že veselo pripravljajo na novo sezono.	D. N.
Nova predsednica odbojkarjev
Vodi ekipa Kamnoseštva Vogrinec
ZADNJE
ŠPORTNE VESTI
Odbojkarice Alianse Šempeter so v drugem polfinalu pokala Slovenije, tekmovanje je potekalo 27. decembra v Novi Gorici, klonile proti favoriziranim in mednarodno uveljavljenim odbojkaricam Hita Nova Gorica, a so hkrati pokazale, da niso kar tako na 2. mestu v I. državni odbojkarski ligi.
Odbojkarice Alianse so se branilkam naslova povsem enakovredno upirale, a na koncu sta izkušenost in tudi kakovost vendarle tehtnico nagnili v korist Novogoričank, ki so se tako v ponovitvi lanskega finala drugi dan pomerile z Mari-
borčankami in ponovno slavile zmago. Ne glede na zmago Novogoričank so naše igralke in vodstvo domov odšli zadovoljni, saj so pokazali, da se da s srčno igro uspešno upirati tudi dolgoletnim državnim prvakinjam in evropsko uspešnemu klubu, ki premore mnogo večji klubski proračun. Vsekakor pa bi si ob teh uspehih v vodstvu želeli večje podpore savinjskega gospodarstva oziroma tistih, ki lahko finančno ali kako drugače pomagajo klubu. Tekmovanje v takšnem rangu žal zahteva precej sredstev, ki jih en glavni pokrovitelj ne more sam zagotavljati. D. Naraglav
Prvenstveno tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez, com je v polnem teku. Rezultati
6.	kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : Vrani Vransko 96 : 81, Športno društvo Gomilsko : Veterani Pivovarne Laško 72 : 59, Pekama Rednak Nazarje : Pungi tip top Polzela 88 : 58, Celje Avtokontrol Žalec : Brglez.com Polzela 82:59, Študentski klub Žalec : Rešpard Parižlje 77:67;
7.	kroga: Rešpard Parižlje : Športno društvo Gomilsko 76 :100, Br-glez.com Polzela : Pekarna Rednak Nazarje 48 : 92, Vrani Vransko : Študentski klub Žalec 66 : 61, Pungi tip top Polzela : Kamnoseštvo Vogrinec 67 : 103 in Veterani Pivovarne Laško : Celje Avtokontrol Žalec 40:59. Po 7. krogu na lestvici s 13 točkami vodi ekipa Kamnoseštva Vogrinec, po 12 točk imajo ekipe Celje Avtokontrol Žalec, Vrani Vransko in Pekarna Rednak Nazarje.
Na listi strelcev vodi z 215 točkami Primož Skok (Športno društvo Gomilsko), z dvema točkama manj Boris Kovačič (Kamnoseštvo Vogrinec), tretji pa je s 172 točkami Tomaž Blagotinšek (Veterani Pivovarne Laško). Na listi strelcev trojk vodi Matic Goropevšek z 31 trojkami (Vrani Vransko), sledi Blaž
Vodovnik s 25 zadetki (Pekarna Rednak Nazarje) in Boris Kovačič z 21 trojkami (Kamnoseštvo Vogrinec). Pri prostih meti je na prvem mestu Primož Skok s 86 odstotki metov, na drugem Blaž Vodovnik z 81 odstotki in na tretjem Blaž Kovačič z 80 odstotki. Tekmovanje se nadaljuje.	T. Tavčar
Mladi in gore
Planinsko društvo Podnanos je na tamkajšnji podružnični osnovni šoli pripravilo 20. jubilejno državno tekmovanje Mladina in gore 2008/2009. V finalu se je pomerilo 30 ekip, odlično pa so se uvrstile tudi ekipe mladih planincev z osnovnih šol Spodnje Savinjske doline.
Prvo mesto je osvojila ekipa mladih planincev Nore krave
z OŠ Trzin, druga je bila ekipa Uhojeni planinci z OŠ Griže, PD Zabukovica z mentorico Martino Petelinek, četrta je bila ekipa Mladi planinci z OŠ Braslovče, PD Dobrovlje - Braslovče z mentorico Ireno Kumer, sedemnajsta pa ekipa Planšarji z OŠ Vransko, PD Vransko z mentorico Zlatko Bukovec.	T. T.
Kljub porazu zadovoljni
predvsem v tem, da bom klubu pomagala, da se obdrži v I. ligi. Za naslednjo sezono pa načrtujemo skupaj pripraviti nove programe in klub popeljati še nekoliko višje.«	T. T.
Nova predsednica Janja Knapič in Tadej Ferme
Pred časom je dosedanjega predsednika kluba OK SIP Šempeter Tadeja Fermeta zamenjala Janja Knapič iz Laškega.
Nova predsednica je mlada, ambiciozna podjetnica, ki že nekaj časa budno spremlja vse tekme članov tako doma kot v
gosteh in spoznava delo kluba, način treningov in seveda igralce same. Knapičeva je ob izvolitvi povedala: »OK SIP Šempeter je edini klub na širšem celjskem območju, ki igra v prvi ligi, in to je bil eden glavnih izzivov. V tem letuje moja naloga
Vabljeni na prireditev ŠPORT 2008 V OBČINI ŽALEC
Dom II. slovenskega tabora Žalec 11. februar 2009 ob 18. uri
itigli H ÌÀH
^ C? EHST VSTOP PROST!
,	..JK'
Sempetrska odbojkarska prvoligaša sta v 13. krogu zabeležila poraz. Moško ekipo SIP Šempetra je doma z rezultatom 1:3 premagala ekipa Galex - Mir Pomurje, ženska ekipa Alianse pa je na gostovanju s 3 :1 izgubila proti ekipi iz Novega mesta. Na lestvici so Šempetranke še vedno na drugem, Šempetrani pa na zadnjem mestu.
Hopsi s Polzele so v nadaljevanju slovenske košarkarske lige UPC doma gostili ekipo Krke in srečanje izgubili z rezultatom 67 : 82. Hopsi bodo zaostalo tekmo 15. kroga proti ekipi Krke odigrali 16. februarja, zadnji dan januarja pa bodo v 16. krogu doma gostili ekipo Elektre iz Šoštanja. Košarkarji s Polzele so na lestvici na šestem mestu.
V tretji slovenski odbojkarski ligi je ekipa Vrani Vranskega doma z rezultatom 84 : 78 premagala ekipo Ivančne Gorice, ekipa Prebolda pa je na gostovanju z ekipo Alinase Lenard izgubila z rezultatom 94 : 84.	T. T.
V mlado plesno elito
Petrovčanka Tamara (levo) in Vita
Tamara Tavčar iz Petrovč in Vita Vlašič iz Štor sta se na svetovnem in evropskem prvenstvu, ki je potekalo od 2. do 7. decembra na Slovaškem, v konkurenci 3.600 tekmovalcev iz 27 držav uvrstili
v finale in osvojili 7. mesto. Poleg odličnega skupnega uspeha se je Tamara veselila 16. mesta v kategoriji disco dance - solo.
11-letnici obiskujeta šesti razred osnovne šole, sta odlični učenki, obe pa zaznamuje ples. Plešeta v plesni šoli Urška Celje. Petrovčanka Tamara pleše že tretje leto in tekmuje v disciplinah disco dance, street show in hiphop. Na lanskem državnem prvenstvu, ki je potekalo maja na Bledu, je v vseh kategorijah disco dance (solo, pari in mala formacija) osvojila 2. mesto.
Disco dance je ples s predpisanimi elementi, kot so ra-znožke, kiki, špage, hitrost in podobno, zahteva izvrstno telesno zmogljivost pa tudi plesno izraznost.	L. K.
zena turnirja trojk
V Občini Tabor so konec leta in prvi dan novega leta pripravili dve športni prireditvi. V soboto, 27. decembra, je v Domu krajanov Tabor potekal košarkarski turnir trojk za pokal Športnega društva Partizan Tabor, na novega leta dan pa tradicionalni nogometni turnir.
Na turnirju trojk so sodelovali ekipe iz Občine Tabor in gostje z Vranskega ter s Polzele. Slavili so Vrani z Vranskega, drugo mesto so osvojili Komšije iz Tabora in tretje mesto Stepih boys iz Ločice pri Polzeli.
Na novoletni nogometni tekmi sta se med sabo pomerili ekipi starejših in mlajših nogometašev iz Občine Tabor. Tekma je potekala na travnatem igrišču malega nogometa v Ojstriški vasi, ki pa je bilo tokrat prekrito s snegom. Začetek tekme je pripadal selekciji mlajših igralcev, nato je pobudo prevzela ekipa starejših, ki so z golom razlike vodih do konca rednega dela tekme. Glavni sodnik je zaradi prekinitev v rednem delu tekme igro za nekaj minut podaljšal, kar so igralci mlajše selekcije s pridom izkoristili in v sodnikovem podaljšku izenačili rezultat na 5: 5.	D. N.
Množičen »SavinSKI« izziv
Smučarski dogodek je okronalo čudovito vreme
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport, in Smučarski klub Gozdnik sta 16. in 17. januarja na Golteh organizirala dvodnevno smučarsko druženje pod imenom SavinSKI izziv. RTC Golte je omogočil brezplačno uporabo smučišča in poskrbel za
druge ugodnosti, podjetje GIGA šport pa je prispevalo nagrade. Druženje je podprlo tudi osem občin Zgornje in Spodnje Savinjske doline: Solčava, Luče, Mozirje, Braslovče, Polzela, Vransko, Žalec in Prebold. Preboldčani so ta dan izkoristili tudi za prven-
stvo Občine Prebold v veleslalomu.
Vsi udeleženci so imeli s priloženim kuponom 25-odstotni popust na smučarsko karto, brezplačno so lahko testirali smuči, merili čas na veleslalomski progi in se pomerili na tekmovanju za »SavinSKI« izziv v veleslalomu. Glavni organizator prireditve je bil programski direktor za šport pri ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer, tehnična organizacija tekmovanja pa v rokah Smučarskega kluba Gozdnik na čelu s predsednikom Matjažem Baudkom. Pri organizaciji je pomagal tudi direktor podjetja Pluton Zvone Petek, ki je priskrbel za demon-stratorsko vrsto Demo team pod vodstvom Blaža Lešnika. K dobremu vzdušju je prispeval tudi naš nekdanji uspešni alpski smučar Drago Grubelnik. Udeleženci smučarskega druženja so lahko brezplačno preizkusih rossignolove, elanove in fi-scherjeve smuči.
Prireditev je tudi tokrat povezoval uspešen glasbenik in smučar Franci Podbrežnik, ki
ga marca v avstrijskem Saal-bachu čaka evropsko prvenstvo glasbenikov v smučanju. Na Golteh je progo presmučal najhitreje in med 70 tekmovalci s časom 29.21 sekund slavil zmago. Drugi najboljši čas je dosegel Simon Firšt iz Rečice ob Savinji s časom 29.36, tretji pa je bil desetletni Joco Urtelj iz Mozirja, ki je v cilj prismučal s časom 29.00. Četrti čas vožnje (30.37) je dosegel Alen Počej iz Prebolda, petega (30.60) in prvo mesto v najštevilčnejši kategoriji letnik 1950 do 1961 pa je dosegel Andrej Stefanovič iz Rečice ob Savinji. Takoj za njim se je s časom 30.67 uvrstil Miran Adrinek, ki je zasedel tudi drugo mesto v tekmovanju za prvenstvo Občine Prebold v veleslalomu. Zmago je slavil Alen Počej, tretje mesto pa je zasedel Tomaž Vozlič iz kategorije veteranov s časom 35.50 sekund.
Glavni organizator Uroš Vidmajerje bil zadovoljen, saj jim je uspelo pripraviti izvrstno dvodnevno prireditev, ki je še en velik korak približevanja športa najširši množici in pomeni uresničevanje zastavljenega cilja. »Zelo sem vesel in zadovoljen, da smo akcijo v primerjavi z lanskim letom nadgradili še z enim dnevom več in tako omogočili včeraj tudi izpeljavo prvenstva celjske regije za osnovne šole v smučanju in deskanju. Poleg tega smo danes doživeli izjemno lep sončen dan, tako da akcija poteka v res čudoviti zimski idili. /.../ Udeležba je danes izredna, kar me še toliko bolj veseli, zelo vesel sem tudi sodelovanja osmih občin pri tej akciji, kar je dober obet tudi za v prihodnje. Pri vsem tem pa se je treba zavedati, da brez Smučarskega kluba Gozdnik Žalec ne bi bilo te akcije. S temi fanti je čudovito sodelovati, saj so ve-
Prvenstvo celjske regije
V sklopu prireditve »SavinSKI izziv« je na Golteh potekalo prvenstvo celjske regije za osnovne šole v smučanju in deskanju. Tekmovanja se je udeležilo 160 tekmovalcev iz 14 osnovnih šol. Proga, ki jo je postavil »prekaljeni smučarski maček« Gojmir Klinar, je bila ritmično speljana in ni terjala veliko odstopov, omogočala pa je enake pogoje tudi tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami.
Zmagovalca med kategoriziranimi mlajšimi učenkami in učenci sta bila Tijan in Mi-šel Marovt iz Slovenskih Konjic. Med nekategoriziranimi mlajšimi učenkami in učenci sta zmagala Braslovčam Zala Zbičajnik in Jakob Rojnik, med starejšimi učenkami in učenci sta lanskoletno prvo mesto ubranila Tea Potočnik
(OŠ Petrovče) in Jan Kramberger (OŠ Zreče). Med deskarji so zmago slavili: Jure Retuznik iz Slovenskih Konjic, Luka Kukovič (OŠ Petrovče), Jon Bonajo (OŠ Frana Kranjca Celje), Tina Šaver (OŠ Petrovče) in Žan Kuder (OŠ Griže).
Ekipno tekmovanje je potekalo v nekategorizirani konkurenci smučarjev. Tako v mlajši kot tudi v starejši kategoriji so slavili smučarji OŠ Petrovče pred OŠ Zreče in OŠ Šentjur Hruševec. Na državno tekmovanje na Stari vrh se je uvrstilo pet najboljših posameznikov v veleslalomu in deskanju v kategoriji starejših učenk in učencev ter ekipa OŠ Petrovče. Tekmovalci so prejeli pokale in medalje. Zaključni del programa je povezoval Bojan Jereb.
Turnir in tekma
Zlato za Nareksovo
Petra Nareks
Savinjčanka Petra Nareks je prejšnji vikend na letošnjem uvodnem turnirju za svetovni pokal v judu v Sofiji v velikem slogu izbojevala
zlato kolajno. Najžlahtnejše odličje sije priborila, potem ko je prepričljivo opravila z vsemi tekmeci v kategoriji do 52 kilogramov.
V finalu je Petra premagala Nemko Mareen Kräh, ki se je 26-letni tekmovalki celjskega kluba Sankaku, doma z Železnega v KS Galicija, upirala le nekaj več kot tri minute. Tako seje Nareksova razveselila že svoje tretje zlate lovorike, po letih 2006 in 2007, ter uspešno začela lov na olimpijske normative za nastop v Londonu leta 2012. Iskrene čestitke in tako naprej.	T. Tavčar
dno pripravljeni pomagati. Prav tako sem zelo vesel, da smo uspeh v akcijo vključiti podjetje Giga šport in da je tudi tokrat k akciji zavzeto pristopilo podjetje RTC Golte. Vsem velja iskrena zahvala,« še dodaja Uroš Vidmajer.
Predsednik Smučarskega kluba Gozdnik Žalec Matjaž Baudek je s svojimi sodelavci skrbel za tehnično izpeljavo prireditve: »Zelo sem vesel, da je prišlo do ponovnega smu-
čarskega druženja, ki je najbrž edina takšna prireditev v slovenskem prostoru, kjer se lahk vsi prosto smučajo po progi, izmerijo svoj čas in svoje zn nje tudi preizkusijo na tekn /.../ Drugo leto pripravljamo kakšno novost, tako da se mi ni bati za prihodnost te akcije.-»SavinSKI« izziv je po razglasitvi rezultatov in razdelitvi nagrad dobil svoj epilog zvečer v Žalcu, kjer je zbrane zabaval Dadi Daz.	D. N.
Zmagal B. Cimperman
Člani Športnega društva Gomilsko so v prostorih športnega doma v Šmatevžu organizirali 6. memorialni turnir Draga Stanka v taroku. Turnirja se je udeležilo 27 igralcev iz različnih krajev Savinjske doline.
Po 36-ih odigranih partijah je v velikem finalu zmagal
Branko Cimperman iz Pariželj, drugi je bil Jože Radišek iz Braslovč, tretji pa Toni Ramšak iz Podvrha. Priznanja in prehodni pokal zmagovalcu je tudi tokrat podelila Štefka Stanko in se zahvalila vsem članom športnega društva, da na tak način ohranjajo spomin na njenega pokojnega moža. T. T.
SMUČARSKI TEČAJ NA ROGLI
od 16. do 20. februarja
PRIJAVE IN INFORMACIJE V SMUČARSKEM KLUBU torek, sreda, četrtek, petek, od 17.00 do 19.00 V GALERIJI MOZAIK, Gosposka 3/1, CELJE tel: 544 17 80
/ t* ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Predstava za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven.
9. in 10. februar 2009 ob 20. uri _________Pom II. slovenskega tabora Žalec___________
Pisma bralcev
Priporočili
Kot nekdanji krajan Griž, šolnik, kulturni in športni delavec sem še vedno navezan na te lepe kraje in prijazne ljudi iz Griž, Zabukovice, Migojnic in Pongraca. Zato mi ni bilo težko pred desetletji žrtvovati veliko časa in truda ter celo zdravja za izgradnjo planinske postojanke na Bukovici in večletno dežurstvo na njej. Vedno sem vesel sleherne pridobitve in napredka v teh krajih, zato upam v izgradnjo nove osnovne šole in mnoge druge uspehe.
Na pogosto opozorilo številnih krajanov pa želim javno spomniti vodstvo Krajevne skupnosti Griže in Občino Žalec na dve že nekdaj predvideni, vendar neuresničeni zadevi. To sta tlakovanje poti na pokopališču in ureditev kolesarske in pešpoti na relaciji Griže-Zabu-kovica.
Pred mnogimi leti je KS Griže kupila precejšnjo količino tlakovcev za ureditev glavnih poti na pokopališču. Prišlo je do nekega nesoglasja z župnijskim uradom. Mnogi krajani pričakujejo, da bi morali po tolikšnem času te stvari urediti, še zlasti sedaj, ko so pokopališča pod upravljanjem Občine Žalec
Namesto delovanja beg v fantazijo
Ločimo:
1.	všečno fantazijo, ki je nekakšna oblika umske smetane, namenjena izključno užitku;
2.	fantazijo, ki je podobna načrtovani seansi in se uporablja kot vozilo, ki vodi v delovanje (vsi uspehi - psihološki, duhovni, denarni in ustvarjalni - se začnejo s tako fantazijo);
3.	fantazijo, ki povzroča zastoj in v kritičnih časih ovira pravilno delovanje.
V članku s pomočjo pravljice razlagam tretjo obliko fantazije, ki je večja cokla človeštva. Za tok ustvarjalnega življenja je ključno, da živimo med resničnimi ljudmi, ki nas grejejo, potrjujejo in hvalijo našo ustvarjalnost. Sicer zmrzujemo. Od rojstva dalje si želimo toplega objema, pogleda, iskreno izgovorjenih besed: Rad te imam. In večji je neuspeh in večje je razočaranje nad seboj, močnejša je potreba po tolažilni ljubezni. Hrani nas zunanji in notranji zbor glasov, ki vidijo, kako se počutimo, spodbujajo našo zagnanost, če je potrebno, tudi tolažijo, in če živite v okolju, kjer ljudem ni mar za vas?
in Javnega komunalnega podjetja Žalec. Na vseh pokopališčih v občini in v celotni Spodnji Savinjski dolini so poti tlakovane.
O izgradnji pločnika ali kolesarske in pešpoti med Grižami in Zabukovico je bilo že veliko govora. Mislim, da so bila nekoč že odobrena določena sredstva v proračunu občine. Zaradi vse gostejšega prometa na tej relaciji postaja pešhoja ali vožnja s kolesom smrtno nevarna. Domačini ugotavljajo in predlagajo, da bi lahko na več odsekih uredili pločnik celo nad obcestnim kanalom. Tako bi dali v kanal dokaj moteče odplake. Nekateri domačini pa bi morali pokazati tudi več razumevanja za ureditev zemljiških zadev. Mnogim je žal, da se ta pot ni uredila na trasi nekdanje rudniške železnice, kot je to imenitno napravljeno od Žalca do Migojnic.
Srčno upam, da bo kdo od pristojnih to pisanje prebral in tudi kaj ukrenil.
Srečno!
Janez Meglič, Žalec
Koncert
Decembra se je na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec predstavil 3 Big Band Orchestra iz Izole in dirigent Peter Popovski. Program, ki so ga pripravili, je bil enkraten, resnično
C. P. Ester poudarja, da je potrebno okolje, kjer ljudem ni za vas, kjer ne cenijo vaših drobnih »ogenjčkov«, čim prej zapustiti. Ko ste stisnjeni v kot, se ne predajte.
Deklica z vžigalicami
Nekoč je v temnem gozdu živela deklica, ki ni imela matere ne očeta. Na robu gozda je bila vasica in izvedela je, da lahko kupi vžigalice po pol penija, nato pa jih na ulici proda po penij. Če je prodala dovolj vžigalic, si je lahko kupila skorjo kruha, se vrnila v svojo kočo v gozdu in zaspala, oblečena v vsa oblačila, kar jih je imela.
Prišla je zima in bilo je zelo mrzlo. Ni imela čevljev in njen plašček je bil tako tanek, da se je videlo skozenj. Tavala je po ulicah in moledovala tujce, naj kupijo vžigalice od nje. Toda nihče se ni ustavil in nihče se ni menil zanjo. Tako se je nekega večera sesedla in si rekla: »Imam vžigalice. Lahko zakurim ogenj in se ogrej em.« Vendar ni imela ne trsk ne lesa. Odločila seje, da bo vseeno prižgala vžigalice. Prižgala je prvo vžigalico. Zagorela je in bilo je, kakor da bi mraz in sneg
dober. Vsi solisti so se izkazali z odličnimi improvizatorskimi vložki. Bilo je nekaj filmske glasbe, melodij iz muzikalov, jazzovskih standardov in svetovnih božičnih uspešnic. Po odzivu publike sodeč, so iz skladbe v skladbo vedno bolj navduševali. Piko na i pa je vsekakor dala s svojim prepričljivim glasom njihova gostja Darja Švajger, ki je med drugim zapela tudi nekaj svojih uspešnic. Koncert je s svojo prikupno zmedenostjo povezoval dirigent sam. Na koncertu, ki je bil v organizaciji gospe Lidije Koceli iz ZKŠT, sem zelo uživala in upam, da bomo še kdaj imeli priložnost, da 3 Big Band Orchestra ponovno slišimo in vidimo v Žalcu.
Vesna Turičnik
Podarimo
Ne štejejo prijazne besede, obljube in pohvale, ki jih izrekamo, da bi se prikupili, da bi nekaj dobili; štejejo dejanja prijaznosti, izpolnjene obljube in pristne pohvale, ki jih udejanjamo, ne da bi pričakovali povračila. Ljudje dobrih, srčnih dejanj prižigajo lučke v očeh.
Skrb in prizadevanje za dobro otrok je že šesto leto tudi naše poslanstvo, in sicer z akcijo PODARIMO ISKRICO SREČE. Z njim lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju,
v trenutku izginila. Namesto vrtinčastih snežink je zagledala prelepo sobo z veliko temno zeleno keramično pečjo, ki je oddajala tolikšno vročino, da je zrak okoli nje valovil. Deklica se je stisnila tesno k njej in bilo je nebeško.
Toda nenadoma je peč izginila in spet se je znašla v snegu. Tako močno je drgetala, da so zarožljale kosti na njenem obrazu. Prižgala je drugo vžigalico in zid hiše, ob kateri je sedela, je postal prosojen kakor tančica in nenadoma je lahko videla skozenj. V sobi za steno je bila miza, pokrita s snežno belim prtom, in na njej so bili najbolj beli porcelanasti krožniki in na pladnju je bila pravkar spečena gos, in ravno ko je segla po jedi, se je videnje razblinilo. Spet je bila v snegu. Toda sedaj je kolena in boki niso več boleli. Mraz jo je zbadal in žgal navzgor proti rokam in trupu, zato je prižgala tretjo vžigalico. V svetlobi tretje vžigalice je zagledala prelepo božično drevo ... In na lepem se je pojavila njena babica, topla in prijazna, in deklico je neznansko osrečil pogled nanjo. Babica je razširila predpasnik in ga ovila okoli nje. Tesno jo je objela in deklica je bila zadovoljna. Toda babica je začela bledeti. In deklica je
k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in bodoče življenje.
Odločili smo se, da bomo 50 otrokom ponudili nekaj drugačnega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. Peljali jih bomo na petdnevni smučarski tečaj - zimovanje na Pohorje, RTC Trije Kralji, kjer bodo doživeli trenutke, ki ostanejo za vedno v spominu, to so predvsem tisti, ki so drugačni od vsakodnevnih dogajanj.
Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci spontano, neprisiljeno pridobivajo znanje, po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev in smučarskih učiteljev,« je povedal prokurist podjetja PLUTON, d. o. o., Šempeter gospod Zvone Petek.
Omenjena akcija je tako še eden izmed korakov, ki jih podjetje PLUTON GRADNJE pogumno in odločno dela na poti udejanjanja družbeno odgovorne vloge kot dela svojega poslanstva pri kakovosti življenja otrok v najširšem pomenu besede.
Zato še enkrat v imenu otrok iz srca hvala kolektivu Pluton gradnje iz Šempetra.
Predsednica OZ DPM Žalec Danica Vončina Veligošek
prižigala vžigalico za vžigalico, da bi obdržala babico ob sebi in še in še ... in skupaj sta se začeli vzpenjati v nebo, kjer ni bilo ne mraza ne lakote ne trpljenja. In zjutraj so našli deklico otrplo in mrtvo.
Psihološka razlaga pravljice
Kaj bi lahko naredila deklica z vžigalicami, če bi bili njeni instinkti neokrnjeni? Odpravila bi se v drugo mesto ali se vtihotapila v klet s premogom ..., tako pa se je sprijaznila s svojim »kotičkom« v življenju. Ko človek »zmrzuje«, se nagiba k fantazijam namesto k delovanju. Te fantazije so najmočnejši anestetik. Poznam ljudi, ki so rojeni pripovedovalci, takšne, ki so obdarjeni s prelepim glasom, znajo dobro risati ..., vendar so plašni, kar je pogosto znak nesprejetosti. Pogosto so že v otroštvu zatolčeni. Kdor ne podpira vaše umetnosti, vašega načina življenja, ni vreden vašega časa. Sicer boste stopili v past, se oddeli v cape deklice z vžigalicami in se prisilili živeti četrtinsko življenje, ki zamrzne sleherno misel, upanje, dar, pisanje, igranje, oblikovanje in ples.
Potrebujemo življenjsko oporo toplih ljudi.
Deklica z vžigalicami je že tako dolgo razcapana, a se ji zdi to normalno. Poiskati je treba
okoliščine, v katerih se bomo lahko obračali za soncem kot rastline in drevesa. Prijatelji, ki vas imajo radi in toplo sprejemajo vaše ustvarjalno življenje, so najboljša sonca na svetu. Človek, ki nima prijateljev, je kot deklica z vžigalicami, saj zmrzuje od tesnobe, včasih tudi od jeze. In čeprav ima prijatelje, mogoče niso sonca. Mogoče jo le tolažijo in je ne poučijo, da vse bolj zmrzuje. Potrebuje nego in skrb.
Deklica z vžigalicami ima notranjo babico, ki jo odpelje v fantazijsko življenje, odnese jo v »nebesa«, namesto da bi jo nadrla: »Zbudi se! Vstani! Poišči toploto, naj stane, kar hoče!« Nebesa ne bodo pomagala. Tolažljive fantazije so zapeljive in smrtno nevarne, ker odvračajo od resničnega dela.
Mraz pomeni konec vsakega odnosa.
Če bi radi kaj ubili, bodite hladni. Ljudje, ki hočejo zapustiti nekaj v sebi ali pustiti koga zunaj na mrazu, se ne menijo zanj, ne vabijo ga, spregledajo ga, raje mu gredo s poti, kot da bi ga slišali al videli. To je psihični položaj deklice z vžigalicami, ki tava po ulici in prosjači tujce, naj kupijo njene vžigalice. Drobne lučke na paličicah predstavljajo modrost, a
še pomembnejše, prižigajo zavest, da nadomestijo temo s svetlobo, na novo prižgejo, kar je pogorelo. Ogenj je pomemben simbol oživljanja v psihi.
Deklica z vžigalicami ponuja nekaj - svetlobe - kar je neizmerno dragocenejše od penija, ki ga prejme v zameno. Ko se usmeri, da bo prižgala vžigalice, usmeri svoje sposobnosti v sanjarjenje namesto v delovanje in zapravi energijo za kratkotrajno korist. Človek, ki se odloči, da bo šel na univerzo, a porabi tri leta, preden katero izbere, ve, da mora začeti, iti, prenehati..., vendar ne naredi ničesar. Ko je človek zamrznjen, ko je njegova kri sestradana, ko je nemočen, je fantazijsko življenje neznansko mikavno. Navdušeno fantaziranje o neuresničljivih rešitvah ali lepših časih je izjemno uničevalno, saj požge energijo, ki na koncu globoko zamrzne. Fantazija nadvlada delovanje in zato se ne zgodi nič.
Nebesa ne bodo pomagala ujetemu divjemu otroku ali zmrzli deklici z vžigalicami. Zato se zbudi. Vstani! Poišči toploto, naj stane, kar hoče!
Vir: C. P. Estes, Ženske, ki tečejo z volkovi
Zapisala mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Praznično na POŠ Trje
/. " j ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC ■	Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
- ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
SAVINOV LIKOVNI SALON
k. a
na ogled razstave likovnih del EMERIKA BERNARDA
Odprtje razstave bo 5.2.2009 ob J 8. uri, na ogled pa bo do 28.2.2009.
Med 9. in ! 9. uro ob delovnikih in med 9. in 13. uro ob sobotah. Vstop prost. Informacije:TIC Žalec, 710 04 34.
Prijetno praznično dogajanje na POŠ Trje
Decembrski dnevi so na POŠ Trje ob številnih veselih dogodkih hitro minili. Učenci so vse dni pridno izdelovali novoletne voščilnice in okraske za novoletno krasitev šole in doma. Izdelali so kar 600 voščilnic za svet KS Galicija, člani sveta pa so jih nato razposlali vsem gospodinjstvom v krajevni skupnosti in poslovnim partnerjem.
Zelo ustvarjalni so bili učenci v jutranjem varstvu in v podaljšanem bivanju. V šolskih prostorih so pričarali novoletno vzdušje, zunanjost šole pa je zažarela v tisočih lučkah, za kar vsako leto poskrbi KS Galicija.
16.	decembra smo se prijetno družili s starši. V božično-novo-letnih delavnicah so otroci skupaj s starši izdelovali novoletno okrasje. V uvodu je zapel otroški pevski zbor, vodja šole pa je vsem prisotnim zaželela srečno novo leto. Učenci so tudi po razredih pripravili kulturni program.
3. decembra (ta veseli dan kulture - rojstni dan F. Pre-
šerna) smo si v Domu II. slovenskega tabora Žalec ogledali otroško opereto Kresniček.
Decembra so si učenci prve triade v SNG Maribor ogledali lutkovno predstavo Kralj Matjaž, učenci druge triade pa v SLG Celje igro Čarovnice.
V zadnjih decembrskih dneh so učenci prvih treh razredov drug drugim pokazali, katere pesmi, plese in igrice so se letos naučili. Z igrico Deklica Zlatolaska so otroke razveselile tudi vzgojiteljice Vrtca Trje.
Zadnji dan, 24. decembra, smo gostovali na matični šoli v Petrovčah. Razveselili so nas z igrico Dedek Mraz in škratje ter z nastopom priznane plesno-akrobatske skupine. Zaplesali pa so tudi naši peto-šolci. Presenečenj pa še ni bilo konca, saj je šolo na Trju med našo odsotnostjo obiskal dedek Mraz (KS Galicija) in pod novoletno jelko v avli pustil lep kup daril.
Nada Jelen, POŠ Trje
Predstavo za cicibanov abonma m izven. VSTOPNICE ZA IZVEN PO 4,50 EUR V TIC-u ŽALEC
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Zbudi se, vstani, poišči toploto
Dej pok’ž, če k’j znaš
Šport jih povezuje
Voditelja Tomaž Kozovinc in Bine Birsa ter del nastopajočih
Zadnji šolski dan v letu 2008 so na I. OŠ Žalec pripravili kulturno-zabavno prireditev Dej pok'ž, če k'j znaš, na kateri je različne spretnosti in sposobnosti pokazalo več kot 40 učencev.
Učenci so že na začetku šolskega leta na prvem sestanku šolske skupnosti izrazili željo
po tovrstnih prireditvah. Odločili so se, da bodo prireditev pripravili decembra in si tako popestrili zadnje ure leta.
Glavni organizator prireditve je bil učenec Tomaž Kozovinc, ki je skupaj z Binetom Birso prireditev tudi vodil. Prireditev je potekala v dveh delih, in sicer za
učence od 1. do 4. razreda v prvem in v drugem delu za učence od 5. do 9. razreda. Več kot 40 nastopajočih se je predstavilo na glasbenem, plesnem, dramskem in govorniškem področju. Prireditev je lepo uspela in tako učencem popestrila zadnje šolske ure leta.	T. T.
Božično-novoletna prireditev in sejem
Med nastopom kolednikov
Učenci Osnovne šole Braslovče in otroci Vrtca Braslovče so pod vodstvom svojih mentorjev pripravili čudovito božično-novole-tno prireditev z bogatim sejmom v športni dvorani.
Prireditev je obiskalo kakih tisoč obiskovalcev, ki so bili nad programom pevcev, recitatorjev, plesalcev in drugih zelo navdušeni.
Izdelke za sejem so izdelali učenci braslovške šole
ob dnevu dejavnosti in podružnične šole v Trnavi ter otroci iz braslovškega vrtca. Zbrani denar bodo namenili šolskemu skladu, ki je zaživel v tem šolskem letu.
T. Tavčar
Veliko otroško srce
Otroci otrokom na OŠ Petrovče
Učenci Osnovne šole Petrovče so ponovno pokazali, da imajo veliko srce. 9. decembra so namreč skupaj z učitelji organizirali božično-novoletni humanitarni sejem. Posebnost sejma je bila, da so lahko mimoidoči, otroci in njihovi starši kupili izdelke, ki
so jih otroci v okviru tehniškega dne in člani humanitarnega krožka izdelali sami. Tako so osnovnošolci na kar devetih stojnicah pred šolo ponujali voščilnice, novoletne okraske in prikupna darilca, svečnike in tudi dobrote, ki so jih mladi nadobudneži
spekli skupaj s starši. Obiskovalci sejma so lahko sejem izkoristili tudi za druženje in se posladkali in pogreli ob stojnici s čajem. Da je bilo vzdušje res praznično, je z božičnimi pesmimi poskrbel pevski zbor OŠ Petrovče. Kljub prijetnemu druženju pa niso spregledali humanitarne note sejma. Denar, ki so ga otroci zbrali s prodajo izdelkov, bodo podarili učencem, ki ga nujno potrebujejo. Tovrstno akcijo bodo ponovili tudi ob koncu leta 2009, ko bo v sklopu novoletne prireditve šola v znamenju tržnice. Vendar pa OŠ Petrovče ni humanitarna zgolj pred prazniki, ampak vse šolsko leto, saj na primer šesto-šolci že od začetka tega šolskega leta zbirajo denar, da bi omogočili šolanje tibetanski deklici.
S.	F., OŠ Petrovče
Prvi petek v januarju je bil za učence Osnovne šole Vransko - Tabor nekaj posebnega.
Učitelji so se odločili, da pozovejo devetošolce na odbojkarski dvoboj. Učenci so sprejeli izziv in že dan prej začeli z organiziranjem svoje ekipe. Tekma je potekala v času petkovega glavnega odmora, ki je bil prav za ta
namen nekoliko daljši. V športni dvorani Vrana so se zbrali vsi učenci od prvega do devetega razreda, pa tudi vsi učitelji. Izkazali so se kot zelo dobri navijači in so z navdušenjem spremljali res napeto igro. Devetošolci so igrali zelo borbeno, vendar so na koncu morali priznati premoč ekipi učiteljev.
Ob koncu je ravnateljica Majda Piki obljubila, da se bo tovrsten dogodek zagotovo še ponovil, le da bo na programu še kakšna druga športna zvrst. Učenci so prejeli praktične nagrade, ki jih je za njihov pogum in športno merjenje moči prispeval župan Občine Vransko Franc Sušnik.	T. T.
Skupni posnetek učiteljev in devetošolcev
Pravljični december v vrtcu na Polzeli
V vrtcu na Polzeli so se odločili, da pravljični december popestrijo s še več zgodbami, dramatizacijami in lutkovnimi igrami. Že prvi teden je v vrtec prišel angel, ki je otrokom predstavil zgodbo o Par-keljcu Maliču.
Na osnovi zgodbe so vzgojiteljice pripravile veliko različnih dejavnosti, med njimi pa je bila najbolj priljubljena izdelava parkeljčka iz slanega testa, ki so ga otroci pripravili sami. Sploh pa vam ne moremo opisati, kaj vse so otroci doživljali ob srečanju z Miklavžem in njegovimi spremljevalci. Drugi teden so v vrtec priletele lutke - čisto prave zvezde - in predstavile zgodbo o zvezdici, ki je priletela na Zemljo, da bi si ogledala, kaj zanimivega se dogaja na njej. Otroci so potem izdelovali različna zvezdna pokrivala, halje, prinesli svoje blazine, da so plesali kot zvezde na nebu ob spremljavi klasične glasbe. V tretjem tednu so otroci risali želje dedku Mrazu in ta jih je v sredo res
obiskal v dvorani kulturnega doma na Polzeli. Otroci so si najprej ogledali igro Naj-lepše darilo, v izvedbi Natalije in Marjane, potem pa so skupaj priklicali dedka Mraza. Bil je zelo prijazen in je otrokom podaril darila, v katerih so bile zavite žoga, lutka in čokolada. Darilo za odrasle pa so bili vesele iskrice v očeh otrok, radost in veselje, ki jih je spremljalo ob vseh teh dogodkih. Dedek Mraz pa ni obdaril samo predšolske otroke iz pol-zelskega vrtca, ampak tudi tiste, ki vrtca ne obiskujejo, skupaj je razveselil več kot tristo otrok. Tudi ti otroci so si lahko ogledali vse igre, ki so jih pripravili v vrtcu, in tudi njim so včeraj predstavili decembrsko pravljico z dedkom Mrazom. Opaziti je bilo, da so ob tem uživali tudi njihovi starši. Vsem, ki so osrečili otroke, še posebej pa Občini Polzela, ravnateljici Valeriji Pukl in donatorjem, ki so pomagali pričarati pravljični december, so se zahvalili. Ni lepšega trenutka, kot je trenutek vrnitve v
otroštvo, in to so doživeli ob letošnjem polzelskem veselem decembru vsi odrasli, ki so ga doživljali z najmlajšimi.	T. T.
^ DRUGAČEN?...NE ^
V razredu triindvajset je otrok, vsak drugačen, a vsak ima en par nog,
en par rok in en par oči.
A nekdo izstopa, se vam zdi?
To je Gregor, naš falot dobro sliši, a ne brez zmot veliko hodi in rad gre na sprehod, a ne vidi. vseh lepot.
Čeprav ne vidi ni napačen, a vendar včasih je drugačen.
Fant je velik in postaven, tudi plah, a zabaven.
Brez računalnika pa ne gre in prsti po klavirju mu lete.
Veselo nam kaj zaigra pa tudi poje, kar se da.
V šoli priden je fante, nikoli nagajiv, sploh ne.
Raje pouku pozorno prisluhne včasih pa vase se malo potuhne.
Ko pa domov pride, se veselje začne.
Povsod ga je polno in dela vse.
Najraje za računalnik usede se, tam ima svoje obrede vse.
Tovor prevaža v težkih vozilih in dirke obrača v športo mobilih.
Na netu kaj novega izve, naredi nalogo nato pa na uro klavirja gre.
Tam igra, da bi angeli peli kot da umetniku talent bi vzeli.
To je naš Gregor, takšen kot je.
Se vam zdi drugačen? Nam pa ne.
Za nas je čisto navaden fante, ki se dobro uči
in radi imamo ga vsi.
Tomaž Kozovinc, 8.b I.OŠ Žalec
\_____________________________/
Dedek Mraz pri obdarovanju
Hiša slovenske humanosti in solidarnosti	Po 70 letih znova skupaj
Nova hiša je zrasla na solidarnosti ljudi
Za spomin še skupinska slika
V Podgorje pri Letušu, kjer je katastrofalni 18. september 2007 zaradi obilnega dežja in plazu zahteval dve mladi življenji in popolnoma uničil hišo Golobovih, je po dobrem letu dni znova posijalo sonce. Res je, da življenj ni mogoče obuditi in tragedije nikoli pozabiti, a v letu dni je v Podgorju zrasla nova hiša, ki je zakoncema Golob znova prinesla nekaj sonca. Hišo bi lahko poimenovali kar Hiša slovenske solidarnosti in humanosti.
Pred božičem so se na Območnem združenju Rdečega križa Žalec odločili zakoncema izročiti še priložnostno darilo ob prihajajočih praznikih, hkrati pa so želeli skupaj z Občino Braslovče in vsemi, ki so pomagali v tej solidarnostni akciji, obeležiti projekt človekoljubnosti. Pred hišo Golobovih so si tako z gospodarjem Francem segli v roke predsednik in podpredsednik Območnega združenja Rdečega križa Žalec Vlado Rančigaj in Janez Meglič, podžupan Občine Braslovče Rudi Sedovšek in predsednik KS Letuš Viktor Zorec. Predsednik OZ RK Žalec Vlado Rančigaj: »Zelo sem vesel, da danes stojimo pred to hišo, ki je nedvomno eden od
Erika je bila vesela obiska ob jubileju
Pred petimi leti smo Eriki Virant iz Šempetra obljubili, da se ponovno vidimo, ko bo praznovala svoj 95. rojstni dan. Pet let je hitro minilo in Erika je 3. januarja letos zaokrožila 95 let svojega življenja. Skupaj s predstavniki Medobčinskega društva invalidov Žalec smo jo obiskali prav na njen rojstni dan.
Svojih let Erika Virant nikakor ne kaže in če ne bi vedeli, bi ji prisodili vsaj 20 let manj. Še vedno je zelo vitalna, bistrega duha, duhovita in dejavna. Če je le vreme kolikor toliko primerno, hodi na sprehode, po malem gospodinji
simbolov slovenske solidarnosti, saj so zanjo prispevali denar ali material številni državljani Slovenije. Območno Združenje RK Žalec je v akciji pomoči prizadetim občanom Savinjske doline, skupaj z denarjem, ki se je zbiral v te namene na računu Rdečega križa Slovenije, prispevalo 118 tisoč evrov. Od tega smo družini Golob pomagali v višini 60 tisoč evrov. Vsega tega denarja pa seveda ne bi mogli zbrati brez številnih donatorjev, posameznikov ali organizacij, ki so omogočili izpeljavo te akcije in v manjši obliki tudi pomoč ostalim prizadetim. Takšnih gospodinjstev je bilo v Savinjski dolini kar 700, največjo tragedijo pa je doživela družina Golob. Življenj se ne da vrniti, smo pa veseli, da smo lahko pomagali in z združenimi močmi zaključili ta solidarnostni projekt. Takšne akcije me osrečujejo in plemenitijo in mislim, da tudi vse moje kolege. Iskreno verjamem, da se dobra dela vedno poplačajo. Dovolj je že spoznanje, da si nekomu lahko pomagal in da bodo tudi drugi tebi, če bi se kdaj znašel v podobni situaciji. Zelo sem ponosen na več kot 300 kolegic in kolegov - aktivistov prostovoljcev v devet-
in zadovoljno uživa jesen življenja. Pri tem ima veliko oporo in pomoč v družini Ludvika Divjaka. Erika jim je za to neizmerno hvaležna in se čuti kot del njihove družine. Zelo je vesela obiskov, saj je družabna in vesela ženska. Tokrat je bila še posebej vesela, saj jo je poleg znanke Mihaele Bistan, tajnice MDI Dragice Veler, ponovno obiskal predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Janez Meglič. Skupaj z njo smo obudili spomine na njeno prehojeno pot, na hmeljarjenje, na gostilničarstvo in tudi na njeno poroko, saj se je poročila šele pri 65 letih.
najstih občinskih in krajevnih organizacijah RK v dolini, ki so vedno pripravljeni pomagati in uresničevati temeljna načela delovanja Rdečega križa.«
Predsednik KS Letuš Viktor Zorec: »Če mi spomin poroma v čas tiste strašne noči in čas po nesreči, mi ni lahko pri srcu, ko pa se spomnim na požrtvovalnost in pripravljenost krajanov pri odpravljanju posledic te vodne ujme, sem vesel in ponosen, da živim v takšni sredini. Že takoj naslednji dan smo s krajani, gasilci, ki so za to usposobljeni, stopili v akcijo in reševali, kar se je rešiti dalo. Potrebno je bilo odstrani ruševine hiše, da smo lahko prišli do gospodarskega poslopja, kjer je bilo tudi nevarno, da se poruši streha. Le-to smo morali strokovno odkriti, ostrešje spraviti na varno, tiste počene in nalomljene zidove pa smo z bagrom odstranili, naložili in odpeljali. Pri sami gradnji nove hiše fizično nismo sodelovali, smo pa bili soudeleženi pri organiziranju akcije pomoči. Tako smo sodelovali pri odpiranju posebnega transakcijskega računa na občini, pri izboru nove lokacije za hišo, prav tako pa smo bili v stalnem stiku z občino, izvajalci, krajani in zakoncema Golob, ki sta dobila začasno stanovanje v Braslovčah. Tudi sam bi se rad v imenu krajevne skupnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej nesreči oziroma pri odpravljanju njenih posledic.«
Koordinatorica akcije in izvedbe del je bila Občina Braslovče. Podžupan Rudi Sedovšek: »/.../ Pred letom dni smo bili skoraj nemočni, danes smo ponosni, da nam je uspelo. V ta projekt je bilo s pomočjo izjemne solidarnosti vloženih 280 do 300 tisoč evrov. Denar so prispevali humanitarni organi-
Erika Virant je prišla iz svojega domačega kraja v Savinjsko dolino že kot 7-letni otrok. Živela je pri svojem stricu Juliju Završniku. Stric je imel kmetijo in gostilno. Kasneje je prevzela vodenje gostilne, pozneje tudi kmetijo in bila ena najuspešnejših hmeljark v dolini. Gostinsko dejavnost je leta 1943 opustila, saj je imela s kmetijo preveč dela. Zadnja tri leta pred upokojitvijo je delala v podjetju Lik Savinja. Zemlje že dolgo nima več, na njej so zrasle stanovanjske hiše, a ostali so spomini na vsakoletno hmeljarjenje, obiranje in sušenje hmelja.
Erika je bila aktivna članica šempetrskega gasilskega društva in še danes z veseljem spremlja dogajanje in uspehe v društvu, ki je lani praznovalo 130-letni-co svojega obstoja. Ponosna je na gasilce in na vse, ki delajo in bogatijo življenje v njenem kraju. V veselje pa ji je tudi njen dom, hiša na Petelinjeku, kot pravijo temu delu Šempetra. Naj bo tako tudi v prihodnje, Erika, da bomo lahko skupaj nazdravili tudi tvoji 100-letnici.	D. Naraglav
zaciji Rdeči križ in Karitas in številni drugi. Storil bi krivico, če bi ob naštevanju koga izpustil, zato se naj v imenu občine zahvalim vsem sponzorjem, donatorjem, krajanom, izvajalcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da danes stojimo pred novo hišo, ki ni samo ponos Občine Braslovče, ponos Golobovih, ampak vse Slovenije.«
Zakonca Golob ne najdeta besed, s katerimi bi se zahvalila za tolikšno pomoč. Pred letom dni nista niti pomislila, da je kaj takega sploh mogoče. Sreča bi bila popolna, če ne bi ostala brez sina in bodoče snahe. Za obema ostaja le boleč spomin in sliki, ki bosta za vedno spominjali na 18. september 2007, a hkrati tudi na nesebično, človekoljubno pomoč.
»Neizmerno sem hvaležen vsem in vsakemu posebej, ki so nama stali ob strani in nama pomagali v tistih težkih trenutkih. Posebej pa se z ženo zahvaljujeva vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji najinega novega doma in nama s tem vlili več optimizma in volje za prihodnost,« je sklenil naš pogovor Franc Golob.	D. N.
V Savinjski dolini že deset let deluje sekcija upokojenih pedagoških delavcev. Sekcije so na nivoju države združene v Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Korenine segajo v leto 1993, ko so začeli delovati kot sekcija Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Leta 1997 so se preoblikovali v samostojno društvo, ki vključuje devet sekcij iz Slovenije. Med njimi je zelo dejavna tudi sekcija iz Savinjske doline. O delovanju društva in sekcije smo se pogovarjali z Anico Skok iz Prebolda.
»Za prvo predsednico društva je bila izvoljena Majda Mencinger, za njo je društvo dolga leta vodila Angelca Kunstelj, zdaj pa mu že več mandatov uspešno predseduje Vida Bukovec. Sedež društva je v Celju, sedež naše sekcije pa v Žalcu. Med prvimi ustanovnimi članicami naše sekcije sta bili zelo prizadevni Tončka Hazier in pokojna Rozika Kobale. Do ustanovitve društva in pozneje sekcij nas je pripeljala predvsem želja po nadaljevanju dela na intelektualnem področju in si s tem zagotoviti aktivno vključenost v družbo in družbena dogajanja. Predvsem pa smo hotele početi tisto, za kar nam je v aktivnih letih primanjkovalo časa in možnosti. Ob takšni vključitvi ni razlogov za osamljenost in strah, da nismo koristni ali da smo sami. Zdaj v društvu počnemo tisto, kar nam je v veselje in duševni užitek. Enkrat mesečno se sestanemo v prostorih žalske šole. V sekcijo nas je včlanje-
Jubileji so vedno priložnost za obujanje spominov in organizacijo takšnih ali drugačnih praznovanj. Prejšnji mesec so svoj jubilej obeležili tudi nekdanji učenci preboldske šole, ki so v šolske klopi sedli pred 70 leti.
Tako kot pred petimi leti, ko so obeležili 65-letnico, so se tudi tokrat zbrali v gostišču Zmet v Sv. Lovrencu. Srečanje je ob pomoči moža ponovno organizirala Marija Ana Petek. Od 41 učencev, ki so leta 1938 tvorili dva razreda šentpavelske - preboldske šole, se je srečanja udeležilo 19 nekdanjih sošol-
nih dvajset članic. /.../ Poleg obiskov opernih hiš, gledališč in umetniških razstav organiziramo tudi samostojne ekskurzije po Sloveniji. Na skupnih izletih društva smo spoznale mnogo prijetnih ljudi, stkala so se prava prijateljstva. V odlični organizaciji društva in tudi samoiniciativno smo spoznale še nepoznane znamenitosti od Koroške, Gorenjske, Istre, Obale, Zasavja, Dolenjske, Notranjske, Prekmurja, Savinjske doline. Na teh srečanjih in izletih se nas zbere tudi preko sto članov. Nazadnje smo se družili v Kranju in na Brdu.« Po desetih letih delovanja se je nabralo precej prijetnih druženj. »Dvakrat smo tudi gostile člane društva iz drugih sekcij in to prvič leta 1999 v Šempetru in drugič leta 2003 v Preboldu.« Na prvem srečanju so si pogledali Rimsko nekropolo, se povzpeli na Hmezadovo stolpnico in občudovali lepote Spodnje Savinjske doline. Obiskali so Mozirski gaj in gornjegrajško cerkev. Na drugem skupnem srečanju so na preboldski šoli pripravili predstavitev knjige V ogledalu časa, katere soavtorica je Anica Skok, o nastanku in razvoju šolske dejavnosti od leta 1773 do nastanka samostojne Slovenije. V preboldski graščini so si ogledali še muzejsko zbirko Prebold skozi čas, druženje pa zaključili v lovskem domu na Golavi.
Sekcija je v žalski knjižnici predstavila knjigo Bosa, avtorice Majde Mencinger iz Kranja, in knjigo Sprehod skozi čas - dokumenti nekega časa,
cev. Kot je povedala Marija, jih pet ne živi več, nekaterim pa je prihod na srečanje preprečilo slabo zdravstveno stanje. Večina sošolcev živi v preboldski občini ali drugih krajih Savinjske doline, tako da se srečajo tudi ob kakšnih drugih priložnostih. Dva sta si našla svoj življenjski prostor nekoliko dlje od doma, eden živi v Portorožu, drugi v Ljubljani.
Tudi tokrat ni manjkalo obujanja spominov na čas, ko so osvajali znanje in si izbirali poklicno pot. Razšli so se z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečajo. D. Naraglav
v kateri so tudi prispevki članic iz Savinjske sekcije (Kro-novšek, Agrež, Hazier, Kobale, Ježovnik, Golob, Skok). Sodelovali so tudi v projektu društva Norma 7 Rdeča jabolka. Tri članice, vključno z Anico, so v pisnih prispevkih predstavile življenje in običaje v Spodnji Savinjski dolini in jih prebrale v Ajdovščini. Na enem izmed ponedeljkovih srečanj jim je Marija Ana Petek, nečakinja pisatelja Janka Kača, predstavila svoje rime otroških pesmi, ob drugi priložnosti pa je članica sekcije predstavila knjigo Obiralka Micika, avtorice Irine Marinčič Ožbolt, ki živi v tujini. Lani so bile tudi gostje RTV Slovenija, kjer so spoznale delovni utrip uslužbencev televizijske hiše in spremljale potek snemanja priljubljene humoristične oddaje Radio ga ga.
»K ustvarjanju prijetnega vzdušja prispevajo vse članice, ene spremljajo novosti na knjižnem trgu in nam priporočajo zanimivo čtivo, druge predstavijo zanimivosti s potovanj po tujini. Ob tem ne pozabimo na naše rojstne dneve in veseli december. Vsako leto imamo v Narodnem domu v Celju novoletno prireditev društva. Tudi letos je bila dvorana polna. Na prireditvi so podelili nazive častni član društva. Tokrat ga je prejela tudi Jelka Kronovšek.« V njihovi sekciji imajo kolektivno vodstvo, v katerem so poleg Anice še Martina Bevc, Ida Ocvirk in Vlasta Bernik. Vabijo vse, ki so v pokoju, in vse, ki bodo kmalu, da se jim pridružijo.
D. Naraglav
Erika Virant praznovala 95 let
Deset let delovanja sekcije DUPDS
Čokoladni griči in spomin na 25 raziskanih jam
Še en pogled na Čokoladne griče
Med posvetovanjem v največji jami Ka Eyang, kjer je veliko rovov in etaž
Potem, ko so se preboldski jamarji v začetku decembra vrnili s Filipinov in smo novembra objavili reportažo o prvem delu njihovega bivanja, je zdaj pred vami drugi del.
Delo na področju Jagne
Naše bivanje na polotoku Anda se je končalo. Na tem področju smo raziskali nekaj zelo zanimivih in kapniško bogatih jam, predvsem pa smo bili veseli, da so tudi tukaj predstavniki lokalne oblasti pokazali dokajšnje zanimanje za naše delo. Če bi bilo tako tudi leta 1999, ko nismo dobili dovoljenja, bi bili morda tokrat še uspešnejši, saj bi že poznali teren in jame, predvsem pa bi se lahko lotili raziskovanja ene zelo perspektivnih jam, ki smo jo našli dan pred odhodom s polotoka.
Zadnja noč v naši hiši je bila bolj kratka. Zvečer smo še urejali dokumentacijo in spravljali opremo, zgodaj zjutraj pa so imeli svoj »koncert«, kot običajno, petelini in psi. Ob petih zjutraj se je po ulici mimo naše hiše vil tokrat še sprevod vernikov s kipom Marije in duhovnikom, ki je za svojo molitev uporabljal tudi zvočno sredstvo - megafon. Filipini sodijo med najbolj krščanske predele sveta. Krščanska vera je v ta oddaljeni svet, tako kot v Južno Ameriko, prišla s španskimi osvajalci, ki so po več kot tristo letih vladavine pustili neizbrisen pečat. Čeprav danes nihče ne govori špansko, pa so sledi španske kolonizacije vidne predvsem po številu cerkva, katoliški veri, krajevnih in družinskih imenih in še čem. Svoj pečat je filipinskemu narodu dala tudi ameriška nadvlada odleta 1899 do 1941, nekaj pa tudi okupacija Japoncev med II. svetovno vojno. Tako rekoč v petdesetih letih sta Filipincem vladali dve deželi z različnim političnim sistemom, različno vero, kulturo in jezikom.
Po zajtrku smo natovorili našo opremo na tradicionalni filipinski tricikel - taxi za prevoz potnikov. Lastnik je moral gume dodatno napolniti, saj je bila teža precejšnja. Naša četica devetih jamarjev se je spravila v in na Gillovo terensko vozilo.
Po uri vožnje po glavni obalni cesti, ki povezuje kraje z glavnim mestom Tagbilaranom, smo prispeli v Jagno. Ljudje so nas hitro prepoznali. Mene, Danija in Borisa, ki smo bili že na obeh prejšnjih odpravah, pa so se spomnili tudi po imenu. Bili smo počaščeni, saj je vendarle vmes minilo že skoraj deset let. Otroci, ki so bili takrat stari le nekaj let in so me zaradi moje sive brade klicali Santa Claus - Božiček, pa so me prepoznali prav po tem in me tudi tokrat tako ogovarjali.
Čokoladni griči
Po namestitvi smo se odpeljali na popoldanski izlet. Naš cilj so bili Čokoladni griči - Chocolat Hills, svetovna geološka posebnost Bohola, ki je skorajda obvezna turistična destinacija vsakega turista, ki pride na otok. Tokrat smo z razgledne ploščadi tega turističnega bisera naleteli na izjemno lep razgled, na 1776 gričkov, podobnim velikim krtinam, ki so se kopali v poznem popoldanskem soncu.
Pot nazaj je bila malo manj prijetna, saj smo se vozili po makadamskih cestah, ki bolj spominjajo na naše kolovoze. Ko smo prispeli, nas je čakala dobra večerja, ki so jo tokrat pripravile ženske roke. V Andi smo imeli kuharja, tako kot na vseh prejšnjih odpravah, zdaj je vlogo glavnega kuharja prevzela prikupna in mlada kuharica Evelin. Spanje se je prileglo, saj nas je zjutraj čakala jama Ka Eyang. Po prvotnem načrtu je bila jama naš prvi cilj, želeli smo namreč nadaljevati z raziskovanjem iz leta 1999, a ker so v Baclayonu želeli, da delamo najprej na njihovem področju, je moral Gill spremeniti celoten program našega dela.
Nedelja je ponavadi dan za počitek, mi pa smo se odpravili v barangayo (krajevno skupnost) in v vas Odyong. Z dvema domačinoma smo se kmalu zatem podali proti jami. Pot je bila v prvem delu dokaj prijetna in je vodila med palmami in čez nasad kakavovcev, v drugem delu pa je bila precej zaraščena in polna skal. Na poti smo zmotili tudi kačo, ki je pred lomastenjem k sreči pobegnila.
Bili smo samo slabe pol ure hoje od vasi in pripravljeni na začetek raziskovanja. Ka Eyang je res velik in izjemen jamski sistem s številnimi suhimi in vodnimi rovi. Iz ene dvorane, kjer smo si tudi privoščili počitek in malico, vodijo kar štirje rovi, ti pa se nato cepijo še na druge. Skratka, gre res za pravi podzemni eldorado, ki je navdušil mlade fante in našo Andrejo, saj so se z vso vnemo lotili raziskovanja jame. Po nekaj urah so žalostno ugotovili, da je rov zalit z vodo in da ni mogoče nadaljevati. Naša ekipa je ta čas merila in risala že prehojen, a še ne dokumentiran del jame. Odločili smo se, da za ta dan končamo z raziskavami in da v naslednjih dneh dokumentiramo še stranske rove.
Košarka - nacionalni šport
V vas smo se vrnili, ko je bila že skoraj tema. Pričakalo nas je kakšnih 400 ljudi, ki so spremljali košarkarski turnir štirih ekip iz različnih delov Bohola. Košarka je na Filipinih nacionalni šport, čeprav so Filipinci v povprečju bolj nizke rasti. Tokrat pa smo bili mi bolj zanimivi od košarke.
Za nami je bil naporen dan in zato se nam je spanje kar prileglo. Zaradi dogovorjenega sprejema pri županu Jagne ta dan nismo mogli v jame. Odločili smo se za ogled mesteca. Opravili smo tudi nekaj nakupov, vzpostavili medmrežno povezavo in tako sem lahko na uredništvo časopisa Utrip poslal tudi članek o prvem delu naše odprave in nekaj slik. Srečanje z županom je bilo zelo prisrčno. Bil je vesel naših daril in knjig, ki smo jih izdali po končanih odpravah na Boholu. Z veseljem nam je podaril monografijo Jagne in pokazal, da je v njej tudi slika z naše odprave leta 1995.
Ob prvem obisku jame Ka Eyang smo bili prepričani, da zaradi vode, ki je vse do stropa zalivala rov, ne bo mogoče priti dlje kot leta 1999. Vest nam ni dala miru in del ekipe z Gregom, Rokom, Andrejem in Andrejo se je odločil za še en poizkus. Na njihovo začuder nje je gladina vode upadla in
jim omogočila prehod. Uspelo jim je priti okrog 270 m dalje, potem pa so se morali zaradi dogovorjene ure vrniti. Svoj podvig so nadaljevali naslednji dan in raziskali še približno 260 m rova. Znova jih je ustavila voda in glede na to, da je bil dan deževen, je obstajala nevarnost, da se gladina ponovno dvigne in jim onemogoči povratek. Naslednji dan je sledil dogovorjen odhod iz Jagne v Tagbilaran in s tem tudi konec našega raziskovalnega dela na Boholu. Jagno smo zapustili zadovoljni, saj smo uspeli dosedanjim izmerjenim metrom v Ka Eyangu dodati kilometer novoizmerjenih rovov. Pred nami je bilo še teden dni spoznavanja povsem novega terena na Palawanu, kjer je bil naš glavni cilj ogled jame po podzemni reki, po kateri se je mogoče popeljati s čolnom kar sedem kilometrov v notranjost in je ena največjih znamenitosti tega otoka in celotnih Filipinov.
Uspešna bera raziskav
Raziskovalno delo na Boholu se je končalo s 25 raziskanimi in dokumentiranimi jamami. Skupno smo raziskali in v celoti dokumentirali več kot tri kilometre jam. Pričakovati je, da bo katera od teh tudi po naši zaslugi postala turistična točka, saj je na Boholu zdaj le ena turistična jama - Hinagda-nan cave na polotoku Pangla-vo. Slednja je zanimiva zaradi podzemnega jezera s slano vodo in dvema odprtinama v stropu, skozi katera prodira sončna svetloba. V tej jami je bil posnet tudi ljubezenski prizor iz filma Nevarne globine.
Po prihodu v Tagbilaran smo se namestili v nam že poznanem Centru za napredek kmetijstva, ki so ga postavili Japonci kot nekakšno moralno nadomestilo za okupacijo in tiranijo v II. svetovni vojni. Veseli smo bili, da bomo znova spali eno noč na pravih posteljah, saj takšnega udobja nismo poznali vse od Baklayona. Dan smo izkoristili za ogled mesta, nakupe, kosilo in poslovilno večerjo.
Vstali smo že ob pol petih zjutraj. Gill je s prijateljem prišel po nas. Še zadnjič smo se peljali z Gillom do prista-
nišča, kjer smo se vkrcali na hidrogliser za otok Cebu. Preden smo odpluli, smo bili priča žalostnemu prizoru. V morju sta bila dva čolna, v katerih je bilo kar šest malih otrok, mati pa je s stegnjeno roko prosila za denar. Če ji ga ne uspe uloviti, skoči z otrokom na hrbtu v morje in ga zgrabi med potapljanjem. Ker je to tudi atrakcija za turiste, zberejo kar nekaj denarja in se tako preživijo.
Underground river - turistična posebnost
Po uri ' in pol vožnje smo pristali v Cebuju. Z dvema kombijema smo se odpeljali na letališče, kjer smo morali čakati kar nekaj ur za polet na Palawan. Po dobri uri in pol smo pristali na letališču Puerto princesa, kjer nas je že čakal gostitelj - lastnik kampa Bambua z jepnijem, ženo in s tremi otroki. Lastnik je Nemec, poročen s Filipinko. Vozilo je bilo prava razvalina in kmalu nam je bilo jasno, zakaj je boljšega avtomobila škoda. Cesta je bila sprva še povsem normalna dvopasovnica, po kakšni uri vožnje pa se je začela prava drama. Betonske ceste je zmanjkalo, voznik je zamenjal pogonski kolesi z malo boljšima gumama. Če tega ne bi storil, bi najbrž obstali v kakšnem blatu ali klancu. Cesta za Sabang, kjer je bil naš cilj, je bila sicer v gradnji in naj bi jo končali v kakšnem letu. Gradnja teh betonskih cest je nekaj posebnega. Nekaj časa je betoniran en vozni pas, nekaj časa drug, vmes še nič, tako da mora biti voznik, ki vozi 80 km iz Puerto princese do Sabanga, res pravi mojster. Mi smo za to pot potrebovali z manjšim postankom dve uri in pol. Kamp z bungalovi in osvetljenimi potmi je zvečer prav prijeten.
Razprostira se na vzpetini, okrog njega pa se razprostira voda. Dan je prinesel bolj kritičen pogled, saj je kar nekaj objektov opuščenih oziroma potrebnih obnove, bili pa smo kar zadovoljni z našimi bivališči, saj smo imeli ventilator, mreže proti komarjem, sanitarije s tušem in predvsem primerno posteljo.
V naslednjih dneh smo spoznali in doživeli nacionalni park s podzemno reko Under-graundriver in se peš podali skozi kraški gozd po Mankey treil - opičji poti. Prav tako zanimiva je bila vožnja s čolni po reki skozi gozd mangrov, na katerih smo videli kar nekaj kač, ki pa po zagotovilu vodiča pridejo na tla ali v vodo šele ponoči. Lepo se je bilo oprhati pod sladkovodnim slapom, predvsem pa nam bo ostalo v prijetnem spominu kopanje ob dokaj visokih valovih. V manj prijetnem spominu bosta deževna dneva, ki smo jih preživeli v kampu, in seveda vožnja nazaj do Puerto princese.
Zaradi zgodnjega poleta smo morali eno noč prespati v prijetnem motelu v mestu in tako smo uspeli začutiti tudi mestni način in utrip življenja tega otoka. Izpolnjeni z novimi doživetji in spoznanji smo naslednje jutro z letalom poleteli proti Manili, od tam preko Dohe in Dunaja do doma. Potovali smo kar 36 ur. Končali smo enomesečno raziskovanje na eksotičnih Filipinih pomembno prispevali k praznovanju 40-letnice našega kluba, 120-letnice Jamarske zveze Slovenije in mednarodni speleologiji.
Glavnemu pokrovitelju odprave Občini Prebold in vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo.	D. Naraglav
Po reki med mangrovami, na katerih ni manjkalo kač
Adlešičke kresnice, harmonikar Sandi Bobovnik, Ljudski pevci s Prevorja, Mešani pevski zbor KPD Šešče, mladi ansambel Polet, Gorički Lajkoši, pevski zbor OŠ Prebold in Domači pevci iz Lokavca na Banški planoti. Za humor sta poskrbela Gojko Je-všenak in povezovalec prireditve Gašper Jelen. D. Naraglav
način tudi ohranjalo. Na prireditvi Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto se je v več kot dvournem programu na odru preboldske dvorane zvrstilo veliko število nastopajočih, ki so s svojim petjem in igranjem pa tudi humorjem poskrbeli za nepozaben sobotni večer. Prireditev so začeli organizatorji ljudski pevci
V nadaljevanju so lahko prisluhnili mag. dr. Ivanu Florjan-cu, Polzelanu, ki je zaposlen kot predavatelj na ljubljanski akademiji za glasbo. Njegovo predavanje se je nanašalo na globalizacijo in njen vpliv na razvoj ter ohranjanje ljudske pesmi. Dejal je, da procesi v družbi, pogojeni z večjim ali manjšim zanima-
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO	,
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.	'
Z vami že 28 let
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Nepozaben sobotni večer z ljudsko pesmijo
Preboldski kulturni hram je bil 16. in 17. januarja v znamenju tradicionalne prireditve Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto in v znamenju 5. mednarodnega simpozija o slovenski ljudski pesmi, glasbi in šegah. Dogodek vsako leto organizirajo ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Glavni pokrovitelj prireditve je bila Občina Prebold. Društvo podeželskih žena Občine Prebold je poskrbelo za prijeten kulinarični zaključek prireditve, glavni organizator simpozija in tudi mentor ljudskih pevcev iz Šešč pa je bil glasbeni pedagog Januš Rasiewicz.
Letos so pripravili etnografsko razstavo z različnimi predmeti iz preteklosti in razstavo ročnih del ljudskih pevk, njihovih sosed in prijateljic. Odprtje razstave so s petjem pospremili ljudski pevci
Prijatelji 6 Še, zbrane pa je v imenu občine pozdravila podžupanja Emilija Črnila. Drugi dan je potekal 5. mednarodni simpozij, ki ga je s pozdravom odprl Januš Rasiewicz. Simpozij je namenjen pevcem, vodjem pevskih skupin ljudskih pevcev in godcem, vodjem folklornih skupin, skratka vsem, ki delajo na teh področjih. Tokrat so udeleženci simpozija prisluhnili predavanju mag. dr. Engelberta Logarja z Inštituta za glasbeno etnologijo na Univerzi za glasbo v Gradcu. Govoril je o prispodobah ter simboliki barv in številk v ljudski pesmi. Ob tem je dejal, da je za našo ljudsko pesem značilno, da ne mara obširnega epskega opisovanja, ampak se rada izraža v obliki govora in ugovora, vprašanj in odgovorov in uporablja domači jezik, toda ne stilizirani, ki ne bi bil razumljiv širši javnosti. Poleg
Bio Valentin kalčki Pri nakupu treh vrečic Ä
Izdali dve publikaciji
Lojna pogača
2 kosa v zavitku 020007
Art: 69462
S predstavitve knjige Rudniška železnica Žalec -Zabukovica: Z avtorjem knjige se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, predstavitev pa je z ubranim petjem popestril Rudarski oktet iz Velenja
Za žalske knjižničarje so bili tudi zadnji dnevi v letu 2008 zelo delovni. Poleg številnih prireditev, s katerimi so popestrili veseli december, so izdali kar dve publikaciji.
Avtor prve publikacije z naslovom Rudniška železnica Ža-lec-Zabukovica, katere izid so omogočili Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže in Mestna skupnost Žalec, je upokojeni železničar Karel Rustja.
Poleg avtorjevega opisa rudarjenja v naših krajih je opisan razvoj železniških prog, še zlasti železnice na Štajerskem in savinjska železnica. Osrednje mesto zavzema opis gradnje in kronika železniške proge Žalec-Zabukovica. Knjigo so popestrile izjave ljudi, ki se te proge še spominjajo, dodanih
Zemlja za orhideje Valentin
pa je tudi kar nekaj fotografij, ki nostalgično spominjajo na progo, ki je bila nekoč strateškega pomena, danes pa so njeni ostanki komaj vidni.
Z drugo publikacijo se predstavlja Medobčinska splošna knjižnica Žalec. V predstavitveni brošuri so podani osnovni podatki o knjižnici, njenih enotah, organizaciji in dejavnostih. Z veseljem jo brezplačno podarjajo obiskovalcem in vsem, ki želijo čim več izvedeti o knjižnici. V žalski knjižnici upajo, da jih bo poiskalo in obiskalo čim več ljudi, da bodo knjižnico začutili kot prostor, ki nudi možnosti izobraževanja, druženja, sprostitve, tkanja prijateljskih vezi in omogoča, da spoznajo življenje v barvah.	T. Tavčar
Alt: 43777
Okrasni keramični lonecl
za orhideje MERINA SWIN' premer 14 cm Art: 154599 viola barve Art:154600 roza-pink barve l Art: 154601 rubin-pink barv|p zeleno-bele barro
Tekoče gnojilo za
É orhideje Valentin I 250 ml
I ; Art: 43563
Art: 154602
Cene veljajo od 16.1.- 31.1. 2009, oziroma do razprodaje zalog.
Cene označene z zeleno piko so redne cene. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Semenarna Ljubljana, d.d. Dolenjska cesta 242,1000 Ljubljana.
www.semenarna.si,www.kalia.si
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 oi 00, faks: 03/714 01 oi, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
€ 0,85 d 	m	
Primula a caul is v lončku '	■%, 1
premer 12 cm	■M
àzlicne be'-e 4t: 559	m
	ir I
	
Jubilej ljudske pesmi in glasbe
tega najdemo v naših ljudskih pesmih tipične okrasne pridevnike in bogastvo prispodob, v katere se zakriva čustvenost.
njem za ljudsko izročilo, niso tako zaskrbljujoči, kot se pogosto zdi. Po njegovem je še vedno dovolj zapisanega in se bo na ta
Prijatelji 6 Še, v nadaljevanju so se jim pridružili mladi pevci iz Vrtca Prebold. Občinstvo so navdušili tudi Reški slavčki,
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: IZDELKI-LASTNE-PROIZVODNJE-ŽIVIMO-ZDRAVO-Z-MALO-MAŠČOB-ZA-SLASTEN-ROGLJIČEK-IN-ŠTRUČKO-KOTIČEK-PEČENICE-KRANJSKE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Cvetka Turk, Dobrna 13 b, Dobrna; 2. Leo Zibmaher, Stopnik 9 a, Vransko; 3. Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. februarja 2009.
Čas za analizo tal
Zdaj, ko tla še niso zamrznjena, lahko čas izkoristimo tudi za jemanje vzorcev tal v hmeljiščih, vrtovih, na njivah, v vinogradih in sadovnjakih, saj je čas za kemično analizo tal prav je-sensko-zimsko obdobje. Pravočasno odvzeti vzorci tal namreč omogočajo, da dobite rezultate analize v času, ki še omogoča nabavo ustreznih gnojil.
Zelo pomembno je, kako vzorčimo tla za analizo. Če pridobimo res povprečen vzorec tal določene parcele, lahko na podlagi kemične analize izvemo, kakšna je dejanska preskrbljenost tal s hranili. Če je vzorec tal odvzet napačno, rezultati kemične analize ne bodo zrcalili dejanskega stanja. Posledica bo seveda
nepravilno svetovanje glede gnojenja.
Vzorce tal vzamemo do globine 25 cm na dvajsetih mestih diagonalno ali pa cikcak po parceli, ki naj ne bo večja od 1 ha in je dovolj izenačena po lastnostih; če se rast rastlin ali pridelek na istem hmeljišču razlikujeta ali so tla pedološko neizenačena, potem vzorčimo vsak odsek posebej. Vzorčimo v vrstnem in medvrstnem prostoru, na posameznem odvzemnem mestu odvzamemo za pest velik vzorec. Najbolje je, če vzorčimo tla s sondo, ki si jo lahko izposodite na IHPS, lahko pa vzorčimo tudi s pomočjo lopate. Pri tem moramo biti previdni, da zajamemo enake količine zemlje iz celotne globine (ne na primer
večjo količino zemlje iz zgornjega sloja in manjšo količino iz spodnjega sloja). Za analizo potrebujemo od 0,5 kg do 1 kg tal. Če naberemo več zemlje, potem vzorec v čistem vedru dobro premešamo in v čisto papirnato ali PVC-vrečko spravimo predvideno količino.
V letu, ko smo gnojili s hlevskim gnojem, ne jemljemo vzorcev. Prav tako ne vzorčimo en mesec po gnojenju z mineralnimi gnojili in ne neposredno po dežju. Izogibamo se robovom parcele ter predelom, kjer so kakšne posebnosti, na primer kup kamenja ali gnoja.
Osnovno kemično analizo tal (kislost tal, preskrbljenost s fosforjem in kalijem) je priporočljivo opraviti na vsake štiri leta. Na parcelah, kjer ste letos opazili motnje, na primer slabo rast rastlin, ste dosegli majhen pridelek, slabo kakovost, opazili
znake pomanjkanja hranil na rastlinah, jč tla potrebno nujno analizirati tudi na druga hranila. Katere analize so v teh primerih potrebne, se posvetujete s strokovnjaki na IHPS.
Rezultate analize dobite po pošti, lahko pa jih pridete iskat tudi na IHPS. Rezultatom je priložen tudi gnojilni nasvet glede na kemično analizo in rastlino, ki jo boste na tej parceli pridelovali v prihodnjem letu.
Pomembno je, da glede na priporočeno količino hranil, ki naj bi jo vnesli na parcelo, izberete ustrezno gnojilo. Različni posevki vzamejo iz tal namreč različno količino hranil, ustrezajo jim različno kisla tla, gnojilo pa, kot rečeno, izberemo tudi glede na količino hranil, ki je že prisotna v tleh.
Doc. dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Kmetijstvo v objemu globalne finančne krize
Kmetijstvo, to so kmetije in kmetijska podjetja, je v preteklih desetletjih preživelo že veliko finančnih kriz. Zadnja traja že kar nekaj časa, začela pa se je takoj po koncu prejšnje, in se odraža v nenormalnem razkoraku v cenah reprodukcijskega materiala ter kmetijskih proizvodov. Cene reprodukcijskega materiala so se iz leta v leto višale, cene kmetijskih proizvodov pa le nekoliko. To je pripeljalo do stanja, ko se s kmetijsko dejavnostjo kot gospodarsko panogo ni dalo več zaslužiti, prav nasprotno, iz leta v leto si ustvarjal izgubo. EU, oz. njene članice, je uvedla subvencioniranje kmetijske pridelave, tako da je kljub katastrofalnemu ekonomskemu položaju, v katerem bi vsaka dejavnost oz. podjetje moralo zapreti vrata, kar velik del kmetij in kmetijskih podjetij ostalo pri življenju. Ker pa je subvencijska politika EU t. i. razvojno naravnana, kar pomeni, da kme-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks; 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
tija z večjim obsegom proizvodnje oz. obdelave dobi več, je jasno, da nastajajo oz. so nastale večje in velike kmetije in kmetijska podjetja. Omejenost prostora in s tem kmetijskih pridelovalnih površin z večanjem kmetij nujno povzroči na drugi strani zmanjšanje števila kmetij in kmetijskih podjetij. Gre torej za konkurenčni boj znotraj kmetijske dejavnosti in rezultat je v pretežni meri odvisen od nosilcev kmetijske dejavnosti, v manjši meri pa od državnih določil, ki zaradi strateškega pomena hrane morajo biti "prisotni.
Nehote se postavlja vprašanje, ali je kmetijstvu potrebna globalna finančna kriza, saj se panoga že tako ali tako stalno nahaja v finančni krizi. Če bi malo uporabili matematično znanje, kjer dva minusa pomenita plus, bi ves ta cirkus okrog globalne finančne krize lahko celo šel kmetijam in kmetijskim podjetjem na roko. Mogoče pa bo matematika (dva minusa je plus) kmetijski dejavnosti bolj naklonjena kot vsa pretekla obdobja (dohodek minus stroški), to bo vsekakor pokazal čas.
Prvotni namen kmetije je bil pridelati dovolj hrane za celotno družino, kar pa ni bilo vedno lahko; zaradi nizkih pridelkov in naravnih nesreč je nastopila tudi lakota. Z začetkom tehnično tehnološkega razvoja v začetku prejšnjega stoletja se je v delu sveta, ki je temu razvoju sledil, začela povečevati pridelava hrane, ki je postopoma na kmetijah začela presegati potrebe po hrani za lastno družino, in tako se je začelo z vse večjim trgovanjem tudi s kmetijskimi pridelki. Nastale so tržno usmerjene kmetije, ki so s tehnično tehnološkim posodabljanjem pridelave hrane začele gospodariti po podjetniškem principu vlaganj in pridobivanja dohodka. Takšno stanje je v kmetijstvu še vedno in vse bolj izrazito tudi danes, so-
dobna pridelava hrane poteka na kmetijah in v kmetijskih podjetjih, ki delujejo v celoti na ekonomskih principih.
Postavlja se vprašanje, kaj se je zgodilo, da je tehnično tehnološki razvoj v kmetijstvu tako napredoval. Odgovor je zelo preprost in se skriva v imenu nafta (tudi črno zlato za nekatere). Nafta predstavlja nakopičeno sončno energijo, ki se je kopičila milijone let zemeljske zgodovine in je, kdo ve po kakšnem naključju, odkrita in jo v zadnjih sto in nekaj letih uporabljajo pogonski stroji. In ravno na tem mestu je potrebno iskati najpomembnejšo skupno točko med kmetijstvom in globalno finančno krizo.
S pojavom globalne finančne krize, ki se kot po naključju časovno ujema z eno izmed mnogih finančni kriz v kmetijstvu, je cena nafti začela hitro in drastično padati. Kje je vzrok za to, je povsem druga tema, dejstvo pa je, da je nafta glavni energent v sodobnem kmetovanju (gorivo za pogonske stroje, omogoča izdelavo mineralnih gnojil, vpliva na stroške proizvodnje krmil za živino in na stroške proizvodnje kmetijskih strojev in opreme ipd.) in je tako občutno padanje cene pravi obliž na rano kmetijstvu, ki se, kot rečeno, kronično nahaja v finančni krizi. Zelo pomemben za kmetijstvo je nadaljnji razplet finančne krize. Kritičnp mejo oz. točko bo kriza dosegla, ko bo večini prebivalstva začelo primanjkovati denarja za nakup hrane. Zaenkrat smo šele pri avtomobilski industriji in upajmo, da kriza ne bo nikoli dosegla kritične meje in da se bodo tisti, ki so povzročili nastanek krize, začeli obnašati tako, da se bo poglabljanje krize ustavilo.
Kmetije in kmetijska podjetja so se znašli v še eni krizi, tako imenovani globalni finančni krizi. Znižanje cene nafte ob nastanku globalne
finančne krize kot glavnega energenta sodobne kmetijske pridelave nekako potrjuje pravilo matematične teorije, ki pravi, da sta dva minusa enaka plusu, in tako na poslovanje kmetij in kmetijskih podjetij ugodno vpliva. Seveda se poraja vprašanje, kako se bodo formirale cene hrane, na katere bo imela kriza prav gotovo vpliv z mnogo različnih vidikov (kmetijska finančna kriza v preteklosti in tudi sedanjosti na cene hrane ni kaj prida vplivala). Državne intervencije v gospodarstvu bodo poglabljanje krize sicer zmanjševale, vendar se pojavlja vprašanje, za koliko časa, v primeru neuspeha pa bo dno krize sorazmerno z intenziteto oz. z vloženimi sredstvi za rešitev krize s strani države. Trajnejša rešitev krize je samo v drugačnem obnašanju posameznikov ter večjih ali manjših skupin posameznikov, ki so v preteklih časih gospodarskega razcveta v tehnološko razvitem svetu poskrbeli zase. Vzrok za krizo ni od včeraj, zato tudi morebitne hujše posledice krize ne bo mogoče rešiti v kratkem času. Pričakovati je, da objem globalne finančne krize za kmetije in kmetijska podjetja le ne bo tako hladen kot za veliko drugih gospodarskih panog, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem nove vrednosti ali s storitvami. Če pa bo kriza presegla kritično točko in se približala absolutnemu dnu, potem pri proizvodnji hrane ne bo več mogoče govoriti o kakšni ekonomski kategoriji, ampak bo zauživanje hrane oz. hranjenje postalo temeljna človekova pravica ne glede na to, koliko kaj stane in koliko si kdo lahko privošči. Potrebno je narediti vse za trajno ustavitev poglabljanja finančne krize, k čemur pa kmetije in kmetijska podjetja, ki so se znašli kar v dveh finančnih krizah hkrati, žal ali pa na srečo ne morejo kaj veliko prispevati.
Marko TEVŽ
OBVESTILO
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013, objavljenega v Uradnem listu št 66/2007 z dne 24. 7.2007, in Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2009 je Občina Žalec objavila
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2009 (Uradni list RS, št. 5/2009).
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2009 v Občini Žalec po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.
Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO,
2.	VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB,
3.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ,
4.	POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ,
5.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU,
6.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH.
II.	UPRAVIČENCI
Do sredstev so upravičeni:
(1)	za ukrepe od 1. do 4. točke:
•	kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001, imajo sedež na območju Občine Žalec in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev)-,
(2)	za ukrep iz 5. točke:
•	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja)-,
•	organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci);
(3)	za ukrep iz 6. točke:
•	nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti).
III.	UKREPI IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - UKREP 1
Višina razpisanih sredstev je 159.500 EUR (PP 11011).
Predmet podpore:
A.	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
•	naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke);
•	naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
•	naložbe v posodobitev sušilnic za hmelj, vključno s pripadajočo opremo;
•	nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
•	nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % vrednosti celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
•	postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči in hmeljišči;
•	nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo;
•	nakup in postavitev mrež proti toči.
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
B.	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
•	naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
•	naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih;
•	naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %, ki so v zasebni lasti, vključno z izgradnjo pripadajočih vodnih virov, skladno z vso veljavno zakonodajo na tem področju.
2.	VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - UKREP 2
Višina razpisanih sredstev je 11.400 EUR (PP 11014).
Predmet podpore:
•	za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
•	za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
3.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - UKREP 4
Višina razpisanih sredstev je 8.600 EUR (PP 11001).
Predmet podpore:
Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
4.	POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ - UKREP 5
Višina razpisanih sredstev je 10.500 EUR (PP 11005).
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo in komasacijo zemljišč.
5.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU - UKREP 7
Višina razpisanih sredstev je 21.000 EUR (PP 11040).
Predmet podpore:
•	stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč;
•	stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
6.	INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - UKREP 8
Višina razpisanih sredstev je 41.300 EUR(PP 11011).
Predmet podpore:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in Škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj ter maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
•	turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
•	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
•	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
•	storitve s kmetijsko in z gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
•	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetij;
•	zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
•	aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
IV.	VSEBINA VLOGE
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
•	prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2009«;
•	obvezne priloge ki vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
Prijavni obrazec se dobi na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Javni razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani http://www.zalec.si/ razpis/, lahko pa ga bo dobiti tudi po elektronski pošti.
V.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žalec na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
-	zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2009,
-	zaradi večjega števila zahtevkov, kolje zagotovljenih sredstev v proračunu.
O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba s sklepom. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka.
Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.
Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne.
VI.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 24. aprila 2009 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje pa do 15. septembra 2009.
Vloge za ukrep 3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premije morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 1. julija 2009 oziroma do porabe sredstev na postavki, najkasneje pa do 15. decembra 2009.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni od odpiranja vlog.
OBČINA ŽALEC
Naročila na GSM: 041 611-087
\MMOKO0Mr SFOJtmmcr rorusrm
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenike, naročene do konca marca.
Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252
Urnik dela za leto 2009/2010:
•	AKUPUNKTURA: obravnava kroničnih bolezni, utrujenosti, izgube energije, alergij, mrzlih nog, ipd.
•	RAČUNALNIŠKA DIAGNOSTIKA OBERON 4021: določitev motnje delovanja organizma, postavitev strategije zdravljenja. CE 0482!
•	ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA: odkrivanje nezavednih vzorcev
duševnih težav
•	CHI GONG IN TAI CHI: vaje za energijo in skladnost, vsako drugo in četrto sredo ob 19. uri
»Premagana ovira postane naš zaveznik.«
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 63 00.
Četrtek, 12. 2. 2009 Četrtek, 26. 2. 2009
ZE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH 0CAL!!!

obiščite nos in videli boste bolje
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
MALI OGLAS
Prodamo visoko kalorične bukove brikete, primerne za vse peči; dostava na dom. Inf.: 041 207 179.
Nudimo delo telefonista/telefonistke 070 813 855
Demon, s. p., Parižlje 145 a, 3314 Braslovče
Solze, žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi našega dragega ata
FRANCA GOLAVŠKA
strojni mojster - obrtnik v pokoju iz Šempetra v Savinjski dolini (25. 9. 1933-25. 12. 2008)
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam bili v teh težkih dneh v oporo in pomoč. Lepa hvala reševalcem in zdravnikom, ki so se na vso moč trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in darovali prelepo cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, krajanom in znancem. Zahvala vsem gasilcem, posebej Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šempeter, Gasilski zvezi Žalec in gasilcem iz Križevcev. Iskrena hvala KS Šempeter in Občini Žalec, Sekciji upokojenih obrtnikov zasebnega gospodarstva Žalec, Društvu upokojencev Šempeter, Planinskemu društvu Šempeter, kolektivom TUŠ Žalec, NIVO Celje in Merkur Velenje. Zahvala tudi gospodu duhovniku Mirku Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pevcem Savinjskega zvona in cerkvenemu zboru, trobentaču in pogrebni službi Ropotar.
Vsem krajanom Šempetra in drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, iskrena in najlepša zahvala.
Žalujoče hčerke: Zdenka, Marta in Kristina z družinama
ZAHVALA
Pred kratkim sem diplomiral in ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem gospodu BRANKU ZOTTLU, direktorju podjetja Zottel, ki mi je podaril tri 50-litrske cisterne za vino in mi tako omogočil izvedbo poizkusa v praktičnem delu diplomske naloge.
Matej Peček, inž. živilstva
Naročnik oglasa: Matej Peček, Stari trg 18, 3215 Loče
Noč, ki ne pozna jutra ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, v vseh, ki sijih ljubil nekoč.
(T. Pavček)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka
FRANCA MAKA
(05. 10. 1930-18. 12. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Škrablovi za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred, pevcem in g. Banku za poslovilni govor.
Iskrena hvala vsem, ki' ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki se ga boste spominjali in kdaj postali ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ugasnilo je sonce, upešalo tvoje srce, je zemlja pobožala tvoje pridne roke
ob nenadni izgubi ljube
MINKE OBLAK
se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Center tehnike in gradnje Žalec
Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Zimsko čistilo Mercator
1 liter, do -30° C, ne masti stekla, preprečuje škripanje Brisalcev, tiio-razoradljiv^ ;v-/v
Nosilec smuči Carv
magnetni, za en par slalom, carving ali tekaških smuči
Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust
Mercator
najboljši sosed
idba velja do 11. 2. 2009 oz. do prodaje zalog
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostale so le rože, ki zacvetijo in spomine nate obudijo.
V SPOMIN
5. januarja je minilo eno leto, kar nas je tiho in nepričakovano zapustila naša ljuba
TEA DIVJAK
z Brega pri Polzeli
Praznina v naših srcih je neizmerno velika, vendar v njih živiš in boš večno živela.
Vsi njeni
V SPOMIN
dragemu očetu, dediju in življenjskemu sopotniku
MARTINU PRAVDIČU
iz Žalca, Kidričeva 3 (6.10. 1928-26. 1. 2008)
Hvala vsem, ki postojite pri grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj.
Sinova Milan in Janez z družino ter življenjska sopotnica Ančka
»V hladnem grobu mirno spiš, z nami v naših srcih pa večno živiš...«
V SPOMIN
31. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil
BRANKO STRMEC
iz Žalca
Hvala vsem, ki z mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali položite cvetje^v njegov spomin.
Vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi
FRANC MATKO, st.
iz Kaplje vasi 18, Prebold
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 10. februarja 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel: 03/712 12 80.
POGREBNE STORITVE
/t’an Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85 GSM: 041 613 269 GSM: 061 768 906 Staročaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 24. ure
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
v SPOMIN
Pred petimi leti je za vedno odšel od nas ljubljeni mož, oče, tast in dedi
JOŽE
KENDA
iz Žalca
Decembra lani se mu je pridružil dragi sin, brat, svak in stric
DARKO
KENDA
iz Žalca
(1925-2003)
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala.
(1953-2008)
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in lepo opravljen obred.
Vsi njuni: Dora, Dušanka, Zdravko, Sabina in Stojan
Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.
Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN ČEDE
iz Petrovč 219 (19. 11.1934-13. 12. 2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala duhovnikoma za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi patronažni sestri in negovalki za nego.
Vsi njegovi
V SPOMIN
24. januarja 2008 je minilo leto, odkar si tiho odšel od nas. Z bolečino v srcu se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi.
ALOJZ ČATER
s Polzele 45
Žena Ivanka, hči in sin z družinama
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
16. januarja 2009 je minilo 10 let, kar smo ostali brez drage mame in stare mame
MARIJE PAPEŽ
iz Zabukovice 53
V letih praznine brez Tebe, draga mama, tvoji najdražji
hči Majda in vnukinja Zdenka z možema
Izgubiti očeta pomeni izgubiti človeka, ki ti kaže pot skozi življenje in te podpira, kot deblo podpira drevesno krošnjo.
(Yann Martel)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega dedija
KARLA KAČA
(4.12. 1917-6.12. 2008)
se Vam iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in z željo, da ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči njegovi
Žalec, december 2008
ZAHVALA
V 98. letu starosti nas je zapustil
FRANČIŠEK BOSNAK
iz Poljč
(27. 9. 1911-29. 12. 2008)
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko te med nami več ni. Odšel si v večni raj, od koder ni poti nazaj.
V SPOMIN
8. februarja bo minilo eno leto žalosti in trpljenja, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi mož, oče, stari oče in dedi
RUDI KRK
iz Zabukovice
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate, nosite v srcu, mu prižigate sveče in molite zanj.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, dedija in brata
VIKTORJA COLNARIČA
z Brnice 11
(15. 4.1933-19.12. 2008)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Trpljenje so dali skalam, vendar ga niso prenesle, pa so ga dali človeku ... (Armenski)
ZAHVALA
IRENA KODRIČ
iz Vrbja
(9. 8. 1944-9. 11.2008)
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, mame, tašče, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše in jo pospremili na zadnji poti.
Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu patru Viktorju in ne nazadnje posebna zahvala Splošni bolnišnici Celje za vso nego in zdravljenje v času njene hude bolezni.
Žalujoči: mož Franc, hči Amanda z možem Stanetom, vnuk Staši in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 97. letu starosti nas je zapustil ati, ded in praded
JOŽEF NOVAK
s Črnega Vrha pri Taboru
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala Olgi Pucelj, dr. Centrihovi in patronažni službi ZD Vransko za pomoč pri dolgoletni zdravstveni oskrbi.
Vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
FRIDE PIKL
iz Efenkove ul. 2, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili ustno ali pisno sožalje.
Hvala govornikoma, gospe Ivanki Sevšek in gospodu Franciju Žoharju, za tople besede slovesa. Hvala za lepo zapeti pesmi in odigrano žalostinko, hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala zdravniku gospodu dr. Vlatkoviču in medicinski sestri Jožici ter patronažnim sestram ZD Žalec za dolgoletno zdravstveno oskrbo.
Ne nazadnje še iskrena zahvala sostanovalcem, posebej družini Lipovšek in gospe Marini Painkret, ki so mi v času njene bolezni nesebično stali ob strani.
Žalujoči: mož Peter ter sestri Rafka in Hedvika z družinama
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Ko bolezen kruta v življenje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala.
Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in nobena bolečina ne stiska ti srca.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, zeta in strica
RENATA FLEGA
iz Žalca
(30. 6. 1952-5.12. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi naj dražji
Ko bolezen kruta v življenje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala.
Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in nobena bolečina ne stiska ti srca.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni sin, brat in ati
KARL PEČOVNIK
iz Zabukovice (8.4. 1971-7. 12. 2008)
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem, govorniku in trobentaču.
Hvala za denarno pomoč sodelavcem podjetja KILI Liboje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali, najbolj pa bo atija pogrešal sin JURE
»Le srce in duša vesta, kako boli, ker te več ni...«
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, omica, prababica in teta
TONČKA SEDAR
iz Šempetra, Pod smrekami
Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku Škofleku za opravljen obred, domačim pevcem, patronažni sestri gospe Tatjani in dr. Rezarjevi ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in poslovilne besede.
Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: hčerki Marjana in Beba z družinama
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o„ Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Ljuba mami
MARTA LEŠNIK, roj. KORENT
(12.1.1947-28.1.1999)
tako zelo te pogrešam ... sleherni dan.
Tvoja Tadeja Žalec, januar 2009
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše
DRAGICE DIVJAK
iz Šempetra, Šolska ulica Tl
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi, ob njenem slovesu pa pospremili na zadnji poti.
Hvala za vse izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter namensko darovana sredstva.
Posebej bi se radi zahvalili gospodu Škofleku za občuteno opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora in MPZ Savinjski zvon, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa. Hvala KS Šempeter, Društvu upokojencev Šempeter, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: vsi njeni
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
SIMONA KORESA
s Polzele
(26. 10. 1922-13.12. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni sestri Tajani Vrbnjak, gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za opravljen obred in sveto mašo, govornici, pevcem, trobentaču, podjetju Garant in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko v ranem jutru smo se prebudili, v naših srcih hudo bolečino začutili.
Ni odšla, ker ne bi hotela živeti, odšla je, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE TAMŠE
iz Zabukovice 33 (29.8. 1922-31. 12. 2008)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, Godbi Zabukovica, pevskemu zboru, govorniku Dušanu za besede slovesa, Domu ostarelih Polzela in gospodu župniku Planincu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
*
Žalujoči: hči Elica, sinovi Ciril, Janko, Slavko z družinami, vnuki in pravnuki ter sestri Stanka in Betka
januar 2009
ZANIMIVOSTI
CARMINA SLQVENICA
Americas - glasba dveh Amerik
Lajnar v Žalcu
Letošnje novoletne praznike je v Žalcu popestril tudi lajnar Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju. Z igranjem na ta starodavni, nostalgijo vzbujajoči instrument je pritegnil mnoge mimoidoče, praznikom pa dodal nekaj žlahtnosti, ki s potrošniškim vzdušjem nima nobene zveze.
T. Tavčar
mo to protezo, ki je unikatna. Smo prvi v Evropi, ki smo se lotili preizkušanja smučanja na obeh nogah v primeru nadko-lenske amputacije. Mislim, da tudi v svetu ni nikogar, ki bi naredil kaj podobnega. Iskali smo po spletu in na vse mogoče načine, a nam nihče ni znal pomagati niti svetovati, kako izdelati takšno protezo. Ob vsestranskem prizadevanju je nam uspelo in zdaj protezo tudi preizkušam. Neizmerno sem vesel, da sem lahko ponovno aktivno na snegu, seveda pa tega najbrž ne bi bilo, če se ne bi sam lotil iskanja rešitve. Koleno smo dobili iz Amerike in je namenjeno za različne športe. Še najbolj spominja na kakšen amortizer na kolesu. Ostalo pa so mi naredili mojstri v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani po mojih navodilih, saj inženir, ki je sicer izjemno dober strokovnjak, še ni nikoli smučal in je zato potreboval mojo pomoč. Lahko se pohvalim, da sem avtor teh idej in zamisli večinoma kar sam. Seveda pa sem kot učitelj smučanja lažje svetoval strokovnjakom in tako prišel do izdelka, kakršnega sem želel. Upam in želim si, da bom s tovrstno protezo pomagal tudi meni podobnim. Zase lahko rečem, da sem popolnoma samostojen, opravljam potrebno delo in se ukvarjam s hobiji, s katerimi sem se pred nesrečo, sicer morda v nekoliko bolj okrnjeni obliki.«	D. N.
Novoletni lov zelene bratovščine
Na prireditvi »SavinSKI izziv« januarja na Golteh nas je s smučanjem presenetil Zvone Petek, direktor podjetja Pluton. Glede na to, da je Zvone smučarski učitelj, to ne bi bilo presenečenje, a če povemo, da so mu po nesreči z motorjem maja lani amputirali nogo nad kolenom, je njegovo smučanje občudovanja vredno. Pozitivna energija, ki jo je pokazal, je lahko zgled
mnogim, ki se jim zgodi kaj podobnega.
Zvoneta Petka smo povprašali, kako mu uspe tako dobro smučati. Preden je odgovoril, je odprl zadrgo na hlačnici, nam pokazal nadomestno nogo in se ob tem prešerno nasmejal:
»To je to čudo, ki mi omogoča, da smučam. Danes sem že osmič ali devetič na smučeh v tej zimi. Poleg uživanja na snegu testiramo in patentira-
Zvone Petek s svojo čudodelno protezo in Uroš Vidmajer
Ob koncu lova
Vragolije na snegu za spomin
Druga sobota v januarju je že nekaj let namenjena tradicionalnemu novoletnemu lovu lovcev lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Približno 50 lovcev in gostov se je že sedmič zbralo pred Dvorcem Novo Celje.
Zbrane sta pozdravila predsednik Lovske družine Žalec lo-vovodja Janez Stebernak, predsednik Lovske družine Gozdnik Griže Iztok Malis in v imenu župana Občine Žalec Lojzeta Posedela podžupan Dani Za-gorčnik. Pred odhodom na lov je Janez Stebernak Daniju Za-
goričniku in novemu direktorju občinske uprave Občine Žalec Jožetu Goliču na glavo posadil lovski klobuk z obvezo, da ga bosta nosila tudi na naslednjem novoletnem lovu. Boginja lova Diana je bila tokrat kar naklonjena lovcem, ki so lovili divje race, lisice in fazane. T. T.
Kjer je volja, je pot
Sobota, 28. 2. 2009, ob 20. uri
DUOHTAR POD MUS
Iztok Mlakar (Po motivih Moliera) Burka s petjem in streljanjem Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Prodaja vstopnic: TIC Žalec,
710 04 34
. /<*
- / * /
Zavod za kulturo. Sport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a. www.zkst-zaiec.si
S Podružnične šole Gomilsko so nam poslali ljubek spomin na njihov zimski športni dan, ko so ob obilici snega, za katerega je v prvi polovici januarja izdatno poskrbela narava, priredili prave vragolije na snegu.
Na športni dan so v šolo pripeljali sani, smuči, lopatke in druge pripomočke za drsenje po snegu. Bližnji hrib so spremenili v pravo sankališče in smučišče. Topli čaj jim je pomagal, da jim mraz ni prišel do
Zimsko veselje otrok iz POŠ Gomilsko
Pomerili so se v znanju zgodovine
Med reševanjem nalog
Telefon: 03/712 12 80
Lajnar Vlado Nunčič
živega. Na snegu so ustvarili kar nekaj umetnij, različnih sneža-kov in snežnih domačih živali.
Te dni je odjuga odnesla sneg, zato lahko ob takšnih prizorih obujamo spomine na bogato in igrivo belo zimo.	L. K.
Osnovna šola Braslovče je ena izmed štirinajstih regijskih centrov v Sloveniji, kjer je potekalo tekmovanje iz znanja zgodovine na temo V času Ilirskih provinc. Tekmovanje
je bilo povezano z 200-letnico nastanka Ilirskih provinc.
V znanju se je pomerilo 72 učencev od 74 prijavljenih iz devetindvajsetih osnovnih šol. Pred tekmovanjem so najprej prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, zbrane pa sta
pozdravili ravnateljica Andreja Zupan in vodja tekmovanja Bernarda Predovnik.
Rezultati tekmovanja bodo znani v naslednjih dneh. Najboljši se bodo 6. marca pomerili na državnem tekmovanju.	T. T.
J ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Za glasbeni abonma in izven.
Vstopnice za izven po 11,00 EUR: TIC Žalec, 710 04 34