SUMoUMlGLAS XLIII - št. 77 - CENA 8 din Kranj, torek, 2. oktobra 1990 PROMETNA VARNOST POMENI ZIVUENJF stran 3 Zveza za demokracijo in samostojno Slovenijo stran 9 Jamstvo odvisno od velikosti kmetije Slovenska ustavna dopolnila razjezila vojaški vrh Tudi obramba je del suverenosti ^eprav je Srbija z novo ustavo prevzela nase še več pravic pri obrambi, vojski vrh molči, na Slovenijo pa se je usul plaz obtožb. Vet^jiubljana, 2. oktobra - Slo- marnost republiških zakonov faz i ■ skupščina je v petek nad zveznimi, predsedstvo re-ski^ - dopolnila k sloven- publike pa je od petka dalje ustavi, ki uveljavljajo pri- poveljnik teritorialne obrambe tty, veRa nasedanja republiške skupščine. Spredaj član predsed-r*publike Ivan Oman in predsednik predsedstva Milan Kučan. v miru in izrednih razmerah, ne pa v vojni. Enotna linija poveljevanja je sicer prekinjena, vendar sistem jugoslovanske obrambe ni porušen. Ustavni zakon o tem je bil sprejet, ni pa bil sprejet ustavni zakon, ki popolnoma ali delno jemlje veljavnost v Sloveniji okrog 30 zveznim zakonom. Zapletlo se je pri predlogu, da bi prepovedali ustanavljanje delniških družb na osnovi internih delnic. Predlagatelji so menili, da bi s tem zavarovali krajo lastnine, nasprotniki pa, da s tem prekinjamo že utečene gospodarske tokove. Predlog zakona ni bil sprejet. Sest glasov je bilo premalo za dvotretjinsko večino. Vojaški vrh je napadel slovensko potezo. Očita, da ustanavljamo svojo vojsko, da spodkopavamo vojaški sistem m sistem vodenja in poveljevanja, obenem pa terja ukrepe vlade in predsedstva. Slovenija odgovarja, da je slovenska poteza legitimna, da sklepa skupščine nihče ne more razveljaviti in da so Srbi z novo ustavo še bolj radikalni, pa nihče ne reagira. Veliko pove izjava Matko-viča, ki je dejal, naj tisti, ki to želi, čim prej odide. • J. Koš-njek, slika G. Šinik Kranj, L oktobra - Ob mednarodnem dnevu in tednu otroka so najmlajšim pripravili kopico mikavnih prireditev. V kranjskem vrtcu Janina so teden otroka začeli z živažavom Ciciban na vrtčevem dvorišču, kamor so danes preselili otroške igralne kotičke, risali, prepevali in sproščali otroško radoživost. -Foto: G. Šinik H *„*°r." & velja« da ostaja sloteuska knjiga temelj nacionalne identitete, ključ, ki odpira pre-hen S?«* k nam od a*s n,lv/**n< polem imajo brez dvoma pri tem kar dobršen in tudi pomem-""JM,. slm»'»"k. kuji/oni prevajalci. Tokrat so na svojem rednim delovnem srečanju, že m si ^55 P" Vrv,i' razpravtiali na temo prevoda kol estetskega fenomenu, spomnili pa so se tudi * kot prevajalca in prirejevalca. - T. M. - Koto: Gorazd fiinik Vera kot dolžnost? Ena osnovnih človekovih pravic, zapisana tudi v naši ustavi, je svoboda veroizpovedi S spremembo politične oblasti v Sloveniji pa dobivajo krila od prejšnjega komunističnega režima nasilno potišane strasti nekaterih gorečih častilcev krščanske ideologije, ki se trudijo Cerkev spojiti z državo, SVOBODO veroizpovedi spremeniti v DOLŽNOST. Najhujši pritiski se za zdaj oglašajo v šolah, čeprav je novi šolski minister ob prevzemu taktirke odločno in jasno razglašal, da NIKAKRŠNA ideologija v šolah nima mesta. Zato tudi ni več pionirske in mladinske organizacije kot "partijske valilnice", zato je pometen predmet samoupravljanje s temelji marksizma, zato je "zastarel" učbenik SND za četrti razred... Žal v kasnejših izjavah minister ni več tako odločen in jasen, posebno ne, ko gre za želje nekaterih staršev, naj imajo šole tudi vero-učne učilnice. Ob proslulu ene skrajnosti, v našem primeru komunistične ideologije, je prehajanje v drugo skrajnost po svoje opravičljiva. V ljudeh je zaradi večdesetletnega zatajevanja, diferenciacije, padanja glav vse preveč gneva. Žal pa ne vedo ali nočejo vedeti, da z zahtevami po verouku v šolah ne delajo nobene usluge niti verouku, veri, niti otrokom, ki bi jih verouk kot "interesna dejavnost" na novo diferenciral, kot obvezna sestavina programa pa drugače opredeljene posi-Ijeval Morda celo samo do naslednjega zasuka politične prevlade? Zato je čas, dokler se strasti ne umirijo, najbolj nevaren. Zato morajo ljudje v novi oblasti, zlasti šolstvu, pa tudi v Cerkvi, kiji za zdaj resnično ni kaj očitati, obdržati trezno glavo, če jo že "dno" hierarhične lestvice izgublja. Državna šola mora ostati nepristranska do vsakršne ideologije. Za ideološko vzgojo bo gotovo dovolj prostora v zasebnih šolah. • H. Jelovčan Na čelu slovenskih teritorialcev Tržičan Janez Slapar Ljubljana, 28. septembra - Slovensko predsedstvo je danes razrešilo dosedanjega poveljnika TO Slovenije generalpodpol-kovnika Ivana Hočevarja in dosedanjega načelnika štaba TO Slovenije generalmajorja Draga Ožbolta. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba TO Slovenije je imenovalo dosedanjega poveljnika TO Gorenjske Janeza Slaparja iz Tržiča. Po sprejemu 97. amandmaja k ustavi Slovenije v republiški skupščini je predsedstvo dobilo zakonsko osnovo za imenovanje novega začasnega vodstva teritorialne obrambe Slovenije. Že po aferi s premeščanjem orožja TO je namreč terjalo od jugoslovanskega predsedstva razrešitev tedanjega poveljnika TO Slovenije generala Hočevarja, kar pa so v Beogradu zavrnili. Pred imenovanjem vršilca dolžnosti načelnika štaba TO Slovenije je predsedstvo v pogovorih iskalo najprimernejšega kandidata, ki bi sprejel trenutno nadvse odgovorno in tudi nehvaležno dolžnost. Izbralo je Janeza Slaparja, ki se je rodil 26. septembra 1949 v Pristavi pri Tržiču, poklicno pa je povezan s teritorialno obrambo že dve desetletji. Še posebej se je izkazal pri vodenju pokrajin- Kongres športnih pedagogov in mednarodni simpozij Šport mladih Bled, I. oktobra - I a teden, od 3. do S. oktobra, bo Bled gostil številne naše in tuje strokovnjake s področja športa. Na 4. Kongresu pedagogov telesne kulture Jugoslavije in I. Mednarodnem simpoziju bodo govorili predvsem o športu mladih. Organizator kongresa in simpozija je ljubljanska Fakulteta za telesno kulturo, ki zadnja leta veliko pozornosti posveča raziskovalnemu delu. Tako pri svojem delu neredko posega tudi v tujino, organizacija simpozija, ki bo posvečen športu mladih, pa je velik izziv za naše in tuje strokovnjake. Kot poudarja predsednik organizacijskega odbora dr. Hajko Sugman, je prav to področje med najdeiikatncjšimi in /alo najdrznejšimi v športnem raziskovanju. Izziv za naše strokovnjake in ljubljansko Fakulteto za telesno kulturo pa je šport mladih tudi zato, ker je Slovenija v raziskovanju in razvoju Športa mladih na dokaj visoki ravni. Kongres se bo začel jutri, v sredo, ob 10. uri s sejo organizacijskega odbora in nadaljeval oh 15. W uri t. otvoritvijo in plenarnim delom. V četrtek bo delo v antropološki, metodično didaktični in metodološki sekciji, simpozij pa bo končan v pelek, 5- oktobra, ob 13. uri. • V. Stanovnik skega štaba TO za Gorenjsko, od koder odhaja na novo dolžnost kot rezervni pehotni major. V republiškem štabu TO Slovenije bo Janez Slapar začasno opravljal tudi poveljniške dolžnosti. Imenovanje novega poveljnika je namreč predsedstvo odložilo za določen čas, s posebnim odlokom pa je določilo prenos določenih zadev vodenja v slovenski teritorialni obrambi na republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. • S. Saje VIDEOTEKA P AL M A Pajerjeva 3. 6420B Sencui lekarna ©počimo ©swEžinii¥ m wroč So S' w s ur 2 S S. O • ♦ o «?T •o i GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 2. oktobra 199« ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Obnova Rusije Rusija je bila v zgodovini vedno nekoliko skrivnostna dežela, ki so jo drugod le slabo poznali. Že Dostojevski je trdil, da na Zahodu bolje poznajo luno kakor Rusijo. Ruski mit, razširjen in negovan med intelektualci, se je še posebej okrepil po oktobrski revoluciji (1917), ko se je sprevrgel v eksperiment svetovnih razsežnosti. "Pojavil se je celo svojevrsten snobizem, zaradi katerega z boljševiki simpatizirajo svobodni umetniki, aristokrati in pluto-krati. sploh ljudje takega družbenega položaja, ki bi bili, kakor je videti po ruskem zgledu, prvi iztrebljeni. če bi zmagali komunisti. Z mitološko idealizacijo boljševikov se druži nenavadno prizanesljiv odnos do njihovega terorja. Sicer pa je že Renan zagotavljal, da je smrt Francoza dogodek v moralnem svetu, smrt kozaka pa samo fiziološki pojav." (E. Spektorskij, 1933) Fiziologija boljševiškega eksperimenta je nato v sedmih desetletjih svojega trajanja preživela svojevrstno negativno evolucijo od morale preko morije do morosta, v katerem SZ tiči v času, ko je njena prihodnost spet predmet številnih špekulacij. V tem oziru je pred kratkim vzbudil posebno pozornost prvak ruskih pisateljev in disident Aleksander Solienicin z objavo spisa Kako bomo obnovili Rusijo. "Ura komunizma je odbila, toda njegova betonska zgradba je ostala. Ali se bomo namesto svobode sploščili pod njenimi ruševinami ?" V odgovor na to dramatično vprašanje ponuja za 16 strani in v 22 milijonih izvodov (Komsomolskaja pravda) natisnjenih odrešilnih vizij. Družbeno obnovo utemelji na postavki neodvisnega državljana, brez katerega ni pravne države. Neodvisnega državljana pa ni brez zasebne lastnine in pobude. Poseben pomen pripisuje tudi obnovi družbene vloge družine, obnovi vasi in delovnih navad. Za demokracijo je potrebna politična disciplina naroda. Novo rusko državo pa bi zasnoval na zvezi Rusije. Belorusije in Ukrajine. Tri pribaltske, tri zakavkaške, pet sred-njeazijskih in moldavska republika naj bi se čimprej odcepile. Za fizično in duhovno rešitev Rusije je torej pripravljen žrtvovati tudi ruski oz. sovjetski imperij. Na tem mestu se kar sama od sebe ponuja primerjava z jugoslovanskimi razmerami. Vprašanje je namreč, če in v kakšni zvezi bi Ukrajinci in Belorusi sploh še hoteli živeti skupaj z Rusi, kakor je tudi vprašanje, ali "pametni" Hrvati in "dobri" Slovenci sploh še želijo živeti skupaj z "močnimi" Srbi princa Tomislava. "Nočemo živeti v državi, ki nasilno združuje šest narodov, štiri jezike, tri religije, dve pisavi in eno Kosovo", so nedavno na straneh tega časopisa zapisali kranjski demokrati... Rusko navdahnjenemu Solženicinu je kaj kmalu odgovoril sovjetsko nastrojeni Gorbačov: "Sebe prištevam med demokrate, celo med zagovornike radikalnih pogledov, kar pa mi seveda ne dopušča, da bi se s Solženicinom strinjal kot politik." Sovjetski predsednik sam prihaja z narodnostno močno premešanega severnega Kavkaza in pravi, "da bi bilo nedopustno, če bi s plugi orali po človeški usodi, stkani v minulem obdobju in spreminjali meje." Sicer pa o obnovi Rusije ne razmišljata te Solženicin in Gorbačov. V igri so trije programi reforme, imenovani po akademikih, ki so jih pisali: Abalkinov (vladni), Šatalinov (Jelcinov) in Aganbeg/anov (Gorbačovov). Prvi po boljševiško vztraja pri enotnosti in socializmu, drugi je za legalizacijo vseh oblik lastnine, za priznanje suverenosti vseh zveznih republik in je tudi časovno opredeljen - kapitalizem bi restavriral v 500 dneh; tretji je ublažena različica drugega. Temeljitost in hitrost dejanske obnove SZ se bosta tako kazali v odnosih med Jelcinom in Gorbačovom. O tem, da je treba temeljito prenoviti od boljševizma podedovano "betonsko zgradbo" družbe, od državljana do države, smo si torej edini tako v SZ kot v SFRJ. Ostaja pa vprašanje, kako prenoviti in urediti odnose med narodi. • Miha Naglic mmm Industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska c. 22 Podjetje I KOS vabi k sodelovanju strokovnjaka ZA VODENJE ODDELKA AOP IN RAZVOJ ORGANIZACIJI-. Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še: visoko šolo računalniške, organizacijske ali ekonomske smeri * — znanje angleškega jezika — 3-letne delovne izkušnje Pismeno prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. @®IMI»©3ESGLAS Ob M-le(nki je kolektiv (.orrDJskegi glasa prejel red uslug * »rebrno zvezdo Litaamilrlj in izdajatelj < Y (.lav Kranj. Ii*k (UY Delo Ljubljana. I O/l) I C K Ljubljana Predietlna.i časopisnega svei.i Kristina Kobal Naročnina za IV. trimesečje je 160,04) din Gorenjski |U| UHJMM in pitamo Štefan Zargl (glav ni ■ radili in direktor). LmmMIM Bogataj (v d odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (ipofl lun/eni (Kis los ne informacije). Danica Dolenc i/.i dom in dr 11)11111, /.1 in m is osli. I 1 /1, Daaica Zavrl - Zlebir i McUlfUt |iolitika, gorenjski kraji 111 ljudje), Andrej Ž.alar iaort-ii|,ki ki.111 111 l|iid|e, komunalne clcj.iv nosil), Lea Mencinger [ kullura). Helena Jefovean 1 i/ohi a/esanie " šolskili klopi, kronika, Ško!|.i I oka), Cveto Z.aplotnik (kRMKlJMvo Radovljici I Darinka Sede) (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene oi^am/.Ki|c. tkologija), Joie Koinjek (notranji politika, Iportj. Marija Volčja* (gospod.u .is " K rani), (Jorazd Slnik I fologiahja) Igor Pokora (oblikovanji I trt Dltll Nada l're*c 111 Mirjana Draksler llctinii' 110 urejanje) in Marjeta Vozlič I Ickioi ii.mic)__ Nafto* aredniiUva in uprave: Kram. Mose Pijadaj« I, Kranj tekočI račun pri SDK: 5I50O-6O3 11999 telafoai direklor 111 glas m urednik 2M6-V uredništso J I H(.() in :i ekonomsku piopagainla I s>N ' ijennosodMso n.imćmne :X-4M. mali oglasi :7-S>M) \c.'h|.isl|rnih pisem m slik ne vračamo fasopis je oproščen prometnega daska po prisloinem mnenju 421■ I/72 Republiška skupščina v četrtek in petek ni sprejela vseh predvidenih zakonov Sporne interne podjetniške delnice tti ki Ustavni dopolnili, ki odrekata popolno ali delno veljavnost okrog 30 zveznih zakonov v Republiki Sloveniji-so v nasprotju s slovensko ustavo in zakonodajo ter odrejata, da je vojaška obveznost in teritorialna obra."1" domena predsedstva republike in sekretariata za ljudsko obrambo, sta bili sprejeti in v petek slovesno razg'*' šeni. Sprejeta pa nista bila oba ustavna zakona za izpeljavo dopolnil, ampak samo tisti, ki ureja obramb" področje. Ljubljana, 28. septembra - Pričakovanja, da bo sprejem ustavnih zakonov predvsem formalno, glasovalno in slovesno dejanje, so bila že v četrtek popoldne vprašljiva, v petek pa se je razprava še bolj zaostrila. Razen tega je republiški parlament v petek zasedal pod bremenom slabše udeležbe, saj je bilo od 240 na seji le 190 poslancev, za sprejem takšnih zakonov pa je potrebna dvotretjinska večina oziroma pozitivni glas 161 poslancev. Razen tega se je navzočnost v petek popoldne še osula, tako da so morali proti koncu seje nekatere poslance poiskati. Veliko dela je imela v petek ustavna komisija, ki je morala usklajevati amandmaje k besedilu ustavnih zakonov. Pri vojaškem, je bila uspešna, pri prvem glede veljavnosti zveznih zakonov pa njen kompromis ni dobil potrebne večine, saj je za glasovalo 155 poslancev ali šest premalo. Franc Grašič, direktor Peka Pri ustavnem zakonu o pristojnostih Slovenije pri poveljevanju teritorialne obrambe in načinu služenja vojaškega roka je bilo več spornih točk. ZSMS - liberalna stranka je predlagala neomejeno pravico do ugovora vesti in pravico služenja v civilnih ustanovah posebnega družbenega pomena, nikakor pa ne v milici in teiito-rialni obrambi. Liberalci so očitali ministru Janezu Janši, da se izgovarja na enak način kot zvezne institucije in da ustavni zakon ni skladen s težnjami po demilitarizaciji Slovenije. Pri tem je ZSMS - liberalce podprla tudi druga opozicija in Zeleni Slovenije. Delegat JLA Milan Aksentijević pa je predlagal, da mora biti teritorialna obramba neposredno podrejena predsedstvu republike in nikakor ne ministru Janši, ki je že sedaj vzel vodstvu teritorialne obrambe plače, to pa se lahko še nadaljuje, TO pa naj bo podrejena sekretariatu za ljudsko obrambo le organizacijsko. Aksentijevićev predlog je bil zavrnjen, liberalni pa sprejet v formulaciji, da je dovoljena pravica do ugovora vesti in služenje v civilnih ustanovah v enaki dolžini kot v vojaških enotah. S 180 glasovi za je bil tak ustavni zakon sprejet. Na osnovi tega zakona je predsedstvo Republike Slovenije takoj razrešilo dosedanjega poveljnika Teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnika Ivana Hočevarja in načelnika štaba Teritorialne obrambe Slovenije generalmajorja Draga Ožbolta, imenovalo po novem vršilca dolžnosti načelnika štaba, rezervnega pehotnega majorja Janeza Slaparja s Pristave pri Tržiču, doslej uspešnega starešino v TO in nazadnje komandanta Teritorialne obrambe Gorenjske. S tem sklepom je bila takoj seznanjena tudi skupščina. Drugi ustavni zakon pa ni bil sprejet. Nekaj poslancev Demosa je na pobudo sindikata Neodvisnost predlagalo, da se v ustavni zakon vključi tudi intervencijski zakon, ki bi zamrznil vse statusne spremembe v podjetjih, delovnih organizacijah, zavodih in zadrugah, ker z izplačevanjem dela osebnega dohodka z delnicami prihaja do malverzaciji in odtujevanja družbene lastnine Ustavna komisija je posredovala in predlagala, da bi odvzeli veljavnost Zveznemu zakonu o podjetjih V zboru občin. Tržiški in kranjski poslanec Tone Kramarič i" mir Gros. Partner so republike Republiška skupščina je z minimalno dvotretjinsko večino F jela dokument, ki ureja stališča Slovenije do prihodnjih <>d^ \ v Jugoslaviji. O njem sta govorila predsednik sKUy—. ftt FRANCE BUČAR in predsednik predsedstva Republike Slo1 ( je MILAN KUČAN. Bučar je dejal, da se slovensko wm»'v^ celoti zaveda, da so to tako usodno pomembna YPra^an^a,ofo\ brez soglasja skupščine ni mogoče dajati nobenih odgo* Slovenija ravna z usmeritvi h konfederaciji tudi skladno* zorili tujine, da Jugoslavije ne kaže razbijati. Kučan P0)", yjM nil stališča zveznega predsedstva o možnih odnosih V df-a jtij dejal, da sta tako predsedstvo kot skupščina celo tista org& \j. poglabljata krizo v državi. Le suverene republike, z denio čno oblastjo, lahko določijo pooblaščene predstavnike V ' pogajanja o novih odnosih v Jugoslaviji. Pripravljalne fo-e ^ ko potekajo že sedaj, rešitve pa bodo trdne in zanesljive se • ^, bodo v vseh delih Jugoslavije demokratične volitve Zu tu 9 komur še nič ne obljubljamo, je dejal Kučan in družbenem kapitalu (Marko-vičev zakon o plačah) le v tistem delu, ki dovoljuje ustanavljanje delničarskih družb in družb z omejeno odgovornostjo na račun internih delnic. Nihče s to rešitvijo, ki jo je predlagal tudi izvršni svet, ni bil povsem zadovoljen. Ena stran je terjala popoln moratorij, druga pa je menila, da bi s tem prekinili že začete tokove dokapitalizacije in prestrukturiranja gospodarstva. Na strani te trditve so bili predvsem neodvisni poslanci iz zbora združenega dela ter del opozicije. Predlagani ustavni zakon je pa del, vlada bo do 15. oktj* pripravila /akon o lastnlflrjj skupščina pa bo posebej 0 j navala, ali Markovičev gjj1 velja ali ne. S takim razp1^ dejansko nihče ni zado*0h še posebej pa ne pozicij**^] že naslovila na opozicijo, ? obtožbe, da so na strani K. na škodo so bljenja lastnine .. lavcev, na katere so se ^ ^ poslanci v skupščini p«"a rično sklicevali. Republiška skup&m* Jrfj najverjetneje sestala st" in zaključila v četrtek J fy dnevni red. • J. Košnje*' G. Šinik Izvršni svet ni za razlastitev Kako do zazidljivih parcel? ski Ameriki se poleg 1 Pod vprašajem tudi stanovanjska zidava v Dobenski Ameriki v Poljanah ftkofja Loka, L oktobra - Ali v škofjeloški občini ni nekaj v redu z urbanisti, ki načrtujejo prostor za /.idavo, ali ni nekaj v redu / urbanistično zakonodaji* ali pa i. lastniki zemljišč? Na to vprašanje bo na eni prihodnjih sej skušala dobiti odgovor občinska vlada, da bi bila pot i/ začaranega kroga morda lažja. Potem ko mi bile zastonj dolgoletne priprave za pozidavo Kamnitnika v Skofji Loki, se je namreč /daj zataknilo tudi * Dobenski Ameriki v Poljanah, kjer je po lani sprejetem zazi dalnem načrtu predvidenih 42 novih hiš. Lastnika pretežnega dela zemlje namreč nista za prodajo, niti po ceni za stavbna zemljišča ne. sk upiiosl jo Poljane |e n.u i lov ai.i tudi čistilno napravo. Zadrega jc precejšnja, /lasii ker v Skofji Loki ze od ls>87 leu m zazidljivih površin Konec mi milega leta jc v zadrugi čakalo na p.ncele 2N4 kandidatov, pretežno domačinov /a /idavo v Doben- n i majo tudi Poljanci kol je dejal elan izvršn Franc Rupar - očitno raj fr sami. brc/ zadruge. i" 111 ^oP' verjetno \ leni prirncrU v|jei»J 'spni mh laslnikov P1'! j $;l' svojo zemljo. Pr.'P.f; prodal in kaj ne. je seveda vpT ga ho skušala spora/U^J jjifj ma lastnikoma razvoz'8' komisija, pripravljen« punim, da hi ljude"1 ,f (# vanjskih težavah vendar (, Kočila gradnjo domov lovčan ^ Problematiko jc prejšnji teden obravnavala ohčinska vlada, ki se ni ogrela /a skrajno varianto, lo je razlastitev, pač pa imenovala svojo komisijo, ki bo z lasini-koma vendarle poskušala doseči sporazum, saj brez njunega pristanka pade v vodo celoten zazidalni načrt Dobenska Aineiika Doslej jc stanovanjska zadruga Sora, ki je V pripravo zemljišča žc vložila 1,4 milijona dinarjev, odkupila nekaj manj kol desel li-soč kvadratnih metrov zemlje, odkupiti pa hi je morala ft dobrih štirinajst tisoč (ire za zem- ljo tretje kategorije (pašniki) v nagibu, ki jo večinska lastnika sicer dajeta V najem. Da bi hila ironija večja, na bližnjem ženi Ijišču prve kategorije že stojijo in črne gradnje, V stanovanjski zadrugi Sora pravijo, da brez teh dveh zemljišč nima smisla ugriznili v gradnjo, ker bi bila zaradi razgibane ga terena komunalna opremu na že odkupljenih površinah predraga za peščico graditeljev. Za celole n kompleks zazidalnega iiacila jc zadruga že odkupila leletonske priključke, skupai s krajevno Ob čakajočem zazidalnem načrtu Dobenska Amerika so že tri črne gradnje, in to na prvovrstni kmetijski zemlji! - loto: J. Cigler Kje služijo vojsko jeseniški fantje? Večina v V. armad nem obmoC|, Jesenice, septembra - Ob zadnjem odhodu slovenskj1 ^tls.i|' na služenje vojaškega roka jih je seveda večino l,fK'' ,|nj''' da bodo ostali čim bliže .loma Večini se je želja k's ilv „il1" nekaj pa je bilo tudi takih, ki so morali dlje. lako S,^rcte%i maciji jeseniškemu izvršnemu svetu i/ občinskega >l n,|i''i ta za ljudsko obrambo zapisali, da so septembra 'y .-{ vi'J:| nabornikov v V. armadno območje, od lega jih M s ^piiil,t' ski rok \ Sloveniji. Izven lega območja 1 V. armadm'^ ^fij obsega Slovenijo, Hivaško in nekaj malega Bostn" 1 ^ govine) služi-vojsko (ob septembrski razporeditvi) tantOV i/ Jeseniške oIhiiic Se [iiavi, da jih je nekaj x^ ^pL odstotkov v V. aimadnein območju, ostalih dobri'1 ^ fj/, tkov pa izven tega območja I a odstotek pa se r,|S,vePublike Slovenije Milana učana. Govorci so predstavili j|0glede stranke na razvoj slo- e,1ske državnosti in samostojni, do mednarodne uveljavi-skoparili pa prav tako niso Jelkami do stare oblasti, do ..danje vlade, v kateri sicer tu- ' sami sodelujejo, pa do opo- .ClJe, ki je po njihovem mne-Ju na zadnjem zasedanju uPščine "minirala" zakonsko Prepoved drobljenja in prilaš- nJa družbene lastnine, tudi s P°Ceni internimi delnicami, i*r je trden dokaz, da sta stara trri • 'n m'semosl še vedno na đnih pozicijah v družbi. Spo- Seattla, iz Kanade in ZDA. Izrazila sta veselje nad spremembami v domovini, k-j je bila in ostaja domovina. Sedanje spremembe so nujne, treba pa je vpeljati drugačen gospodarski sistem, tak, da se bo gospodarski položaj Slovenije zboljšal, da se bo slovensko blago prodajalo. Tudi sedaj se je, vendar skozi napačne kanale. Marjana so premagale solze in svoieea nagovora ni mogel dokončati. Ivo Jevnikar, glavni tajnik Slovenske skupnosti iz Trsta, edine slovenske stranke v Italiji, je menil, da je usoda manjšine povezana z usodo matice. Mi želimo, da bi bila tako suverena in bogata, da bi bili nanjo ponosni. Nova revija je bila zaradi ideje o samostojni Sloveniji opljuvana, danes je to slovenski nacionalni program in 9*t ministrov. I^evo minister za pravosodje dr. Kajko Pirnat, de- y* •uinister za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo dr. Peter *nce|j_ (tel, ^r'Dar' v<>dja poslanske-V> 8 s,ovcnskc demokrati- •teT **e' Ponudnica za organi-1(0 ''° svetovnega slovenskega Vaj*1*8«*, je dejala, da smo S| n° Čutili, da je domovina s0 ^enUa in ne Jugoslavija, kot sv ,,s Prepričevali. Gibanje za ?e|0°v"i slovenski kongres je vei:, tT>očno, iz tujine prihaja H'n kako sc tudi Slo- spe^' Po svetu medsebojno '"o 'n ^a 'maJ° samo jo eti<>: samostojno Slovcni- fcflra ■ ^atere mejah jih bo po-l0w l,a slovenska beseda. Sve-nja 1 s'arjelni gori. Slovenska demokratična zveza je lahko ponosna, da je to začela. Zbor na Šmarjetni gori sta nagovorila tudi kranjski župan inž. Vitomir Gros in glavni tajnik Hrvaške demokratične skupnosti Miljenko Žagar. Kot mlad fant sem se učil slovensko, je dejal, in nisem verjel, da bom nekoč govoril vam, Slovencem. Uspešno ste ubranili samostojnost in svobodo, kar kaže, da je narod nepremagljiv. Prihodnost naj bo laka, kol bo ljudstvo želelo. Konfederacija pot iz Jugoslavije Dr. Dimitrij Kupel je v svojem govoru med drugim povedal: od vsega začetka je usoda stranke povezana z usodo Slovenije, Slovenska demokratična zveza je zveza Slovencev za demokracijo, ki je stalno verjela da ho v Sloveniji demokracija in da bo Slovenija samo stojna država. Smo bili in smo sredi Ognja kntik, zato pa smo snih nastajanja nove države. Politika stranka je glede verskih in ideoloških vprašanj neopredeljena, motiv sta svoboda in svobodnjaštvo, zveza je zoper totalitarizem in jugoslovanski centralizem. V stranki je prostora za vse, za delavstvo, ki H.i danes predstavlja srednji sloj, pa za podjetnike. Prihod nje let«) ne bomo več živeli v stari Jugoslaviji. S tem ne bc mo naredili nič škodljivega I o je samo eno od osvobodilnih Predstavniki Slovencev na tujem: od leve proti desni Ivo Jevnikar iz Trsta, Marjan Bricelj iz Seatlla in Marko Bricelj iz Toronta. dejanj od leta 1848 dalje. Za nas je konfederacija pot iz obstoječe Jugoslavije. Slovenski problem je evropski problem, ki ga moramo rešiti na evropski način. Smo zoper razprodajo premoženja tujcem, zoper to, da bi se vrnili stari gospodarji. Državne pogodbe so to večinoma rešile in tujci naj odškodnino terjajo od svojih vlad. Sprejeli bomo nov zakon o državljanstvu, da se zavaruje- Ob govorniškem odru je bila slovenska zastava, tokrat brez zvezde. kar je brezpredmetno, saj je stara oblast "papirnati tiger". Vlada je lahko genij, pa ne bo nič spremenila, če tudi ljudje ne bodo razmišljali, če ne bodo ustvarjalni. To je najpomembnejši nacionalni projekt. Te Jugoslavije nam je dovolj, vendar smo še vedno v njej in je treba iz nje. Zato nam je potrebna taktika. Živeti moramo naprej. Rabimo mednarodno priznanje, pa tudi golih in bosih nas ne bo nihče sprejel. V teh stvareh moramo preseči strankarsko razcepljenost. Tone Peršak je menil, da je konfederacija nujnost zaradi mednarodnih vidikov, da nam ne bo nihče očital, da smo mi razbili Jugoslavijo, da ohranimo navzven neko navidezno enotnost. Možna je neka pogodbena povezava dejansko suverenih držav, časovno določena z možnostjo izstopitve. Konfederacija je ponudba, s katero se legitimiramo pred svetom. Pravosodni minister dr. Rajko Pirnat je dejal, da je del opozicije glasoval zoper zakon o varovanju družbene lastnine iz egoističnih razlogov, da pride s poceni internimi delnicami do premoženja, čeprav pravi, da je to prestrukturiranje gospodarstva. Odkar poznam partijo, je vedno ravnala tako. Enako blokado smo doživeli, ko smo hoteli odvzeti premoženje bivših organizacij. Zaradi teh blokad je videz, da je vlada nemočna. To je zato, ker moramo delati revolucionarne premike na regularen, praven način. Tu smo si že pridobili naziv "jastrebi". To mi nismo, ampak delamo tisto, kar smo obljubili volilcem. Ni mogoče dopustiti, da se krade in govori o prestrukturiranju. Dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo je dejal, da mora šola vzgajati za delo in življenje in da mora biti idejno in politično Nastop folklorne skupine z Visokega. mo pred novo selitvijo narodov, sprožili smo postopek za izdelavo slovenskega potnega lista, ki ga bomo imeli polegju-s'm slovanskega, nimamo pa grba, v katerega bi kazalo vnesti kranjskega orla, celjske zvezde in primorsko ladjo. Dr. France Bučar, predsednik slovenske skupščine je dejal, da je oblast nova, stvari pa se še nisi) spremenile Po njegovem mnenju sn ključni problemi javni mediji, kjer stare sile še niso popu-siile, kadrovska politika, kjer se mora negativna kadrovska selekcija nadomestiti s pozitivno, vendar z drugačnimi metodami, brez zakulisnih iger, pa državne strukture. Tu ne sme biti nepremišljenih potez, saj je treba oh podiranju stare zgradbe graditi novo. Modo socialni problemi, nanje računa opozicija, da pride spet na oblast. nevtralna, vendar strokovna. V tej smeri gredo naša prizadevanja. Uvedli bomo zasebne šole kot element konkurenčnosti, od vrtcev do univerze. Učitelja bi radi vrnili tja, kjer je bil. Učitelj je svoboden in odgovoren. Tega se marsikdo boji in takim je treba pomagati. Seveda pa je dobra šola draga šola. Igor Omerza, Marjan Gerar in Marko Kos so govorili o gospodarskih vprašanjih suverenosti. Grajali so Markovičev program. Marjan Cerar je dejal, da rabimo avtonomijo vseh subjektov sistema, od podjetja do vlade. Tudi gospodarsko moramo odrasti. Tudi nova oblast se ne sme vtikati v gospodarstvo. Država je bila vedno slab gospodar. Suverenost s slabim i'ospodarstvom ni suverenost. • J. Košnjek, slike G. šinik Obrambno usposabljanje prebivalcev kranjske občine Zanimanje za prometno varnost Kranj, 27. septembra - Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kranjske občinske skupščine je ta mesec sprejel poročilo o obrambnem usposabljanju prebivalstva na temo "Prometna varnost v občini Kranj". Na 157 predavanjih v 7 mestnih krajevnih skupnostih se je v štirih mesecih zbralo več kot 4800 obiskovalcev, ki so zastavili številna vprašanja o prometnih problemih. Oktobra nadaljevanje usposabljanja. Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj je sklenil povezati obrambno usposabljanje prebivalstva z vseslovensko akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. V sodelovanju z delavsko univerzo Tomo Brejc v Kranju je organiziral predavanja, na katerih so obiskovalcem prikazali videokaseto "Prometno ogledalo" in jih seznanili s problemi glede prometne varnosti v občini Kranj. Decembra lani in prve tri mesece letos so izvedli 157 od skupno 172 načrtovanih predavanj po sedmih krajevnih skupnostih v Kranju in bližnji okolici. Na predavanja so povabili prebivalce med 19. in 55. letom starosti; od 16655 vabljenih jih je na vsa predavanja prišlo več kot 4800 oziroma okrog 29 odstotkov. Ker so vabili vse člane gospodinjstev v določeni starosti, je bil osip med vabljenci pričakovan, razen tega pa vsaj 10 odstotkov vabil zaradi nepopolne evidence bivališč ni doseglo naslovnikov. Še bolj kot udeležba na predavanjih je potrdila pravilnost izbrane teme razprava po njih. Kot je ob pregledu poročila o usposabljanju ugotovil svet za ljudsko obrambo, so mnogi obiskovalci postavljali vprašanja o prometnih zagatah v kranjski občini, na katera so že pripravili odgovore pristojni upravni organi in službe. Svet je sprejel poročilo o prvem ciklusu usposabljanja na temo prometne varnosti in sklenil, da se bo usposabljanje nadaljevalo od sredine oktobra 1990 do začetka leta 1991 v 38 primestnih krajevnih skupnostih, v centru Kranja in KS Čirče. Po končanem drugem ciklusu predavanj bo sekretariat za ljudsko obrambo zbral mnenja predavateljev o usposabljanju, predavatelji pa bodo ob pomoči strokovnih služb pripravili ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Svet je še predlagal, naj temo o prometni varnosti vključijo v svoje programe tudi po vrtcih in osnovnih šolah v kranjski občini. • S. Saje KRESNICE fcjffiZ_061/877-480 OBVEŠČAMO UPORABNIKE CESTE ŠT. M-1, PODKOREN - LJUBLJANA, DA BO PODNEVI OB DELAVNIKIH DO 18.10.1990 NA VIADUKTU PERAČICA OVIRAN PROMET ZARADI OBNOVITVENIH DEL. V DEŽEVNEM VREMENU ZAPORE NE BO _J DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR organizira 10. oktobra NAKUPOVALNI IZLET V BOROVLJE IN CELOVEC Drugi 7-dnevni izlet: Mini počitnice v Rabcu Odhod 3. november. Cena je izredno ugodna. Samo 1200 na osebo. (7 polnih penzionov in avtobusni prevoz) Dne 6. novembra pa je organiziran izlet s kolesi, smer Šenčur - Bela. Vse informacije dobite pri poverjenikih ali Cilki Ravnik, Pi-panova 80, Šenčur, tel.: 41-510. ALEJA — Računalniško programiranje in AOP dĐASE IV: 8.800 Draw Applause: 5.500 Računalniških programov firme Ashton-Tate ne kopiramo, ampak kupujemo pri pooblaščenih prodajalcih in jih potem dolgo, dolgo uporabljamo. Naredimo konec piratstvu ter uporabi programov brez navodil! Tudi licenčni programi so lahko poceni. Poleg licenčnih programov Vam lahko ponudimo tudi programe za pomoč pri prevajanju tujih besedil, ki so naš proizvod. Za dodatne informacije, cenike in naročila pokličite ali pišite na naslov ALEJA Računalniško programiranje in AOP, C. Stanega Žagarja 50 c, 64000 Kranj, tel.: 064/21-450 Multimate: 6300 Framevvork III: 7.700 GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 2. oktobra 199° Trije ribiči v čolnu manjkala pa ni tudi "žajfa" Praše - Na pobudo "starih ribiških mačkov" (predvsem Dareta Dakskoblerja in Martina Dežmana) je bilo v nedeljo na Kranjskem jezeru že drugič tekmovanje članov Ribiške družine Kranj za ulov največje postrvi. Posamezniki in ekipe, med katerimi so bili tudi gostje iz sosednje Koroške (Podjuna, Železna Kapla in Borovije) so se v čolnih "merili", komu bo prijela največja riba in bo dobil prehodni pokal - Ribića; trofejo "Krive ščuke". Vodja Tekmovanja Viktor Gašperin je letos zabeležil izredno dober obisk, saj se je v sončnem nedeljskem dopoldnevu s čolni podalo na jezero kar 64 ribičev oziroma 29 ekip. Vodstvo tekmovanja pa je že čez dobro uro ocenilo, da se tekmovanje podaljša za eno uro. kajti "godrnjanje" tekmovalcev, da ni "prijemov" in da bo gospodarju RD Kranj Matevžu Hu-doverniku treba poslati večjo pošiljko "žajfe",je bilo iz minute \ minuto vse bolj resno. Kljub podaljšku pa je bil potem ulov ob 13. uri bolj pičel. "Žajfa" je ostala edina tolažba prenekate-remu ribiču. Ocena je bila: če je Kranjsko jezero res tako bogato z ribami, kot potrjujejo vložki in pripovedi, potem, ali se je gospodar družine "dogovoril" s podvodnim življem, da to nedeljo dopoldne priredi "opozorilni štrajk", ali pa je bilo slabim prijemom res krivo zadnje obilno deževje... Kakorkoli že, športnega zadovoljstva in ribiških zgod ter nezgod potem pri brunarici RD Kranj Pri Krivi ščuki v Prašah tudi tokrat ni manjkalo, in želja vseh je bila, da to tekmovanje za pokal Krive ščuke RD Kranj pripravi tudi prihodnje leto. Zmagal pa je Marjan Rezel, ki je ujel 54 centimetrov dolgo postrv. Sicer pa so pokale za nedeljsko tekmovanje prispevali avstrijski Alpetour, Slikopleskarsfvo Dežman Mavčiče, Milan VVutte iz Avstrije, Posojilnica bank iz Celovca, Alpetour iz Pli-berka in medalje Avgust Primožič. Ribiška družina Kranj pa bo 14. oktobra pripravila še eno ribiško tekmovanje. Takrat bo na Savi prvo vseslovensko tekmovanje \ ulovu lipana. • A. Z. Generalka za najtežje pridelke Uspelo "krompirjevo srečanje" Grad pn Cerkljah - Pobuda gostilničarja in kmetovalca Cirila Zu-pina i/ Gruda pri Cerkljah, da se oglasijo in predstavijo na razstavi pridelovalci gorenjskega krompirja po izjemni teži in nenavadnih oblikah (deformacijah), je tudi v nedeljo popoldne v Okrepčevalnici na vasi uspela. Tokrat se je s številnimi primerki odzvalo povabilu 32 pridelovalcev. Že lani je imela posebna komisija, ki jo je, prav tako kot to nedeljo, vodil dr. Miloš Kus (znan kot oče gorenjskega semenskega krompirja) imela precej dela. Letos je bilo pridelovalcev, ki so Cirilu Zupinu poslali nenavadne vzorce letošnjega krompirjevega pridelka še več. Največjih je bilo seveda iz bližnjih krajev pod gorami (od Luž do Smlednika). Čeprav je bilo zaradi vremenskih pogojev različnih oblik, ki so burile domišljijo, letos več. pa je bila tudi teža precej zavidljiva. Sicer pa je dr. Miloš Kus potrdil, da se je krompirja sorte igor letos še bolj lotila bolezen, ki se jc pojavila pred tremi leti. m kaže. da bo tudi ta sorta postala med pridelovalci vse bolj redka podobno, kot je bilo pred len s evetnikom, ko so ga z njiv "zrinili" kombajni Vendar, kot je povedal dr. Miloš Kus. se ni bali. da bi krompir izginil / jedilnikov. lako kot ni bojazni, da prireditev pri Cirilu Zupinu v Gradu ne bi postala tradicionalna Sam nima nič proti; "vse bo odvisno od pridelovalcev oziroma želje, da se prireditev m razstava nadaljuje" Najtežji krompir je imel lokrat na razstavi (odprta bo do vključno četrtka v Okrepčevalnici na vasi \ Gradu pri Cerkljah) Slane Plevel i/ Cerkelj (1.51 kg težak desirec in 1.35 kg težak jaer-la). drugi je bil Stane Staim.in i/ Godešica (1,30 kg desiree). tretji pa Jane/ Bobnar i/ Srednje vasi (1.24 kg jaerla) Pri nenavadnih Oblikah je komisija prisodila prvo mesto /a vzorce pridelovalca 1 ranci Ropreta i/ Praprotnc Police. Posebno nagrado za aranžman pa jc dobil tudi pobudnik prireditve Ciril Zupin Nagrad« IO prispevali Turistično društvo Cerklje. Gorenjski glas. Kmečki glas, Revija Moj mali svet, Kmelijsk.t zadrug« ( cr kije. Živila trgovina Cerklje, Diskont Cerklje, Imovina Pri Klemenu, Radio Kranj in Okrepčevalnica na v i .1 Nedeljska prireditev ta ji hila nekakšna generalka pred velika kulturno zabavno prireditvijo, ki bo v Cerkljah 2«. oktobra, in jo pripravlja luristično društvo Cerklje. Takrat pa bodo i/hirali najtežje pridelke / njiv iz vse Slovenije. • A. Z. ~ —— rs w H NOV DOM (ASILCEV IN LOVCEV V PODNARTU V soboto. 29. septembra 199(1, je bila v Podnartu krajša svečanost ob odprtju gasilskega in lovskega doma, ki so se je udeležili poleg članov teh or-gani/acij še dru^i domačini in predstavniki delovnih organizacij, med gosli pa je bil tudi predsednik radovljiške občinske skupščine. Slovesnost so s kulturnim sporedom popestrili gorenjski lovski rogisti in člani moškega pevskega /bora i/ 1'odnarta. Kot sla v svojem nagovo-111 obiskovalcem povedala predsednik GD 1'odnart Jane/ l nn.ui in predsednik II) Kropa Anton Bešter. so člani vložili mnogo trudu v obnovo nekdanje Pogačnikove ledenice, kjer so zaenkrat pod skupno streho le prostori /a sestajanje, (iasilei bodo pozneje postavili Se stolp in uredili orodišče ter garažo, lovci pa načrtujejo ureditev zbiralnice / /amr/ovalnico /a divjad. • Besedilo in slika: S. Saje Praznovanje pod Kriško goro Skupna dvorana in mrliške vežice Čeprav se v krajevnih skupnostih po večini izteka mandat vodstvom, ki so se srečevala kar s "kroničnim" pomanjkanjem denarja, je bilo v minulem obdobju vseeno veliko narejenega- Križe, 1. oktobra - Pod Kriško goro bodo v štirih krajevnih skupnostih v tržiški občini - Križe, Pristava, Sebenje in Senično - konec tega tedna tudi letos slovesno proslavili skupni krajevni praznik. Različne, predvsem športne, prireditve se v spomin na požig vasi Gozd v krajevni skupnosti Križe pred 46 leti začenjajo danes in bodo trajale ves teden. Osrednja pa bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 11. uri v Gozdu. V organizacijo praznovanja so se tudi letos vključili borci na območju štirih krajevnih skupnosti. "Tako kot vsako leto, je bil tudi letos skupni dogovor z vodstvi krajevnih skupnosti, da praznik proslavimo z različnimi športnimi srečanji in z osrednjo proslavo, ki bo pri zavetišču PD Križe pred Gozdom. Na prireditev v nedeljo, ko imajo v vasi Gozd sicer tudi semenj, vabimo vse borce in še posebej borce Kokrškega odreda, krajane iz vseh štirih krajevnih skupnosti in mladino. Program pripravljajo šolarji, slavnostni govornik pa bo predsednik tržiške občinske skupščine Peter Smuk. Sicer pa bodo med tednom tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, tenisu in nogometu. V petek ob 18. uri bo v Krizah mokra vaja gasilcev, prihodnji torek, 9. oktobra, pa bo ob 15.30 s startom v Seničnem deseto prvenstvo v krosu za ekipe iz vseh krajevnih skupnosti oziroma Gorenjske." Ivan Gregorc jc med nedavnim obiskom menil, da bo letošnje praznovanje sicer bolj svoji krajevni skupnosti takole razmišljali. Katarina Langus, krajevna skupnost Križe: "V krajevni skupnosti, še posebej v Križah, si že vrsto let prizadevamo, da bi rešili nekatere osnovne probleme, vendar jih nekako ne uspemo. Težave so pri vodovodnem omrežju, nimamo ka- skromno /aradi pomanjkanj denarja, vendar odreči se ga niso želeli. Takšna je bila skupna odločitev vodstev vseh štirih krajevnih skupnosti. Sicer pa so pred dnevi predsedniki krajevnih skupnosti, ko smo se srečali pred praznikom, vsak o nalizacije, ceste so precej neurejene, preskrba (trgovina) je slaba. Dokaj urejena sta le telefonija in odvoz smeti. Še vedno na primer čakamo na ureditveni načrt in namembnost zadružnega doma. Zdaj, ko v domu ni več zadruge, se ne moremo strinjati, da bi z njim razpolagal nekdo drug v občini. Prav tako se mi zdi nesmiselno, da se ponovno pogovarjamo o preimenovanju ulic... Nasploh pa smo trdno odločeni, da bo svet krajevne skupnosti imel v prihodnje vlogo nekakšne "varovalke", da ne bodo drugi odločali o stvareh, ki so pomembne za kraj in krajane. Zaradi poskusov odločanja mimo krajevne skupnosti smo namreč največkrat jezni na obči-narje..." Omer Begic, krajevna skupnost Pristava: "Sedanjemu vodstvu se izteka mandat. Mislim, da smo v štirih letih, čeprav smo se vedno srečevali s pomanjkanjem denarja, vseeno precej naredili. Žal letos kaj več od nekaterih nujnih vzdrževalnih del nc bomo mogli narediti. Upamo, da bomo uredili Četrto srečanje gorenjskih gasilk Zmago priborile domačinke Brezje pri Tržiču, 29. septembra - Letošnje, 4. tekmovanje članic gorenjskih gasilskih organizacij je pripravila Gasilska /ve/a občine I ržič na Brezjah pri Tržiču. Med 31 ekipami so bile najuspešnejše domače gasilke, ki so /mago dosegle ob 40-letnici svojega društva. Prihodnje tekmovanje bo v jeseniški občini. Na igrišču nad Brezjami pri Tržiču se je zbralo številno zastopstvo članic gorenjskih gasilskih društev. Gasilke, goste iz domačih in avstrijskih gasilskih organizacij ter opazovalce 4. tekmovanja članic je pozdra- vil predsednik medobčinskega svela Gasilske zveze Gorenjske Rudi Zadnik, tekmovanje pa je začel vodja Alojz Mulič z Jesenic. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 31 od 36 prijavljenih bmmmm ueii mnmm I bor mm mu ■■■__ bombažna predilnica in tkalnica i tržič Cesta JI.A 14, Tržič objavlja naslednja prosta dela in naloge: vodi mi FINANCNO-RACi novodsklga poslovanja Pogoji: visoka ali vis)a izobrazba ekonomske smeri } oziroma 5 let delovnih izkušen) na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese-čnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v roku K dni od dnevi objave Kandidate bomo o izbiri obvestili v X dneh po sprejemu sklepa o i/biri vsaj križišče, kjer so težave z meteorno vodo. Medtem ko se je preskrba z novo zasebno trgovino precej izboljšala, pa se bo novo vodstvo moralo spopasti predvsem s prostori za delo krajevne skupnosti. Zdaj plačujemo namreč precejšnje denarje za najemnino za tovrstne prostore za dejavnost KS." Jože Tomažič, krajevna skupnost Sebenje: "Športni center, ki smo ga urejali nekaj let, je v glavnem končan in zbirališče krajanov ob različnih priložnostih. Letos smo dokončali že lani začeto javno razsvetljavo in posodobili smo tudi nekatere ceste. Trenutno je tik pred asfaltom cesta Jazbec-Tomazin. pripravljamo pa se tudi na ureditev ceste proti Gostišču nji smo v krajevni skupnosti s3; mi že veliko naredili in čas &1 že bil, da bi tudi Komunalo0 podjetje kakšen dinar vloži'0 vanjo..." Drago Papler, krajevna skup" nosi Senično: "Pravzaprav sen1 nekako po sili razmer, kot občinski poslanec, junija, ko J* takratni predsednik, podpre"' sednik in tajnik dali ostavko, prevzel vlogo vršilca dolžn°.stl predsednika KS. Do bližnj1" volitev se tako s tekočimi pr0' blemi največ ukvarjava s seo3' njim podpredsednikom Mart.'' nom Dolžanom. Medtem k°J bila skupaj z delom ceste v Smuk. Trenutno bolje kaže glede ureditve spodnjega odseka, kjer naj bi denar prispevali lastnik gostišča, občiha s komunalnim dinarjem in zemljiški slad. Problema, ki se ju nekako nc moremo znebiti oziroma ju razrešiti |>a sta Mercaloi-jeva (neugledna) trgovina v Sc-benjah in kanalizacija. Pri sled Gozd asfaltirana cesta v Zfrj nje Veterno, nas v kT&)e skupnosti čaka ureditev še ste lokalnih in krajevnih Glede preskrbe z vodo ni_P blemov, treba pa bo rnisj'11 požarne hidrante. Precej P- j blemov imamo zadnje čas kanalizacijo in s prometno a . ditvijo. Začelo se je tudi že urejanju javne razsvetljave^ tudi letos smo nekaj na.r5ega pri kompletiranju otrošk K igrišča pri domu. Caka nas \ še avtobusno postajališče,**^ po boljših avtobusnih zvet** Kranjem, morebitna razsiO prostorov KS, boljše sodel« nje s sosednjo krajevno s ■ nosijo Golnik v kranjski °p Jcpd«'' Skupna ugotovitev Prcd*. "p-kov vseh štirih krajevnih »Jfa nosti pa je bila, da bi !"jj0iii najti rešitev (denar), da b>., jn v Križah lahko "M&ftff sprejel različne dejavno*"- ^ na tem območju že včasih ^ pa so potem nekako *an,r j,<,lj celotnem območju pa „lika/e tudi potreba za skt«Pn^^jf. cijo za i/gradnjo mrliški" • A. Zalar ekip i/ vseh gorenjskih občin. Vsaka izmed petih članic v ekipi je morala izpolniti svojo na logo iz gasilskih raznoterosti. Na prvi piogi so tekmovalke vezale kužno zanko / reševalno vrvjo, na drugi so s curkom iz. vedrovke ciljale v tarčo, na tretji so spetljale cevi na trojak, na četrti so navezovale sekirico na reševalno vrv, na peti pa so gasile zmes bencina in vode z aparatom na prah Najboljši skupni rezultat je dosegla 1. ekipi OD Brc/je pri Tržiču (992 točk), drugo mesto so z 990 točkami osvojile članice Gl > ( 101 juše, tretje mesto pa so si z 9XK točkami delile gasilke iz Stare Fužine in Kranjske (ioie Verjetno je bila po končanem tekmovanju najbolj zadovoljna Brigita Prapmtnik ki jc vodil.1 zmagovalno domačo ekipo. Povedala je, da so gasilke z Brezij pri Tržiču zmagale ze na nedavnem °b*jtfi? tekmovanju, zato if 1l'vildi'f' prireditev niso veliko \m pnicuiiev niso »v- .ffOOv dosezi 1 pa bo gotovo „K da za nadaljnje sodel° ^ Zadovoljstva prav taKO . & val član upravnega °?p_yilj? uprav ne| Brc/jc pri Iržiču M>'*n vec, z,1 katerega je bil« zavij., le prireditve sf f jbtfl ob 4(1 letnici društva 1 (jjjjj razširjenim članstvom „il> Kot je med drugi"1 $0 predsednica komisije !^X\\V ee OGZ < .o.euiskc vjPf Košir, ie letošnje »t'k"vCC»lJ uspelo lako zaradi V udeležbe kot poka/at"*.^ nja, ka. jc oboje nosti članic gasilski org (p I, Siečai.je pa K ",H '.' ., xP bra priložnost, k'K(1'.^sitv' >1 zalo po ,lovc .m ra/j? .j/p;'1', zultatov in podelitvi I viliu za medsebojno M" , >;d*J članu in razvijanje J'^S«1 sti. • Besedilo in slik»- T°rek, 2. oktobra 1990 OBVESTILA, OGLASI 5. STRAN (MEmmm^lGLAS ^reV/!Sebiva^pb0ST STANOVANJ- niskih r*m inpnP' 4ač*J -konkurenčne^ a.ekonhurenčne .popoW("™dlIS leto«- J J J ■ g i ©metalki J 5 r/oov/na za Hudi s posebnimi merili nlcah, CENA:SAMSUNG VOR 55 1.099.- DEM Satelitske antene SAMSUNG TEHNOLOŠKI IZZIV SODOBNEGA ČASA v DUTY FREE PRODAJALNI v TRŽIČU na Deteljici (tel. 52-265) K0 ZAHTEVATE NAJVEČ IZBIRAJTE MED NAJBOLJŠIM: ~ daljinsko upravljanje " vgrajen PAL I RF modulator (UHF CH.35-CH44) ^ £LL ffekvenćnl sintetizator " k«nsiantni pomnilnik brez priključne napetosti * grajen euro scart koneklor ~ < audio Izhoda (HI-FI audio vmesnik} ~ Vr>odna frekvenca: 950-1750 MHz ~ ^NB 1.3 kompalibdnosl s 3 polarotorji {mehanični, električni, teritni) " AT|s°Tvna mon,aia ln tervis zagotovljena. 6 mesečna garancija, izdelan Satelitske antene SAMSUNG omogoCBjo nemoteno »Premljanje svelovnih dogodkov, veliko izbiro Programov in kvaliteten prenos. K°nuja vam svetna ekranu1 emona obala koper d.o.o. ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA CESTA JLA 12 - TEL (066) 22 751. 22 581. 21-373 _ Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ Cenjene kupce obveščamo, da je od 1. oktobra dalje samopostrežna trgovina PRI NEBOTIČNIKU v Kranju odprta vsak delovnik od 8. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Dobro smo založeni s prehrambenim blagom, potrebščinami za gospodinjstvo, pijačami, delikatesnimi izdelki in galanterijo. Obiščite nas in se sami prepričajte! c3l_j — Volna— —Volna— —Volna &^ izredna ponudba - vse uvoz 3500 različnih gumbov 3500 različnih nians sukancev 500 različnih nians zadrg od 12 do 70 cm oktobra še dodatna presenečenja! as? ALPETOUR - REMONT Labore in AMZS Tehnična baza Kranj bosta v Tednu varnosti cestnega prometa od 1. do 7. oktobra 1990 organizirala brezplačne preventivne preglede motornih vozil v dopoldanskem in popoldanskem času. V okviru tega bosta zagotovila odpravo manjših tehničnih pomanjkljivosti. V tem času bo obratovala tudi servisna delavnica. Poleg tega bo Alpetour - Remont Labore v istem času na servisu Primskovo, Mirka Vadnova 8, opravljal brezplačne tehnične preglede tovornih vozil in avtobusov. V Tednu prometne varnosti bo Alpetour - Remont nudil deset odstotkov popusta na cene za storitve pri odpravljanju hujših okvar na vseh vrstah vozil in 5 odstotni popust pri nakupu in menjavi tovarniško obnovljenih avtoplaščev. @©®TiSScIJ©IEIiGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 2. oktobra 19-JJ PREJELI SMO Vprašanja vsem strankam Ker so v Sloveniji sedaj vse stranke, ki so zastopane v parlamentu tudi oblast, bi morale ob vsakem sklepanju tega organa imeti še svoje popolnoma jasno stališče in tudi ustrezno reagirati glede na svojo zastopanost; prav tako tudi na ukrepe vlade. Od njihovih stališč in ukrepov bo odvisna njihova priljubljenost in podpora volilcev. Zato sprašujem vse po vrsti, od tistih, ki so združene v Demos-u in katerih kratic vseh ne poznam, zato jih ne bom našteval, do opozicijskih. Ta vprašanja ne zanimajo samo mene, temveč številne Slovence in druge prebivalce, zato prosim za odgovore. 1. Zakaj niste nasprotovali sprejetju predlagane Deklaracije o slovenski suverenosti, oziroma zakaj niste predlagali še odcepitev? Naslednji dan sem poslušal izjavo dr. Lojzeta Peterleta, češ da to še ni odcepitev. Kakšna je bistvena razlika med tema pojmoma tudi praktično ? 2. Kakšna je povezava obeh listin: kosovske in slovenske, ker sta bili sprejeti istega dne? 3. Je bil namen listine rušenje Jugoslavije? To je moč sklepati iz izjave dr. Rupla za tuje zastopnike, namreč da Jugoslavije ne obstaja več. Podobne izjave je bilo slišati po odhodu članov CK ZKS z zveznega kongresa za usodo ZKJ. Pa še nekaj odhodov je bilo. 4. Je napovedana odsotnost slovenskih poslancev v Zveznem zboru nepriznavanje konstitutiv-nosti tega organa t Je to že preizkušena metoda? 5. Kaj bo storilo sedanje slovensko vodstvo, če drugi deli »nekdanje« Jugoslavije ne bodo pristali na konfederativno ureditev t Le-to se že sedaj obnaša in ukrepa, kot bi imelo potrebno soglasje. Pred volitvami so obljubljali o tem odločanje na referendumu, vendar tega še ni bilo. 6. Ali bo referendum razpisan post factum, po izvršenem dejstvu, ko je bila suverenost že razglašena in Jugoslavija ni več? O čem bomo potem na referendumu lahko še odločali'' 7. Ali je suverenost mogoča brez lastne vojske, carinske in drugih obmejnih služb, vključno mejo s sosednjo Hrvaško? 8. Ali bodo enote »bivše« jugoslovanske vojske zapustile slovensko ozemlje, vključno z obmejnimi enotami, in kdaj bodo to storile ? Nekoč sem to že predlagal v svojem pismu za objavo v Delu, ki pa ga uredništvo ni objavilo. Predlagal sem, naj bi se enote JLA umaknile izza slovenskih meja in s tem skrajšale agonijo razkroja in pospešile odcepitev. Takrat so člani CK ZKS, poznejši Prenovitelji na nočnih sejah napovedovali verjetne tan-kovske kolone in številne žrtve zavednih Slovencev od Bregane do Trsta. Ponavljam svoj predlog; ker drugega izhoda ne vidim v teh razmerah in obnašanju. 9. Ali ima višja cena najinih derivatov, ki v Sloveniji velja od 1. 7. že navezavo na že omenjeno Deklaracijo ? Je bilo njeno sprejetje pričakovano? Kako bo njihova podražitev vplivala na rast cen in življenjskih stroškov? Znano je, daje bivša vlada z namenom povišanja cen industrijskih izdelkov najprej dovolila povišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin, kar je povzročilo splošno povišanje. Bodo zaradi tega ukrepa enake posledice? Zaradi visokih cen osnovnih življenjskih potrebščin smo priče kolonam avtomobilov, ki dnevno odhajajo po nakupih v sosednjo Avstrijo in Italijo, kar je ob neki priložnosti kritiziral tudi dr. Pučnik. Poslanci iz Kmečke stranke pa v parlamentu, navzlic manjši prodaji zaradi prej navedenega dejstva, zahtevajo carinjenje uvoženega mesa in mlečnih izdelkov, ki konkurirajo dragim domačim izdelkom. Pritožujejo se tudi nad prenizkimi odkupnimi cenami, po drugi strani pa zahtevajo nižje carine za uvoz. So njihove zahteve upravičene in združljive s prej navedenimi dejstvi, kakor tudi z uvajanjem tržnih pogojev ter vključevanjem v Evropo? 10. O čem so se pogovarjali slovensko-hrvaški voditelji na že nekaj sestankih za zaprtimi vrati? Je šlo za tvorno sodelovanje ali za sodelovanje pri obstrukciji sistem-a-ov v Jugoslaviji (?), drugače sije težko razlagati tajnost. Celo o razgovorih z vrha Nato pakta smo več zvedeli. Ni znano niti to, v katerem jeziku so se pogovarjali in ali so imeli tolmače, kot se sedaj prakticira v Skupščini RS. So rezultati dogovorov že vidni? Kateri, če ni strogo zaupno? Nanizal sem kar precej vprašanj, ki ta hip begajo mene in še marsikoga v Sloveniji, pa nanje morda ne najdemo pravega odgovora. Bilo bi jih še več. saj si dogodki in spremembe naglo sle-Ji/o morda preveč naglo, zato je upravičen strah, da ukrepi niso dovoli premišljeni Stane Kakovec Slap 23, Tržič Jesenski izlet naročnikov in prijateljev Gorenjskega glasa Sveta gora - Goriška brda - ^tPVPFI^n V prejšnji številki smo vam kUlCVvI J**I1 predstavili jesenski izlet Go- renjskega glasa, danes ponavljamo nekaj podatkov: izlet na Primorsko in k zamejskim Slovencem bo v soboto, 6. oktobra. Za izžrebane naročnike je izlet zastonj, sicer pa je cena 500 dinarjev. Odhod je izpred hotela Creina v Kranju ob 7. uri zjutraj, s postanki v Skofji Loki in morda še kje v Selški dolini, povratek bo pa v večernih urah. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa na Gorenjskem - v Kranju, na Bledu in Jesenicah. Pohitite s pri- javami! DISKONT PLAVŽ JESENICE Marn Vlado CM. Tita 106, 64270 Jesenice, tel : 064/ 84-270 Odprlo: 8. - 19.. sobota 8. - 13. PRI NAS SE UGODNO OSKRBI TE TUDI Z OZIMNICO TOSHIBA- ŠUC -TOSHIBA - ŠUC NAJUGODNEJŠA PONUDBA TOSHIBA TV APARATOV Firma ŠUC Kranj, Kajuhova 20, tel.: 24-448 in 22-473 posreduje izredno ugoden uvoz priznanih TV aparatov TOSHIBA ploščati štirioglatf zatemnjeni ekrani 55 in 70 cm mono in stereo izvedbe vsi aparati imajo teletext Cene od 8.990 din do 12.990,00, plačljivo v dveh obrokih. Dobava takoj ali po dogovoru. Zagotovljena garancija in servis v Kranju. Obiščite nas v našem razstavnem prostoru v Kranju, Likozarjeva 1 a (Primskovo - trgovina obrtnega združenja za pošto) vsak delavnik od 15. do 18. ure. TOSHIBA- ŠUC -TOSHIBA- ŠUC Odcepitev takoj Ob nastalih razmerah v sosednji Hrvaški, se resno sprašujem, do kdaj bodo naši predstavniki še čakali z razglasitvijo referenduma o odcepitvi. Ne želimo biti neučakani, ampak vidim, da druge možnosti ni! Srbi so šli v svojih velesrbskih. nacionalnih zahtevah predaleč. Ne smemo čakati, da nam bo peščica priseljencev začela ukazovati po beograjskem scenariju ali celo zapirati naše ceste in izolirati naše vasi. Do zob oboroženi fantasti so zelo nevarni, saj imajo vso podporo v JLA. Zato zahtevamo - takoj - sestanek Predsedstva in Skupščine Republike Slovenije ter edino točko dnevnega reda ODCEPITEV. Ali ne vidite, da s podaljševanjem jugoslovanske agonije sami sebi škodujemo'' Posledice ne morejo biti slabše, kot so sedaj. Imeti moramo svojo denarno valuto, svoje gospodarstvo in delo brez odvii/ania za Federacijo in JIA. To ni naša vojska, ni naša federacija, ampak srboslovan-ska in temu primerno je nujno uk repanje. Ljubica Erjavec Olup Cankarjeva 17, Kranj za SDZ KRANJ pTIK^j, A R A t* 4 NUDIMO ZELO KVALITETNE OPTIČNE USLUGE, EKSPRESNA POPRAVILA SMO NAJCENEJŠI V KRANJU DELOVNI ČAS od 9 - 12 ure od 14. - 16. ure SOBOTA od 9 - 12. ure * * ★ * ★ G&P ranam BLED PARK HOTEL C svobode 15, Bled objavlja natečaj za ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA £ z zbiranjem ponudb. Poslovni prostor je v pritličju HO . LA PARK, C", svobode 15, Bled. Izhodiščna cena znaša DEM dinarske protivrednosti za m:. Pogoji: sklenitev najemnega razmerja za vsaj 5 'et poslovni prostor jc namenjen trgovski dejavnosti najemnino se plačuje mesečno vnaprej. Ponudbe z opisom dejavnosti in ponujeno ceno naJcjm£ar|c ponudniku pošljejo na naslov: G &P Hoteli Bled, V,, hotel. Bled. C. svobode 5 in sicer v roku 10 dni od onja AKCIJSKA PRODAJA TV — VIDEO — HIFI ip ^----"—O 'a BIL. . JS^----------;--r videorekorder (SAMSUNG) videoplaver (SAMSUNG) CENTER ] CDA mednarodno podjetje d. o. o. samo 6390,00 din samo 3990,00 din Kranj, C. talcev 3 tel.: 064/22-367 MOŽNOST NAKUPA NA 6-MESEČN0 POSOJILO dD0e'°evtnk'ača9s:. 12 °nd|^ MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Poleg navedenega pa sem sc veliko nedelj in praznikov udeleževal raznih zborovanj in zborov volilcev kot tedanji republiški ljudski poslanec. Lahko rečem, da sem bil eden od redkih poslancev, ki sem imel dokaj redne stike z volivci, ki so me vabili ob raznih težavah in problemih, pa tudi ob proslavah, da pridem na njihov zbor ali večje zborovanje. Večkrat se je zgodilo, da vsem vabilom nisem mogel ustreči. V takih primerih sem se opravičil in pojasnil, zakaj ne morem priti. V vprašanju ste omenili tudi poslanske dneve o/iroma urad ne ure, ki sem jih namenil volivcem. Za uradne dneve, v katerih bi imeli stike in razgovore z volivci, smo sc pravzaprav dogovorili v klubu poslancev. Ta je bil postavljen kmalu po moji izvolitvi za ljudskega poslanca. Tega kluba prej ni bilo. Tako sem imel po dogovoru z vodstvi občin ob določenih dnevih in urah na sedežih tedanjih občin uradne ure. Na te uradne ure so prihaiali volivci z najrazličnejšimi poizvedbami, željami in prošnjami. V takih razgovorih sem jim pojasnjeval, kolikor sem pač zadevo poznal, ter svetoval, kam nai sc obrnejo in kaj naredijo. V številnih primerih sem na njihovo prošnjo sam opravil razne poizvedbe in jih o tem, vključno z nasveti, kaj naj še storijo, pismeno obvestil. Mnogim sem na njihovo osebno prošnjo sam napisal prošnjo, zahtevek ali pritožbo pri uveljavljanju njihovih najrazličnejših /ahlev in pravic. Pri tem nisem prav nič ločeval, kakšnega političnega prepričanja je kdo. Za marsikoga sem vedel, da je bil ali je celo še vedno naš nasprotnik ali da se ni udeležil volitev, pa sem mu kljub temu pomagal, kolikor sem pač mogel. Od skupno 120 poslancev republiškega zbora nas je bilo malo takih, ki smo imeli kolikor toliko redne stike z volivci. Nam so v skupščini potem očitali, da s takim delom ne napravimo nič koristnega, temveč le lovimo in iščemo probleme in problemčke posameznikov, ki so za naše družbeno delo nepomembni in več ali manj celo škodljivi. Za tako delo smo bili torej deležni graje, ne pa pohvale. Jaz sem bil eden od redkih, skoraj bi lahko dejal, da edini, ki mi je tedanji predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tovariš Miha Marinko v enem mandatu kar štirikrat vzel besedo, o/iroma me prekinil z zahtevo, naj zaključim svojo razpravo in razmišljanja. Običajno seje to zgodilo takrat, kadar sem razpravljal o stanju in predlogih za i zboljšanje kmetijske proizvodnje, /lasti v zadružni štvu, in 0 odnosih do zasebnih kmetov. Pri tem naj nazadnje pripomnim še to, da so tako zagnano kot jaz delali v pretežnem delu tudi drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja in to v prepričanju, da delamo vse prav in v korist pretežnega dela prebivalstva. Danes sicer vidim mnoge napake in zablode, ki jih je razkril čas, vendar pa mislim, da nihče, kdor jc pošten in pravičen, ne more zanikati velikih uspehov in dosežkov v obdobju do leta 1970 oz. 1975, ko smo bili glavna ustvarjalna sila udeleženci NOB in prve povojne generacije. Poljanska dolina jc bila tradicionalno kmetijsko območje. Vi sle se kot poslanec zavzemali, da bi se tudi industrijsko razvila in v ta namen ste pripravili kar Štiri obetavne projekte. Kolikor vem - in po rezultatih sodeč - vam v okraju v Kranju niso prisluhnili, umu njene projekte pa realizirali drugod po Sloveniji?! Res je bilo tako, kakor pravite. Poljanska dolina je z i/jemo območja Zirov še dolga leta po drugi svetovni vojni ostala tipično kmečko podeželje. Prevladovalo jc kmečko prebivalstvo. Od skupno 6753 prebivalcev tedanje občine ('iorenja va^ |e bilo kar 4.061 kmečkega življa ali 60,1 odstotka. V občini Ziri pa je bilo od 3.281 prebivalcev 1.335 kmetov ali 40,7 odstotka. V občini (iorenja vas je bilo skupno 7.515 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 1.8X4 ha njiv. ter 7 Sov ha gozdov ali 4lV> odstotka, skup no torej 15.024 ha površin. V občini žiri pa je bilo skupno 2.768 ha kmetijskih zemljišč, od tega 754 ha njiv, ter 1.447 ha gozdov ali 34,3 odstotka, skupno torej 4.215 ha površin Sedanja socialna struktura prebivalstva je prav gotovo bistveno spremenjena. Navedeni podatki kažejo veliko zaostalost nasploh, še pose bej pa v območju tedanje občine Gorenja vas. V pivih povojnih letih smo skušali gospodarski položaj /boljšali predvsem p3 deVUljJ za povečanje in napredek kmetijske proizvodnji' . ^ ni rodilo želenih rezultatov. Glede na navedeno je bih« ^ fti^L dolina v pretežni meri re/ervai delovne sile za industrij* ^n''1 ta območja, lak lok smo želeli zaustaviti s postavitvi.)0 obratov. . 0°' Najprej smo se z vodstvom občine oziroma tedaj orH0 renja vas zavzeli za oživitev stagnira|očega podjetja Marn' £u« tavlje. Z zavzetim delom novega direktorja Iranca ^a~C i,ict'v* delovega iz Srednje vasi, in s prizadevanjem celotnega * ^iflr se je podjetje začelo hitro razvijati. To še zlasti potem,. uspeh) pri Zvezi zadružnih hranilnic v Ljubljani dobit' kredit. Del odobrenega kredita v podjetni niti niso v 1 s^' stili, ker so se bali, da se ne bi preveč zadolžili To podJ^jfiH' do sedaj z občasnimi nihanji zelo razvilo in je močno ^ ifl svojo proizvodu|o s povsem novim proizvodnim pfOgTi \isto novih kamnoseških proizvodov. vž.e''' Zatem smo se s krajevnimi pobudniki v Poljanah Z* .^^fl bi majhno obrtno kovaško podjetje v Poljanah razvilh * Zatem smo se s krajevnimi pobudniki v Poljana! Kijhno obrtno kovaško podjetje v Poljanah razvi kovanega orodja. Pripravili smo investicijski program ,n u^jj W\ Sem Maksimi Krmeljcm sva se zavzela, tla so dobili potr' a\ ■ Ijcm s\,i se /av/ela, na so uooin \..... dit Zgiadih nai bi manjšo proizvodno halo kot ^aCc-tn' ar^je1 okrog 90 delavci, ki bi se potem postopoma širil i'1 y°* po( Zagotovljen |e bil tudi kiedil /a nabavo policbnc tMwl'M^irt./!itf. tega obrtnega podjetja sem dob'1 po&)^ govoru z vodjem strokovnjaka, ki fc bil pripravljen prev.zeti vodstvo r»°.v?»|J ji1,1 tja, tovarne kovanega orodja v Poljanah I a sttokovnja • ^ led.m zaposlen > lovaini kos in srpov v Slovenj (iradcU, J. ^jjClj menoj v Poljane m si ogledal novo proizvodno halo in r***'«' ski program. Menil je, da so dani vsi pogoji za predvid ^ in sprejel ponujeno mesto Toda vsa moja |>ii/adevanj ^jj iL vala po vodi Vodja ItOva&kega obrtnega podjetja v !>lVe|ii P^l soglasju s člani kolektiva m i>r .loiiimi kiaicvnnni čim ,^C^ Kran,i\ oVpi soglasni s člani kolektiva m pr ,lo| vodno halo prodal tovarni obutve Planika v je zagotovljeni kredit m sporočil novemu direktorji! jo od programirane proizvodnje orodja v novi tova 0mlr5 tato \ eč ne potrebujejo. Te homatije za mojim hrbtom . f0$L /ročile velike nevšečnosti in tudi zamero. Strokovnjas|j|V£j. piidobil za vodenic lovanic v Pol|.tnah. se |c ' lU"nl /,l[c jnf? \f vinski industriji v Zrečah Tu jc. kakoi sem bil P^'f^nsk'*1 ran, uspešno uveljavil svoje zamisli v pioizvodnji ko delkov KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Slovenski književni prevajalci v Pieddvoru ISKANJA V PREVAJALSKI STROKI Preddvor - Kaže, da se bodo poslej slovenski književni prevajalci, okoli 180 jih je v društvu, manj srečevali le med sabo, pač pa bodo bolj na očeh" javnosti: temu bo namenjenih tudi več okroglih miz, srečanj in podobnih literarnih večerov, kot bo nocojšnji v Cankarjevem "omu, ko bo petnajst prevajalcev bralo iz svojih še neobjavljenih prevodov. Na dvodnevnem srečanju v Preddvoru, udeležili so se ga tudi ^ prevajalci iz drugih republik, so se lotili bolj teoretskih kot praktičnih vprašanj svojega dela. •Jeziki narodov se med seboj tako zelo razlikujejo, da prav-2aprav ne more biti kakšne posebno tesne korelacije med iz-Vlrnikom in med njegovim prehodom. To splošno znano načelo v prevajalskem svetu seveda rti mogoče razumeti tako d?besedno, da bi se začeli sPraševati, ali ni morda Shakespeare napisal nekaj drugega, ?l poznamo pod naslovom Jegove drame Hamlet. Tako daleč stvari prav gotovo ni tre-Va razumeti. Po drugi strani pa ?e neenakost jezikov in narava 12virnika, pa naj gre za Hamlete ali biblijo, dopuščajo vtis nekakšne nedorečenosti, ki pa se-Veda nenehno spodbuja k polnim prevodom. Niti en pre-v°d pa seveda ne more veljati l°liko kot izvirnik; zato ob treh Povodih Hamleta v slovenski Jezik prav gotovo ne moremo 2*diti - to je tisto, to je pravi I"akespeare, pač pa se lahko le omejimo na oceno prevoda. pKo je na delovnem srečanju UruŠtva slovenskih književnih Prevajalcev dr. Denis Poniž v Sv?jem referatu govoril o estet-strukturi prevoda, je med ^ru8im izpostavil prav dejstvo, ^a literarnega dela pravzaprav , p°li ne beremo v njegovi to-|al'teti, saj ta obstaja le za av-v°rja, delo samo pa dojemamo ..njegovi aktualni podobi; vsa-j's ko vzamemo knjigo v roke, J,° beremo na drug način. Priti ?° celote besedila ni mogoče, °esedilo ostaja in tako bo tudi vedn0 le last avtorja. Bralec in prevajalec - ta pa je seve-"a samo eden od bralcev - dodajo avtorjevo delo samo v Qz*em časovnem segmentu in 0 tudi pri pozornem branju. Zato gre pri ponovnih premih kakega dela za več kot le ,a aktualiziranje jezika, ki se, ot vemo, spreminja; gre tudi za nov čas, za nov splet okoliščin, ki nam prinašajo povsem nov pogled na neko književno delo. To velja seveda tako za prevajanje v slovenski jezik kot tudi za prevajanje nasploh." Večina od ducata pripravljenih referatov za tokratno že šestnajsto delovno srečanje slovenskih književnih prevajalcev se je dotikala obeh izbranih tem letošnjega srečanja - prevodu kot estetskemu fenomenu in pa o Linhartu kot prevajalcu in prirejevalcu. Na ta način je srečanje povezalo slovensko zgodovino prevajanja in se dotaknilo tudi teoretičnega razglabljanja. Slovenski prevajalci pač ne bi smeli zaostajati za tem, kar se v svetu že dogaja -namreč - prevajalskim izkušnjam kaže sčasoma pomagati tudi v določene teoretske okvire. Na ta način se vsekakor ustvarjajo pogoji za stroko -translatologijo ali vedo o prevajanju. Le-ta v veliki meri zadeva tudi estetiko, zato takšna letošnja izbrana tema. Ob tem pa je bilo seveda slišati tudi druge probleme v pre- vajalski stroki, čeprav jim tokrat prevajalci niso posvetili osrednje pozornosti. Eden od teh je na primer problem strokovnosti pri strokovnih prevodih. "To prav gotovo ni majhno vprašanje," je menil dr. Frane Jerman. "Slovenski jezik je na področju strokovne terminologije prav gotovo v nekakšni stiski. Sam se ukvarjam s prevajanjem filozofskih besedil. Ker se je slovenska filozofska misel začela razvijati razmeroma pozno, praktično ob prelomu stoletja, je z obstoječo terminologijo težko posegati v filozofsko misel na primer Kanta, Hegla. Zato tudi takšen zaostanek s prevodi, o čemer se je sicer že veliko pisalo. Toda ni toliko pomemben količinski zaostanek, kot pa problem stiske jezika, nerazvite terminologije na tem področju. Na umetniškem področju, v prozi, poeziji smo na jezikovni ravni vsekakor dosegli evropske jezike, imamo čudovite prevode najtežjih originalov iz katerega koli evropskega jezika, v filozofiji pa zevajo še cela neprevedena področja. Kdaj bo drugače? Prevod je vedno določena interpretacija originala, treba pa je združiti prevajalčevo znanje slovenskega jezika z razumevanjem izvirnika, dodati odnos do tega dela - potem šele dobimo prevod, ki je posledica izredno težavnega, že kar težaškega dela." Ker pa je seveda prevod nujno ponujen bralcu v obliki knjige, pa se prevajalski problemi dotikajo tudi splošnih, ki trenutno veljajo za slovensko knjigo. Ali bo mogoče dobro literaturo še prevajati in tiskati glede na razmeroma majhen slovenski trg in na razmeroma majhno podporo družbe oziroma komiteja za tovrstno dejavnost? Razmišljanje v tej smeri niso prijetna. Še posebej ne, ker prevodna literatura nima subvencij - vsaj načeloma ne, nekakšna izjema so filozofske knjige. Vse ostalo je odvisno od založb. Če že slovensko izvirno knjigo težijo znani problemi - od subvencij do nizkih naklad, potem se vprašanje, kdaj bo dobra prevodna literatura imela enak status, zdi skoraj utopično. "Vendar pa bo treba na tem področju nekaj narediti," meni novi predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger. "Zadnja leta je bilo že več primerov, da so bili tudi prevodi deležni subvencij. V društvu razmišljamo tudi dolgoročno: treba bi bilo narediti načrt, nekakšen nacionalni program prevodne književnosti, morda petdeset, sto naslovov, ki bi jih vsekakor morali imeti tudi v slovenskem jeziku. Tak načrt, izvedljiv v desetletju ali več, bi seveda lahko kandidiral za družbeno podporo tako kot slovenska izvirna knjiga." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Prešernovo gledališče Kranj MALO ODDALJENA PRISPODOBA V pC začeli novo sezono t. naturalistično prispodobo o vidnih in prikritih človeških rečeh: izziv za igralce Bibiča, Omana in Višnarja v ^ dobesedni režiji Jaše Jamnika. l Motivacija /a uvrstitev Hišni-da p,8,e4kega dramatika Harol-vc, n,cria v program Prešerno-g0^' gledališča v Kranju jc prav jeti°V° Predvsem ni najprej pogo- rrioa"1 p°dPr,a s lrcm' v'°£am' os* ,lr) figur, med katerimi ima k»L pomen brezdomec brez Ra i 1ckoli lastnine Davies, ki nlffij l,"hle Bibič. /. njim naslo-v 'Iine Oman m Matjaž Višnar |as( u'Kah skrivnostnih bratov, fitio zanemai jene m z razlite .neuPorabno navlako naš,u je ali J.. Ki P" dolgotrajnih bolj rncl. M' duhovitih debatah sprej-Sv0;'' "''e/domea Daviesa pod tte l'' Jtreho, da jima potem zra je njC/ 8'avo, hkrati pa napolnju dob no l P°dstre$no bivališče po- *°t druga šara od neupo- kiijj*88 hladilnika do bomb'/a **tasJ,)iev< Stolov, delov pral r"|i,,tl lobl, zabojev, krp in drugi ■lil |L' s s HIŠNIK v predstavi Prešernovega gledališča. Na sliki: Polde Bibič in Matjaž Višnar. - Kolo: Jure Cigler nieiišč, ki utegne še uge phi,"^' snieiišč. ki utegne še "Uf C '" s č'mei I1' scenograf ,r,i inc ' n;,/l,|no in v izdala 0l| " napolml igialni prosioi P»ni" /Listi o/.ulie. |POd 'lev,, nalili .ih.luna pn leta IW) (( i 11,11 !/<,. j,,as Pa so i° prvič l'^bU,, t.lcst'1 lel poznen- v Mn ^Iju v 'ludsken, gledališču v PrcVlH| JreviHln l.mka Modra; ta )!°rnc ' ,U|k.i/u|e opazne pogo ''"iiu '-'IMl' zlasti s jeziku brez-8ciJi p i ,V,Csa- kai ic v interpre-'•H- R,„"Uk'[» Hibiča dobilo o|>a Je- Usir ',|sk" oharvane inlonaci-M:|v,. Kraju nastanka |.ied H ii,, "!k"|r "■' nekaterih me-1 0 Pl omogoča igralcu dodaten govorni manevrski pro sloi z nenehnim ponav Ijaniem a vel«, |>a tlldi drugih zaii| /na Silnih sim.igem. Osrednja lema, ki jo avtor obravnava v ivoji tituacijski, med štiri stene zaprti konstrukciji, prek poglavitnega lesonerja I lesa, je problem preživel |.i / nedejavnostjo in prek tega / ohranjanjem svoje identitete. Brezdomec Davies je v bistvu pi-jav ka. Irazer, ski iva sc pod lujim imenom, ikriva s tem ivojo pra vo identiteto, ko mu gre /a noh le ie ponižen, ko ima podporo ili.....v.i brata, pravega lastnika hiše, se surovo sprav i nad prvega. Aatona, ki ga je lieei iprejtl pod svojo streho Daviesove /godbe o tem. k.i| vse jc že delal, k|c vse bil. kilo da ic. so približne ali i/ mišliene, edino, kar utegne biti res. je pripoved, da jc bil tudi on tako kol Aston že v umobolnu i kai pa omeni le mimogrede. Tudi Pinterjcva igra o hišniku, kilo ni. ampak bi lahko bil. / da našniega /ornega kola ostaja predvsem kot »signum temporis« in priložnost za tri igralce. Očitno je bilo v določenem času in v določenem prostoru treba pove dati to iu ono o človekovi nemoči, o razpadu vseh vrednot, o votlini zvenu 11< iv ekovega poslanstva ali na kratko o nesmiselnosti človeške eksistence, dasi jc v človekov i naravi tudi lista moč, ki im ili k preživ el ju, kar jc Pinier kipih svoji alisiinlisiični oiicnia I im l I )av icsoiii piav na/orno povedal in pokazal. Če igra ne bi imela mnogih duhovitosti in hu- mornih sestavin v dialogu zlasti v prvem delu, kar občinstvo zabava, bi sodila v podobno literarno ropotarnico, kakršno ponazarja samu. Ker iz tega teksta ni mogoče drugega izvleči kot nekaj šaljivo zabavnih trenutkov, se je mladi režiser Jaša Jamnik kar dobro odločil, da jc delo dobesedno uprizoril, da je vsakemu izmed akterjev namenil njegovi eksistenčni in dušno zdravstveni poziciji ustrezen način gibanja tako sc Aston v glavnem zadržuje na svoji postelji, kjer sestavlja nekakšen električni pekač, Davies na drugi postelji, ko mu je do-deljena, lastnik in poslovnež, če to res je, pa po vsem prostoru kot nekakšen posestniški obsedenec. Nemara bi kazalo poskrbeti le za bolje izoblikovan ritem predstave, opustili temačen uvod in zastoje, ker napovedujejo neko skrivnostnost, ki je pravzaprav nikjer ni. Sicer pa je Tine Oman med igralci najbolj dosledno in precizno izoblikoval lik odtujenega in z eleklrošokom zaznamovanega Astona, Matjaž Višnar je dinamično oblikoval ekscentri-čnega lastnika Micka. Polde Bibič pa je strnil svoje izkušnje pri ponazarjanju ljudi z eksistenčnega dna in v Daviesove m besedilu odkril dovolj zabavnih spodbud, kai gledalci tudi hvaležno sprejemajo. (V oklepaju: ni mi pa jamo, zakaj je imel tiste zamorske kitke v laseh; nemara za podkre-jjiiev skrivnostne atmosfere?) Predstava pač. Irance Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja avstrijski slikar Joe Sagdberger. V salonu okvirjev Gabi razstavljata Zlata in Jože Volarič. V vi-noteki hotela Creina razstavlja slike Milan Lampe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Radovljica. VRBA - Prešernova rojstva hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. Skupine se lahko naročijo po tel. (064) 802-092. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij na. temo Javorniški rovt danes; razstavlja foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja Jože Horvat. V avli radovljiške občine razstavlja slike Jože Smolej iz Radovljice. V radovljiški knjižnici bo danes, v torek, ob 19.30 Nataša Kogo-všek predavala o preprečevanju in zdravljenju bolečin v hrbtenici. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slovenske knjižne ilustracije. V četrtek, ob 16. uri bo pravljico o Zlatorogu ob diapozitivih pripovedoval Jaka Čop. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu predvajajo video kasete o zbirkah Loškega muzeja. Na Loškem odru bo v petek, 5.'oktobra, ob 19.30 večer s pesnico Nežo Maurer ob njeni šestdesetletnici in izidu njene pesniške zbirke Kadar ljubimo. TRŽIČ - V paviljonu NOB se predstavljata akad. slikarka Su-zanne Kiraly - Moss in akad. kipar Ferenc Kiraly iz Lendave. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale je na ogled izbor likovnih del Mihe Maleša iz Maleševe galerije v Kamniku. LJUBLJANA - Jutri, v sredo, ob 13. uri bo v Moderni galeriji predavanje Thomasa Hinesa, profesorja na oddelku za zgodovino visoke šole za arhitekturo in urbanistično načrtovanje univerze v Los Angelesu: predaval bo o slovečem arhitektu Franku Gehrvju. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM _GLEDALIŠČU_ Kranj - Jutri, v sredo, ob 19.30 bo-^LW^L. do v PG uprizorili Harolda Pinter- ^f^^^^^ ja HIŠNIK - za abonma zeleni in ^j^Hdhfl^ izven. V četrtek, 4. oktobra, ob jLM Wm\^Jm*^m^ 19.30 bo predstava za abonma če-■^^^^^■^^^^^^ trtek in izven. V petek, 5. oktobra, ob 19.30 bo predstava za red petek I. in izven. V soboto, 6. oktobra, ob 19.30 pa bo predstava za abonma sobota II in izven. Umetnika iz Lendave SLIKE IN KIPI Tržič - V Paviljonu NOB te dni razstavljata akad. slikarka Suzanne kiralv - Moss in akad. kipar Ferenc Kiralv. Temeljno sporočilo slikarkinih likovnih del na razstavi prevzema nase kolorit. Kultivirano se razpenja od toplih pa tja do elegantno hladnih tonov. V sebi skriva razpoloženje in določa naše in njeno razmerje do grafičnih znakov, ki so vtisnjeni v kolorit. Zarisani znaki rastejo kot poistovetnost sama drug k drugemu (amplitudoidne krivulje, srpasti režnji, krogi in spontano nastale kapljičaste tvorbe), se oplajajo in drug drugega kličejo v življenje. So kot signali široko razprte umetniške duše, nalik vesoljskim klicem kapljajo ta sporočila do nas. Dokončno osvobojena k tlom tiščoče predmetnosti predvsem oljnih podob se Suzanne Kiralv - Moss kot senzibilna osebnost odziva svoji radoznali živahnosti. "Spust v raznovrstnost", tako je celotnemu opusu naslov, je kljub iščoči radovednosti trdno zgrajeno likovno dejanje, kot organizem, rastoč iz nikdar umirjene ustvarjalne radoživosti. Prijetno je videti tako pogumno dejanje, polno optimizma in zaupanja vase, pa čeprav bo morda likovno sporočilo Suzanne Kiralv - Moss sprejelo in ga osvojilo le likovno zrelo in razgledano občinstvo. Postavitev plastik v tržiškem razstavišču je v bistvu mala pregledna razstava del v bronu, terakoti in lesu akademskega kiparja Ferenca Kiralvja. Zgodnejši deli v bronu govorijo še v intimnem razpoloženju, pri lesu pa je njegov kiparski jezik že čisto drug: govori z obliko samo. Najsi bo to antropomorfna ali fitomorfna tvorba, obema izvablja s prefinjeno selekcijo le tiste prvine, ki ga kot dokončna vizija kiparja zanimajo. Še dlje sega v čistih "miselnih tvorbah", kjer se oblika manifestira kot popolnoma samostojna vrednota. Njih čista, pobrano izbruše-na in tu in tam kolorirana površina pogumno osvaja prostor okrog sebe. Z rahlimi zasuki vanj dosega dinamično napetost. Zdi se, da so Kiralyjeve plastike zdaj v idealnem razmerju z obdajajočo zračno in svetlobno površino. Oblike so rafinirano obdelane gmote kiparske tvarine, ne glede na dimenzijo se krepko in monumentalno odpirajo v prostor, zaprta in zloščena povrhnjica lovi in oddaja obenem svetlobo kot opozorilo: "Tu sem!" in si vizualno veča prostor, v katerem je v bistvu udejanjena. • prof. Janez Ster Foto: G. Šinik (IŽmSSSSMSIIGiAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 2. oktobra 1990 Novosti bančne ponudbe Gorenjska banka bo znižala obrestne mere, ki bodo poslej odvisne tudi od bonitete in vrste poslov. Oktobra - v mesecu varčevanje bo Gorenjska banka postopoma uvedla več novosti, zanje je značilno, da izenačuje odnos do obrtnikov in podjetnikov, pri najemanju posojila pa bo postala pomembna bonitetna ocena, od nje bo odvisna višina posojila pa tudi obrestna mera. V prostorih stare banke v Kranju (nasproti avtobusne postaje) bodo odprli informacijski center podjetništva, kjer bo moč na enem mestu dobiti vse informacije, tam že deluje družba Global, ki jo je ustanovila banka, ukvarja pa se s svetovanjem. Banka bo za kreditiranje obrtnikov in podjetnikov namenila večjo vsoto denarja, ponuja jim dolgoročna posojila za investicije v osnovna sredstva in opremo, kratkoročna posojila za tekoče poslovanje, zasebnim podjetjem pa tudi dinarske avale in garancije ter akreditive in devizne garancije. Za začetnike bo banka uvedla moratorij, da na začetku poslovanja ne bo obremenjen z odplačevanjem glavnice, to obdobje pa bo trajalo predvidoma eno leto. Prav tako bodo na začetku tudi obresti nižje. Za podjetnike in obrtnike bodo uvedli nove, sodobne oblike zavarovanja posojil, saj so nova zasebna podjetja v glavnem družbe z omejeno odgovornostjo in s 2 tisoč dinarji ustanovnega kapitala. Zastavili bodo lahko denar na hranilni knjižici, vezani dinarski in devizni depozit, nepremičnine in vrednostne papirje, izročili bodo lahko akceptni nalog, menice, bančne garancije, možno pa bo tudi poroštvo občana in druge pravne osebe ter zavarovanje pri zavarovalni skupnosti. Pogoj za ugodnejše in nove oblike kreditne ponudbe pa bo poslovno sodelovanje z banko na vseh področjih, drugače povedano, obrtniki in podjetniki, ki že dalj časa in obsežno sodelujejo z banko, bodo deležni večje pozornosti. Obrestne mere bo Gorenjska banka znižala od 2- do 7-odstotnih točk, odvisno od vrste kredita, kar pomeni, da bodo glede na sedaj veljavne nižje od 10 do 15 odstotkov. Nižje bodo tudi bančne tarife. Pomembna novost pa je upoštevanje bonitetne ocene, kar pomeni, da bodo višina posojila in obrestne mere odvisne od nje, ki bo torej odvisna od rizičnosti posla. Pri nas je to seveda novost, v razvitem tržnem gospodarstvu pa vsakdanjost. Višji bodo limiti na tekočih računih občanov, 2.500 dinarjev bo znašal ob otvoritvi, 5.000 dinarjev avtomatično po šestih mesecih, izredni limit pa bo dosegal višino mesečnega osebnega dohodka. Za obrtnike, ki imajo trajnike, pa bo limit dosegal višino enomesečnega prometa, vendar največ 100 tisoč dinarjev. Obresti za nenamensko vezana sredstva, za zneske večje od 10 tisoč dinarjev, se bodo povečale od 2 do 9 odstotkov, glede na dobo in znesek vezave. Polna bo bančna ponudba pri potrošniških kreditih. Banka bo dajala vse vrste kreditov v skladu z Uredbo za dobo vračanja do šest mesecev, za plačilo vseh storitev in drugih obveznosti do 24 mesecev, za dajatve pri uvozu, ki jih občan opravi osebno ali preko konsignacije, do 36 mesecev, za plačilo dednih deležev in deležev po prenehanju zakonske zveze do 120 mesecev. Nekaj novosti je tudi pri stanovanjskih posojilih. Banka je doslej kreditirala nakup, gradnjo in prenovo stanovanjskih enot, plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice ter plačilo stroškov pridobivanja, priprave in opremljanja stavbnega pohištva, višina kredita je bila od 1S0 do 250 odstotkov na sredstva občanov. Po novem pa bo banka kreditirala tudi nakup že vseljenih stanovanjskih enot z dobo vračanja do 15 let ter nakup in gradnjo počitniških enot z dobo vračanja do šest let. Banka bo odobravala tudi premostitvene kredite za nakup gradbenega materiala in povišala višino možnega kredita od 180 na 400 odstotkov vezanih oziroma privarčevanih sredstev. • M. V. Sejem sodobne elektronike Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka že sedemintrideseti sejem sodobne elektronike. Letos je na njem navzočih kar 603 razstavljalcev iz. Štiriindvajsetih držav. I/ Jugoslavije se jih bo predstavlja 179, dvajset manj kot lani, število tujih razstavljalcev pa je za tri odstotke večje kot v preteklem letu. Slovenija ima na sejmu 114 predstavnikov, 40 odstotkov iz zasebnega sektorja. Udeležba tujih podjetij je v porastu Vse bolj sodelujejo tudi srednja in manjša podjetja iz prostora Alpe-Jadran, kar poudarja regionalni značaj prireditve in njeno neposredno vključitev v evropski prostor. Glede na panoge dejavnosti so razstavljala razdeljeni na šest skupin sestavni deli, enote in materiali, profesionalna elektronika, telekomunikacije, inženiring in literatura, računalništvo, oprema za proizvodnjo in radiodifuzija. Strokovni del razstave poteka v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije in vsebuje Jugoslovanski simpozij o o telekomunikacijah YUTEL-90, Mednarodni seminar za merilno procesno tehniko 1SEMEC-90, Jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu-EP 90 in jugoslovanski simpozij o relejni zaščiti in lokalni avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov - RZ 90. Razstavljale! so pripravili tudi nekatera posvetovanja, med njimi o 1 vropi 92, zahtevni tehnologiji in sodelovanju med EZS, Jugoslavijo in Slovenijo. Cena vstopnice bo 150 dinarjev, za študente v četrtek in petek le 50 din. Ob nakupu vstopnice bo vsak obiskovalec za lažjo orientacijo in boljšo preglednost prejel vodič po sejmu. • M. A. Žlahten, plemenit in kulturen turizem Radovljica, st-plt-mbra - Sredi septembra so se na prvem delovnem sestanku /tnali člani komisije za turizem pri radovljiškem i/viš nem svetu Profesorju Jožetu Cvetku, predsedniku komisije, je namreč uspelo zbrati nekaj najuspešnejših turističnih delavcev v občini i. • • Dohodek od turizma trenutno v občini predstavlja le 10 odstotkov dohodka, z načrtovanim razvojem pa naj bi ta panoga postala vodilna. Člani komisije so se zato sprejeli osnovne smernice /a pospeševanje turizma, ki bo domačim ljudem odpiral delovna mesifl m jih zadržal na domači zemlji. Zavedajo sc. da nenadzorovani razvoj turizma lahko turizem tudi uniči in razvrednoti kulturno dediščino, zato se v občini zavzemajo za žlahten, plemenit in kulturen turizem Zavedajo pa se. da bodo le smernice uresničevali le / uatmno zakonodajo ter pomočjo in sodelovanjem vseh občani >v K sodelovanju bodo povabili vsa uspešna turistična društva in lurisiičnc /anescniake, mlade usmerjali v turističlno vzgojo in poklice in podpirali ra/vo| kmečkega in družinskega turizma. Hkrati w bodo uvztmali za moratorij gradnje novih hotelov ter večjo skib /a naravo • A. M. Franc Grašič, direktor Peka: Tega bremena ne zmoremo več V prvem polletju so izkazali nekaj izgube. Ne veliko. Rezultate so obravnavali tudi na izvršnem svetu in časopisi so prinesli, da so člani z rezultati gospodarjenja nezadovoljni, saj so še slabši od lanskih; podjetja so ugotavljala večje zneske izgub, kot pa so razporedila dohodka za akumulacijo, da je težje stanje v Peku, ki ga pestijo zaloge in javno sprašujejo, kaj bodo v Peku storili za izboljšanje poslovanja, za izboljšanje osebnih dohodkov... Direktor Peka Franc Grašič. ki so ga prizadela taka suhoparna in neprizadeta razmišljanja, je prav zato na na zadnji seji občinske skupščine osebno obrazložil kje vse je iskati vzroke za slabše rezultate. Tudi v občinski upravi. "Tega bremena preprosto ne zmoremo več. V prvem polletju smo pri vrednotenju zalog obračunali izgubo in se ne izognili, ampak del plačil prispevkov preložili na kasnejši čas, ker denar nujno potrebujemo. Predrag je, da bi si ga še izpo-sojevali. Trikrat dražje so obresti v naši banki, kot v svetu. Minister Rejc ugotavlja, da so celo petkrat. Vsi napori znotraj, ki jih ni malo, so omogočili, da so manj občuteni zunanji vplivi, vendar ves skupni učinek je preskromen. Finalisti se vsi borimo s podobnimi problemi. Nekatere tepe cena denarja, druge tečaj, če je več izvoza. Markovič ponuja izvozno stimulacijo, ki pripada izvozniku na doseženo vrednost pozitivne razlike med uvozom in izvozom, ne na ves izvoz, kot bi moralo veljati. Zbornica in usnjarji smo proti takim stimulacijam. Markovič naj motivira vsak dolar izvoza! In spremeniti tečaj! Gospodarska zbornica predlaga, naj se spelje 16-odstotna devalvacija, vendar to je odločno premalo. Vsaj 30-odstotna bi morala biti, minister Rejc predlaga 50-od-slotno. Pa zdrži, če dve tretjini proizvodnje prodajaš v svet po takih pogojih! Najbolj zgovorne so številke. 5 milijonov dolarjev pozitivnega salda bi imeli, če je dolar precenjen 30-od-stotno. To za nas pomeni 18 milijonov dinarjev izpada dohodka. Taka politika najbolj udari neto izvoznika. Dajatve so se v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim povečale za federacijo za 66,6, za republiko za 54,6 in za občine za 27,8 odstotka, kar za nas pomeni 28,729.000 din ali nekaj menj kot 10 milijonov DEM, Letos nam je za neto plače, akumulacijo, amortizacijo in vse ostalo ostalo 14,957.000 DEM, lani pa 15,289.000 DEM ali letos 2,2 odstotka manj. Pa govorimo o razbremenjevanju gospodarstva! Obresti bank so roparske, petkrat višje, kot bi smele biti. Mi smo zadolženi v višini 210 milijonov dinarjev in plačujemo povprečno obrestno mero okrog 45 odstotkov (najvišja je okrog 70-odstotna). Če bi te vsaj za polovico zmanjšali, da bi bile poprečne okrog 20-od-stotne, bi bil v letošnjem prvem polletju prihranek samo na teh stroških 23,6 milijona dinarjev, za kar bi se lahko plače povišale za 19,7 odstotka. "Kakšne pa so vaše plače danes?" "Za avgust je bila povprečna plača 3.956,70 din, za tržiški del Peka 4.344,40 din. Mi smo kljub vsemu v odnosu na december, odkar je kurz zamrznjeni, povečali izplačila za avgust za 47,3 odstotka. Da smo to zmogli, smo morali v proizvodnji narediti velike premike." "Kaj vse ste storili?" "2e pred tremi leti smo se na poseben način lotili normalizacije poslovanja. Prva naj bo kvaliteta, smo odločeni. Samo ta nas lahko obdrži pri življenju. Sprejeli smo program, ga sproti dopolnjevali. Prva naloga vseh oddelkov je bila zmanjševanje stroškov, povečanje dohodka, to pa je pomenilo zmanjševati materialne stroške, doseči boljšo ponudbo na svetovnem trgu, boljši izkoristek materialov. Pri usnju boljši izkoristek ogromno pomeni. Varčevanje je moralo preiti v kri, kot pravimo. Vendar vedno je moralo biti postavljeno vpraša nje kvalitete. Naredili bomo to, če ne bo trpela kvaliteta. Speljali smo dva projekta optimalizacije proizvodnje, to je nova organizacija dela in dopolnjena merila nagrajevanja. Večji delež plače smo odmerili za "kako", šele potem je prišla na vrsto "koliko". Velik zalogaj so tudi kadri. Narediti je treba revizijo režije. A ne tako, da bi ljudi poslali kar na cesto. Tistim, ki niso polno zasedeni, je treba najti dodatno delo. Sprva je šlo težko... Tretji naš problem so bili stroški kapitala. Ugotavljali smo previsoke zaloge, prepočasno obračanje sredstev. Šele tretje leto so se pokazali prvi rezultati na področju zalog. Na področju zalog materiala, nedovršene proivzodnje in gotovih izdelkov imamo danes pol manj zalog kot pred dvema in pol letoma, ko smo začeli. Višja kakovost tudi daje svoje rezultate. Ko smo šli zavestno v povečevanje kakovosti, je bilo v naši proizvodnji od 2,5 do 2,8 odstotka izdelkov B-robe. V začetku je prevladovalo mnenje, da so kriteriji prestrogi. Vendar danes, za letošnjih 8 mesecev ugotavljamo, da se je ta odstotek znižal na 0,5! Nisem verjel, da bomo uspeli, pa smo." In kakšni so vaši naČrli za naprej?" "Imamo precejšnje števlo projektov, ki bodo uresničljivi in dajali rezultate na daljši rok. To je uvedba integralnega informacijskega sistema, s pomočjo katerega bomo vsak trenutek informirani o dogajanjih na našem trgu, o zalogah. Analiza vrednosti se bo vodila za vsak model posebej, proizvodnja bo potekala tudi po spremenjenem planu. Nič se nc bo po nepotrebnem delalo, kupo valo. nič ne bo ostajalo na za logah." "Kako pa teče izvoz?" "Izvoz športne obutve teče normalno preko Afisa, za Ameriko pa je projekt izvoza pole? rednega izvoza udobne obutve za Rockport, zdaj usmerjen v modno obutev. Povečanje izv0' za v Ameriko bomo uresničevali le, če bomo dosegli višje "Ste delegat republiškega zbof8 združenega dela. Kakšno je poslanstvo?" Moj prvi dosedanji vtis je, da se ti zbori premalo ukvarjajo z gospodarstvom Prvo polletje je bilo gospodarsko katastrofalno. Najbolj nas prizadene sistem obračunava-nja davkov in prispevkov. J0' leg dobička naj bi bilo obdavčenih še polovica osebnih d°" hodkov. To je neznosno. odboru za splošne in gospodarske zadeve pri slovenski skupščini, čigar predsednik sem predlagal, da bi bile p|aCo neobdavčene do višine, ki J priznava kolektivna pog°db*0 A nisem uspel. Šele takrat, * . _ dot"' čela bo družbena nadgradnja uj**jj la manj prilivov, se bo za racionalno obnašati" "Kaj pa domači trg? Kaj J P meru odcepitve Slovenije- ^ "To je resna skrb. Od . prodajaln jih je 58 v Sloven u Jugoslavu. vse ostale so po Lahko se zgodi, da se nam domači plasman, vendar srn" optimisti." "In kaj bi ob vseh težavah tr*1' ikega gospodarstva svetovali vemu občinskemu vodstvu? .. "Svetujem jim, da se temeU1' to seznanijo, v kakšnih razmerah delamo v delovnih orgafj zacijah, v obrti in s svoje* odločitvami to gospodarjenj spodbujajo. Boljše bo, več " dobila tudi občina." • D- V lene KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA, KOROŠKA 5. Število zaposlenih so letos zmanjšali za sedmino Gorenjska banka visoko likvidna Kranj, 27. septembra - Pred oktobrom - mesecem varčevanja so v Gorenjski banki na tiskovni konferenci predstavili novosti svojega poslovanja in rezultate poslovanja v osmih mesecih letošnjega leta. Banka izenačuje odnos podjetnikov in obrtnikov, zanje v prostorih stare banke odpirajo posebej center, kjer bodo lahko na enem mestu dobili vse informacije. Tam že posluje družba Global, ki sc prav tako ukvarja s svetovanjem. Gorenjska banka se jc decembra lani reorganizirala v prvo povojno delniško družbo na Gorenjskem in njen pogla vitni cilj je postal dobiček, le tos je Še pridobila na pomenu, saj sla na Gorenjskem prenehali poslovati Komercialno hipotekama banka iz Ljubljane in delniška družba Les, kamor je veliko Gorenjcev nosilo denar. V banki so se tutJi notranje reorganizirali, zmanjšali so število organizacijskih enot, razširili so službo interne kontrole, osnovali finančni inženiring, ustanovili so družbo Global, ki se ukvarja s svetovanjem /ara di notranje racionalizacije so letos število zaposlenih zmanj šali približno za KM) in tako je v Gorenjski banki zdaj zaposle nih približno 600 ljudi. Kadrovsko okrepljeno jc vodstvo banke, direktor Zlato Kavčič ima zdaj tri pomočnike, Martin Kopač je zadolžen za področje kreditiranja, sredstev in deviznega poslovanja, Vasilij Ko-man za področje informatike, planiranja in splošnih poslov, Jože Kristan za področje |>o slovanja z občani in za splošne poste, Novi so tudi vodje trnka terih sektorjev in sicer Jane/ Prešeren informatike, Boris Mulej deviznega poslovan|.i in Sonja Kerec organizacije in kontrole. V letošnjih osmih mesecih je Gorenjska banka bilančno vsoto povečala za 21 odstotkov, izvirna sredstva za 40 odstotkov, sredstva občanov za 27 odstotkov, pri čemer so se dinarska sredstva občanov povečala za 37 odstotkov, devizna pa za 23 odstotkov. Zmanjšali pa so se investicijski krediti, za S odstotkov, kar kaže na usihanje investicij, kar ni le slabo, temveč tu- di dobro, saj v preteklosti vse investicije niso bile dobre. Krediti občanom so se povečali za 54 odstotkov, od tega so se potrošniški za I *K odstotkov, sta novanjski /a 5 odstotkov in krediti za obrt /a 587 odsto tkov. Obseg slednjih še ni velik, razveseljivo pa je, da hitro narašča. Plačilni promet s tujino pa je bil 54 odstotkov večji kot lani v lem času. Delež skladov in rezerv v bilančni vsoti je 18 odstoten, kai Gorenjsko banko po tem meri In uvršča med najboljše v Jugo slavi|i, prav tako tudi 19 odsto tni delež rezerve glede na skla de. Pred kratkifn sc je v Gorenjski banki mudil španski svetovalce zvezne vlade, ki se ukvarja s sanacijo našega ban čnega sistema, razgovori so po tekali v ustvarjalnem vzdušju, je dejal /lato Kavčič, i/ njego vili besed je moč razbrali, da so bili /. obiskom zadovoljni. Na ll banka posluje brez omejitev in s polno varnostjo sredstev prebivalstva, izplačljivosl zagotavljamo v vsakem trenutku, kakršnekoli trditve o težavah pri izplačevanju hranilnih vlog so zlonamerne, jc dejal Kavčič in ponovil, da za dinarske lira Marod"' nilne vloge jamči ^Jy§0>' banka Jugoslavije, u ^ Č> pa federacija, kar P^Ljj, # so hranilne vloge varne bi banka zašla v težave- .^1) < iorcnjsl ., banka je . likvidna v sistemu ' ]i'PJ |0H banke in v Jugoslaviji n^Jj^ Letos ji likvidnostni" M ^ ni bilo poučimo najema1- p\ , „,,, •'■^v;"v^!;: pomeni, da |c b"a . ; rJle 11 k vidna. Stopnjo p0*e' kvidnosti s 3 v lan**?"'V" na 5.5 v leto&nj«%ji* ča h r»zn Uspešni smo v kri/»'n xtf rab, vendar pa sc stvan pi časi spreminjajo, saj j $0 bila pričakana / ustre" cialnimi program' "> r 0\\V^l ustrezno ekonomsko ,uo je dejal Kavčič. ^jSej na (iorenjskem ne nu'J„ri' večji so v EI.m,«5JW •leks.ilindus,,, ' Suknu in Iskri P ki se je rco vsod je pre bo b KOSI namenj uka v prihodnj^J .ameuial.. "«,0*dVj$ bodo prinesle noy» mesta Najela pi' 1« .^vlrj strokovnjake, k, P^V« analizi poslovanja ,rL'#^v skih tekstilnih tovarn. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Viktor Frelih, direktor nakelske zadruge Jamstvo odvisno od velikosti kmetije Na območju nakelske zadruge je tristo kmetij, doslej se je za članstvo v zadrugi odločilo devetdeset kmetov. Naklo, 28. septembra - Kmetijske zadruge Cerklje, Naklo, Sloga Kranj in Tržič, ki so P*ed štirinajstimi leti ustanovile Gorenjsko kmetijsko zadrugo in skladno z zakonom o združenem delu postale temeljne zadružne organizacije, se bodo po organiziranju po no-*ttB zadružnem zakonu s I. januarjem 1990 tudi formalno osamosvojile. Člani TZO Na-*fo so na občnem zboru 9. septembra na Kokrici že sprejeli sklep o uskladitvi GKZ-TZO ^aklo z zakon o zadrugah in z njim tudi določili pogoje za članstvo v zadrugi, višino za-jjružnega deleža in jamstva, način upravljanja ter delitve dobička oz. tudi morebitne izgu-e- O tem, kako poteka reorganizacija in še o nekaterih drugih vprašanjih, smo se pogo-Varjali z Viktorjem Frelihom, direktorjem Gorenjske kmetijske zadruge - TZO Naklo. vila vplačanih zadružnih deležev. Na občnem zboru na Kokrici smo se dogovorili, da deset deležev prinaša mesto v upravnem odboru in da se bodo kmetje sami medsebojno dogovorili, kdo jih bo zastopal." O višini zadružnega deleža, predvsem o predlogu Zadružne zveze Slovenije, naj bi bil delež enak dinarski protivrednosti tisoč nemških mark, je bilo doslej v Sloveniji w že dosti razprav in ife različnih mnenj. Za kolikšnega ste * odločili v nakelski zadrugi? "Na zborih kmetov smo sicer razpravah o predlogu tisoč mark, vendar je zadružni svet predvsem na pobudo z manj-Sln kmetij, češ da je za takšne kmetije tisoč niark preveč, sprejel kompromisno rešitev 'dinarsko protivrednost 500 DEM. Polonco deleža naj bi kmetje vplačali ob vpisu C|anstva, ostalo pa čez pol leta." Kmetje se bolj kot zadružnega deleža bojijo '*'ne jamstva, s katerim jamčijo za poslopje in tudi za morebitno izgubo. V nakelski zadrugi smo se odločili, da jarristvo ne presega trikratne vrednosti de-eza in da je odvisno od velikosti kmetije °hi °^se^a obdelovalne zemlje. S takšno ^ločitvijo so soglašali predvsem "mali rnetje", med "velikimi" pa je bilo slišati udi mnenja, da bi bilo ob večjem zadruž-*Jern deležu in jamstvu tudi poslovanje za-aruge bolj odgovorno." ^b' morda razmišljali tudi o drugačnih me-r,,lh za jamstvo? "Idealne rešitve ni. Ce bi jamstvo za-Qružnika opredelili na osnovi njeuoveea 0rjsega poslovanja z zadrugo, bi morali že v sklepu o uskladitvi GKZ-TZO Naklo z Zakonom o zadrugah določiti merila za °ddajo pridelkov v zadrugo. Ta merila bo Qoloči| šele novi upravni odbor, sicer pa *a našo zadrugo niso novost. Že zdaj so °° davčnih olajšav in do olajšav pri plači-u 'a najeto zadružno zemljo ter do ugoditi pri kooperacijskem poslovanju upravni le kmetje, ki oddajo s hektara naj- j^nj 5000 litrov mleka na leto ali 700 ki-log ton obveznosti" šc za petino manjše, za hri-°Vske kmetije pa za dve petini.) ^ .,)ru8a možnost, o kateri smo tudi raz-jj,s,jali, pa je jamstvo, ki bi temeljilo sa-?° na določeni, večkratni vrednosti dcle-a: Predlog je slab predvsem zato, ker bi ,S| zadružniki, nedvisno od velikosti nji ,0v>h kmetij, enako jamčili za poslovanje zadruge." to r* »adruj-a sodelovala tudi s kmeti, ki ne njeni člani? "O tem bo odločal upravni odbor. Če bo zadruga lahko prodala pridelke tudi od ne-članov in bo pri poslu zaslužila, bo sodelovala, sicer bržkone ne." V petek je bil predzadnji dan za vpis v članstvo. Koliko prijav ste doslej prejeli? "Za članstvo v zadrugi se je doslej odločilo devetdeset kmetov, pričakujemo pa, da se jih bo nekaj še okrog trideset. Večina "velikih kmetov" se je že včlanila, presenetljivo pa je, da je precejšnje Zanimanje za članstvo v zadrugi tudi med "malimi kmeti", verjetno predvsem zato, ker se bojijo, da jim ne bi odpovedali odkupa mleka. Doslej je zadruga, ki ima na svojem območju tristo kmetij, imela 450 članov, z nekaterih kmetij so bili tudi po dva ali trije člani, veliko članstva pa je bilo tudi formalnega." V javnosti je bilo doslej slišati tudi predlog, da bi nakelska zadruga postala specializirana mlekarska zadruga. "V naši zadrugi predstavlja mleko pri prometu s kmetijskimi pridelki vrednostno več kot polovico, naša zadruga tudi sicer dosega pri mleku nadpovprečne rezultate (v Sloveniji oddajo s kmetije povprečno 6.919 litrov mleka in od vsake krave 1.975 litrov, v Naklem pa 20.467 oz. 3.579 litrov), vendar mlekarska zadruga brez mlekarne ne pomeni nič. V nakelski zadrugi smo se pripravljeni dogovarjati za rešitve, toda pod pogojem, da zadružniki dobijo vpliv na delo in poslovanje mlekarne." gramov živine ali 15 ton krompirja ali tri ~e pšenice.(Za območje Trstenika so te Zvezni zakon o zadrugah daje zadružnikom dokaj proste roke (omejitev je bolj malo), med drugim jim daje tudi možnost, da že trije lahko ustanovijo novo zadrugo. So takšni poskusi tudi na območju nakelske zadruge? "Doslej o kakršnihkoli težnjah za ustanovitev nove zadruge nisem slišal, zato domnevam, da jih ni. Organiziranje namreč ni tako enostavno, to potegne za sabo tudi precejšnje izdatke. Manjša je organizacija, večji so izdatki na liter mteka, kilogram živine, krompirja..." V nakelski zadrugi ste pohiteli. Reorganizirate se po zveznem zakonu o zadrugah, Slovenija pa bo, kot kaže, še letos sprejela svoj zakon. "Nesporno je, da se bomo morali prilagoditi republiški zakonodaji, vendar se mi zdi, da velikih sprememb ne bo, ker bo tudi slovenski zakon uzakonil klasična zadružna načela." Kako ste si zamislili upravljanje zadruge? "O vsem bo odločal upravni odbor. Koliko bo imel članov, bo odvisno od šte- Zakon o zadrugah daje zadrugam tudi možnost, da zahtevajo nazaj (politično) odvzeto premoženje. Si nakelska zadruga kaj obeta od tega? "Ne bo samo pridobila, bo tudi kaj izgubila. Zadruga ima namreč tudi nekaj zemljišč, ki so bila kmetom odvzeta z nacionalizacijo ali kako drugače. Gre za Pavlinovo kmetijo v Podbrezjah, verjetno je nekaj lastniško spornih zemljišč tudi v okviru nekdanjega posestva Strahinj, slišati pa je tudi, da so nekateri pri arondaciji zemljišč za posestvo v Strahinju dobili zelo skromno odškodnino. Pri Pavlinovi kmetiji ne bo težav, zadruga bo dala zemljo prejšnjemu lastniku, ta pa se bo sam odločal, ali jo bo dal v zakup, komu jo bo dal in podobno. Težje bo z odškodninami, za te bo verjetno treba zagotoviti denar iz poslovnega sklada. Kar zadeva zadružno premoženje, si zadruga nekaj obeta le od skladišča za krompir v Naklem. Skladišče je bilo zgrajeno v petdesetih letih, zanj so prispevali denar gorenjski pridelovalci krompirja, z ukinitvijo okrajne zadružne poslovne zveze (v strahu pred gospodarsko močjo zadružništva) ga je brezplačno dobil KŽK, ta pa ga je kasneje prodal Merkurju, ki je na njegovem mestu zgradil poslovalnico Dom. KŽK-ju je bila kupnina osnova za gradnjo novega skladišča v Šenčurju." • C. Zaplotnik lz( kmetijske) preteklosti G? bi sadje škropili petnajstkrat.. H [:'r''"" sadna letina, kakršna je bila pred dvali\trtdeseHm.i le-St/'i ' "'d' dobra priložnost za razmišljanja o kakovosti sadja. />r<.' .\"biki so t,;ld/ menjevali. da kmetje sadno drevje v\e preveč koy-"i" u'nl '" dti "< skrbijo za obnovo starih sadovnja- /,/, •"<' pomiti,lm\ dreves Sadni kapar, ki je bil v petdesetih le-fcJ " n<*jhujiih iovratniko\ ladjarjev", je bil p I "A/ ,nlločth ra posek vsega starega drevja Sko Vlii„ '.' /,"f','',"" 'udi polen l' Italiji m na Tirolskem škropijo, na '■ kun na leto in to se jim vsekakor izplača i iiv 4 1 f°dobm sadjarski trendi" so nekoliko drugačni Sadjarji (. 'luli/o vfc \ tem, kolikokrat je bilo sadno drevje sklopljeno, le n,. s ,hl ''V" bolj mijeno tisto, ki je bilo mani. sicer pa že tudi pri °dp„n "'"'"tskem i\ nasadili Res/, že ina/a/o soite jablan, ki so KQf . •'"/'»' bolezni in škodljivi e m /ih je treba manj škropiti za Savinjsko dolino, naj hi bil ribez za Gorenjsko'. fcfl /(/.^"y'"'^' strokovnjaki so ob koncu petdesetih let še upali, da koi Jf "ičev/r. /7,,/iu/n ,im ribez za Gorenjsko pomenil toliko. v'ii, '/'!"""■ hnielj za Savinsko dolino Upanje je temeljilo na dej-'ili p0v v" '«'l<, lagode maline na dvanajstih, jagode pa na desetih lil"l> Poljanski dol,m Jagod so 1958 teta pride-* Uvoz '"''"is^"" okrog m vagone, "«/ lega nb fe tA^Toć^ W. Upi obeh strani in na svoji zgornji strani ypeti v zid pod naklonom (višina pod lego ok. 2,50m), Po njih potekajo vodila (najlonska vrvica) za dvig in spust senčnika, narejenega po principu rimskega senčnika. Zaporedno si slede trije senčniki. Na strani ob naklonu strehe spremenimo smer pada senčnika. Odprte stranice lahko dodatno osenčimo še z vzpenjavimi hitro rastočimi rastlinami (okrasni fižol, okrasni grah, slak). Okrog balkona naredimo novo ograjo iz gosto sledečih si vertikalnih lesenih desk. Zaključimo jo z masivno obrobo - držalom. Vsa nova lesena konstrukcija je zaščitena v barvi, ki se ujema z barvo obnovljenega opaža na fasadi hiše. Darja Fabjan dipl. ing. arh. LESNINA Mi -PE Kranj Poskusimo še me Korenje je dobro obrodilo Korenček je zelenjava, ki zraste na vsakem vrtu. Uporabljamo ga za dodatek juham in obaram, le redko pa ga pripravimo kot samostojno zelenjavno prilogo. Korenček je sladkastega, prijetnega okusa. Lahko ga zdušimo ali skuhamo skupaj z mesom. Lahko ga P"' pravimo v juhi, v solati ali pa celo kot sadno torto. Otrokom bo # vedno najbolj teknil surov, glodali ga bodo in si s tem krepili zobe-Ne bi bilo napak, ko bi ga imeli na mizi, opranega in očiščenega-kot jabolka. Danes pa vam, drage bralke, objavljamo nekaj receptov, pri katerih uporabimo malce več korenja, kot sicer. Enolončnica iz korenja in mletega mesa Za 4 osebe potrebujemo: 750 g korenja, 500 g krompirja, 500 g mlete govedine, 2 čebuli, sol, poper, začimbno mešanico, 1 jušno kocko, 1 žličko sladkorja, 1 šopek peteršilja, 1 žlico olja. V visoki kozici segrejemo olje, na katerem prepražimo mleto meso, da porjavi. Dodamo drobno sesekljano čebulo in očiščeno in narezano korenje. V pokriti kozici dušimo vse skupaj 5 minut. Zalijemo z mesno juho iz kocke in začinimo po okusu. Dodamo še olupljen in na kocke narezan krompir. Na majhnem plamenu dušimo jed v pokriti posodi 20 minut. Poskusimo, še začinimo in po-tresemo s sesekljanim peterši-ljem. Korenje v ponvi Za 4 osebe potrebujemo: 750 g korenja, 75 g prekajene, mes- nate slanine, 500 g svinine, 250 g majhnih čebul, I strok česna, sol, poper, malo sladkorja, 1 por. Korenje ostrgamo, operemo m narežemo na tanke kolobarje-Slanino narežemo na majhne kocke, svinino pa na malo večje. Čebulo olupimo, vendar Je ne narežemo. V ponvi preprazl" mo slanino, da se hrustljavo zapeče. Dodamo svinino in J° prav tako prepražimo, da p°r' javi. Dodamo še čebulo in J° zarumenimo z vseh strani. Olupimo česen, ga sesekljamo »n damo v ponev, k drugim šesta-vinam. Nazadnje dodamo *• narezano korenje. Solimo, P0' pramo in začinimo s šcep**? sladkorja. V pokriti ponvi dus|-mo jed 20 minut. Medtem oči' stimo por, ga narežemo na lobarje in damo v ponev. PraZlj mo in dušimo še 5 minut. K tej jedi ponudimo krompir v kosih. Kakšno šolo želimo • Želim šolo, v kateri se ne bi toliko podili in razgrajali. Jani • Želim si prijazne in poštene sošolce, veliko telovadbe in glasbe. Upam, da se bomo vsak dan tudi nasmejali. Nataša Habjan • Želim si, da v šoli ne bi bilo slabih ocen. Dragana • Lepše bi bilo v šoli, če se ne bi otroci pretepali in bi bili med seboj prijatelji. Vojko • Kadar se doma igramo šolo, sem vedno učiteljica. Moji učenci dobijo samo dobre ocene, ocen 1 in 2 sploh ne poznamo. Nikoli nisem stroga, zato moji učenci lahko govorijo. Alenka Krušec • V šoli naj bi bili strogi, a prijazni učitelji. Želim si tudi, da bi veliko hodili v naravo. Sovražim tudi neumne pretepe. Nataša Rupar • Bilo bi lepo, če bi bila šola čista, okolica šole pa urejene. Ana • V dobri šoli bi moralo biti veliko izletov, dosti telovadbe in stroge, a pravične učiteljice. Vlasta • Želim si, da bi vse šolske potrebščine pustili v šoli, da šolske torbe ne bi bile tako težke. Imenitno bi bilo, če bi vsak učenec imel svojega robota. Sanela Jahić # Želim si veliko športnih dni in da bi vsi v šolo prihajali veseli. Maja • Želim si daljših odmorov. Tina Učenci 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Dobro jutro, šola Mama me je zbudila že pred šesto uro zjutraj. Zazehala sem in se spomnila, da je danes prvi šolski dan. Ob tej misli me je zaspanost minila. Skočila sem iz postelje, skoraj padla po stopnicah in pristala na hodniku. Stane in mama sta se kot po navadi pripravljala za odhod v službo. Srebala sem vroč kakav in ju opazovala. Stane se je kmalu odpeljal, mama pa mi je naročila, naj se lepo vedem in ubogam tovarišice. Potem sem ostala sama. Smuknila sem v hlače, si nataknila pulover, umila /obe in se počesala. Imela sem hipec časa, da sem v mislim preletela počitniške dni. Priznati sem si morala, da sem šolo pogrešala. Nestrpno sem se ozrla na uro. Še enkrat sem temeljito pogledala nahrbtnik, čeprav sem to storila že najmanj trikrat. Ura je bila že dvajset minut čez sedem, zato sem sc odpravila proti šoli. Pred njo se je prerivala množica učencev. »Dobro jutro, šola! Spet bomo tekali po tebi, gulili klopi in delali tovarišicam sive lase. Pa kaj hočeš, takšni smo pač,« sem pomislila in stekla novim dnem naproti. Andreja Avberšek, 5. b r. OŠ Zabreznica Letos bom sodelovala v interesnih dejavnostih, ki so mi všeč. Te so: literarno novinarski krožek, likovni krožek, OZi\. Te interesne dejavnosti sem obiskovala že lani, pa so mi bile všeč. Neža Grohar, 7. a r. OS heroja Bračiča Tržič Pri ortodontu Danes, 21. septembra, sem bila pri ortodontu. Z mamico sva šli že ob šestih zjutraj. S seboj sem vzela knjigo: Skriti dnevnik in rastoče težave Jadrana Krta, da bi preganjala strah. Nekaj časa sem brala, nato pa so me poklicali. Kar tresla sem se. Prejšnjič so mi rekli, da dobim danes aparat. Pa ga na srečo nisem. Samo en zob mi je po-brusil. Rečem vam, dragi bralci, bilo je ful špon, ker nisem dobila aparata. Katja Ziherl, 10 let, OŠ Cvetka (iolarja Škofja Loka Z motorjem v koruzi Med počitnicami sem doživel in videl veliko lepega. Ko smo se vrnili iz šole v naravi, je očka kupil motor. Velikokrat meje tudi peljal. Bilo je super. Ko sva se vozila po stranskih poteh, sem ga prosil, če lahko tudi sam peljem motor. Dovolil mi je. Najprej me je naučil prestavljati prestave in kako se motor ustavi. Prav hitro sem si vse zapomnil. Nekaj časa sem se vozil po poteh med polji in ker sem bil prepričan, da že dobro vozim, sem zapeljal na cesto. Kar naenkrat pa sem pred sabo zagledal traktor. Takoj sem pozabil, kje so zavore. Očka je za mano vpil, naj ustavim. Ker pa sem pozabil, kako se ustavi motor, sem zapeljal v koruzo. Potem se je motor ustavil. Ko je očka pritekel do mene, sem bil ves prestrašen. Potem pa sva se začela oba smejati. To je bila moja prva samostojna vožnja z motorjem. Marko Kostadinovič, 5. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Filmska nagradna uganka Gremlin je "duh, ki moti polet letal; ki ovira vsakršno delovanje". Gremlini, ki jih je pred šestimi leti proslavila svetovna uspešnica režiserja Joeja Danteja, se za letala niso menili, zato pa so se vtaknili v vse ostalo M postavili na glavo mestece Kingston Falls. Začelo se je či-■ sto nedolžno. Fant je dobil." 11 dar Gizma, ljubko, prijazno m mm povsem neškodljivo bitje - če se seveda držite določenih pravu-Gizma ne smete izpostaviti močni svetlobi, ne smete ga zmoči; m ti in nikoli ga ne smete hrami po polnoči. Fant je zaradi spi?" ta nesrečnih naključij prekršil ta pravila in rodili so se grem'1' ni, na desetine majhnih, zoprnih bitij, ki so neznansko nu' dobna in v tem še prav nesramno uživajo. . 2 Po šestih letih so se gremlini vrnili s filmom (irentl'1" in so nadležnejši in nesramnejši kot kadarkoli pa tudi boU ambiciozni, kajti zdaj strah u jejo kar New York. Film 3. oktobra prihaja na kranjska filmska platna. Ka° se želi potegovati za dvakrat po dve vstopnici za ogled katere; gakoli filma v dvoranah Kino podjetja Kranj naj odgovo" na tole vprašanje: kako je v filmu ime fantu, ki' je dobil v da Gizma. Odgovore pošljite do 11. oktobra na naslov: ČP cjjjj 64000 Kranj, Moše Pijadeja I - nagradna uganka I* *0' klopi. \/2jZ N MORA BITI RAČUNALNIŠKI Računalniški program MISEL je nedvomno eden najuporabnejših na našem tržišču. Program je razumljiv in pripraven n vse oblike poslovanja lako je na primer modul OSEBNI DOHODKI S KADROVSKO EVIDENCO; • EN0STA VEN ZA DELO [porabnik za delo z modulom Osebni dohodki j kadrovsko evidenco nc potrebuje računalniškega znanja, zadostuje ie, da je usposobljen za delo z OD s KE. • PRILAGODLJIV SPROTNIM SPREMEMBAM VPOSLOVANJV V podjetju lahko v šifrantih sami nastavne \prememhe v načinu nagrajevanja. • OMOGOČA SPROTNO USKLAJEVANJE S SPREMEMBAMI V ZAKONODAJI V podjetjih z računalniškim programom Misel so lahko />n ,r izjilačalt osebne dohodke po novi zakonodaji .1 januarja /9W/, saj je bil jirogram že prilagojen obračunavanju \ konvertibilnih dinarjih !

cA* f & ® V SODELOVANJU S PODJETJEM GORENJE-POINT PONUJAMO PAKET SOEI-POINT, ki VSEBUJE: MODI DOHODKI S KADROVSKO EVIDENCO. OSNOVNA SRE TER OSEBNI RAČUN VI MK PC-A I 4jČi: Moj mali Je opasan Andrej Sifrer: Sur T*JJT PR K D LOGI Tržiški vrtec uspešno organiziral zabavno otroško delavnico Razigrani cicibani Velike in male pisane škatle so bile pravi izziv. Malo papirja za "friziranje" in seveda obvezne škarje in lepilo, pa so nastale prave skulpture. Na prostrano igrišče ob otroškem vrtcu Deteljica na Bistrici pri Tržiču so se v nedeljo popoldne že pred napovedanim začetkom ob poldrugi uri zgrinjali mali cicibani v spremstvu staršev. Najbrž zgodnjemu prihodu ni bila kriva zmeda ob premaknjeni uri, ampak radovednost: Kaj so pripravile vzgojiteljice, kakšen bo ta poskusni tržiški živ-žav? Vse od ideje do izvedbe in asistiranja malim obiskovalcem so vzgojiteljice pripravile same, glavno vodilo pa jim je bilo, da združijo malčke in starše v ustvarjalni 3. UB 40: Kingstone Town 4. Lauren VVood: Fallen 5. Elton John: Sacrifice 6. Roxette: lt must have been Love 7. Chris Rea: Let's Dance 8. Sam Brown: Kissing Gate 9. Eros Ramazzotti: Se bastase una canzone 10. Vava con dios: Nah, neh, nah igri, v kateri naj bi nastali tudi izdelki. Videti je bilo, da je njihovo prizadevanje zelo razveselilo tako otroke kot starše. Obisk je bil množičen, vrvelo pa je tako pred odrom, kjer je kraljevala med otroci posebej priljubljena Romana Krajnčan, kakor tudi okrog igral in posebej v delavnicah. Za mizicami, ki so jih postavili po vsem igrišču pred vrtcem, so otroci in starši, vsi enako zavzeto, kiparili, slikali, rezali, lepili, sestavljali, mizarili... Nastale so igrače, nakit, sestavljanke, lutke, risbe, kipci... Iz spretnih rok dveh frizerk so prihajale prave lepotice, kandidatov za šaljiva tekmovanja pa tudi ni manjkalo. Živ-žav se je seveda še povečal ob srečelovu, katerega izkupiček so namenili obnovi igral. Srečk (vsaka je zadela dobitek ali tolažilno nagrado, naš časopis pa je prispeval polletno naročnino) je seveda zmanjkalo, gneča ob prevzemu nagrad pa je bila verjetno edina slaba točka v organizaciji prireditve. OBČINA KRANJ SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO IX. Odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško s skromno udeležbo Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj, OŠTO Kranj in OK ZRVS Kranj so organizirali 10. 9. 1990 na strelišču v Struževem IX. Odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Tekmovanje v streljanju v moški in ženski konkurenci je potekalo v tradicionalnem športnem duhu. Tekmovanja se je udeležilo 159 posameznikov in 15 posameznic. Ker je tako tekmovanje organizirano v kranjski občini smo enkrat letno, obžalujemo, da občani niso bolj množično izkoristili te prireditve tudi za svoje obrambno usposabljanje. Tokrat objavljamo rezultate samo za posameznike, ki so dosegli najmanj 30 in za posameznice, ki so dosegle najmanj 20 od 50 možnih krogov. Občani, ki bi radi zvedeli še ostale rezultate tekmovanja, si jih lahko ogledajo na sekretariatu za ljudsko obrambo občine Kranj. Sekretar Stanislav Rupnik REZULTATI IX. odprtega prvenstva Kranja v streljanju z vojaško puško dne 15. 9.1990 na strelišču v Struževem ŽENSKE 1. JANŠA Dora 40 krogov 2. BOJANIČ Marjana 37 krogov 3. ŠARKAN Suzana 34 krogov 4. SMRTNIK Darinka 31 krogov 5. LEBAN Alenka 28 krogov 6. GRIL Ema 27 krogov 7. VERBIČ Elizabeta 26 krogov 8. ŽARN Darinka 26 krogov REZULTATI IX. odprtega prvenstva Kranja v streljanju z vojaško puško dne 15. 9.1990 na strelišču v Struževem MOŠKI im na srcu ^•Gary Moore: Slill gol the blues *• Alannah Mvles: Black Valvet Lestvico ureja Nataša Bešter. KLPpN domači predlog T«ji predlog...... Naslov....... Ijjpone pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. U)l]j° VaS 'Cpe nagrade' '*rv' izžrebanec bo dobil dvojno kaseto ME- ;pe nagr MORJA IN SONCA. Škarje, lepilo, sukanec, želod, zobotrebci, malo domišljije in pridne roke: vse mojstrovine so seveda romale z ustvarjalci domov, najbolj uspešne izdelke pa so med prireditvijo razstavili. Starši in otroci so vsevprek zatrjevali, da si česa takega še želijo, vzgojiteljicam pa ob uspehu cicibanovega popoldneva tudi ni bilo žal vloženega truda in dobre volje. Morda je že to garancija, da prvi "Ciciban, dober dan!" ni bil tudi zadnji. # T. J., Foto: J. Cigler Male gorenjske vasi gozd_ Sadje je dobro obrodilo , Oračev Lojze je ta dan ku-a' žganje. Dobro jc obrodilo r^je in nekaj sc ga bo nateklo, tJOsti :------J ■■■ Piše: D. Dolenc J0sti 0^eset glav živine je v hlevu, kv?£ tr'deset ovac se pase v jiski gori ("-jstj ^mct je v 0vuU nekl1-' i°če kQt otrok- da« lcilke Stir' dni staro< Je jo h fanl naŠcl ob ćredL Zdaj QV«ranijo po dudki, noče biti jP u tanilc za ogrado. Najraje v naročju. Oračeva Tinka, la k Princu in merila nanje. Potem je padlo povelje, naj ne streljajo, temveč vas požgejo. Četrt ure so imeli ljudje časa, da so vzeli s seboj, kar so potrebovali. Že drugič so ta dan prišli po-ž.igat. Prvič so v vasi požgali Prinčevo hišo, že 13. julija 1944, in Prinčeve selili. Takrat so ustrelili Mežnarjevo Katro. k tat2rfVa sestra' k' Pridc p°ma- fc. domačim, je danes njena ECrna Sicer Jc Pa Oračeva rriUA/n'"1il tudi po izdelavi do- htm*f Sira" Lo'ze JC v Kmei' (Ji'|.| 8'asu staknil nvept in ga UirJi P,> n|n" P" l'niue\ili ca HnMPr,Pravljajo. Tudi skuto in kd0 St' ,,,)blli- ("'e Pride teh j,m,lmo' naJ povpraša po q n,s"'h dobrotah. je le svinjak nju (.naJbujŠem dnevu v življe k0 >JOJžanov, 7. oktobru 1944, sPoLM1' P°^;ma vas- P"^' °Vri Sred' v:lsi' Koklskl to : , Se jc tu veliko zadrževal, *ki n i l>a S(' vas napadli kri-h>anj c,sti Prvi napad so pai NtJ .°krai bilo. On |e bil •.«• K<>, ' ■ dobro se spominja, ko h'1'"''"'t I. bataljona Slav- "nin 1 K,n |o j o , svopmi Krvav P"St'' na pomoč i/pod Ogm 1,1 Vasrani so se med otr0t;i ,",,lki,ll proti Kriški. *<> So '" najstarej6i vaščani pa S°jih vUCkli h Knsl,"i Potcin dO v. Se " kUp.l) /\ Ick 11 II.I SIV '^in, ,'" k,U k /,(Ul Poslavih "raljezca sta se ugne/di Oračev Lojze se je lotil kuhanja žganja Tokrat pa ni ostala nobena hiša. Nemci so se potrudili, da so vas povsem uničili. Kož.movo in Jurjevo so ljudje še pogasili, kajti Nemci so zakurili le znotraj, na posteljah. Dva dni so se držali v teh hišah, potem so požgali še te. Cel in nedotaknjen je ostal le Koširjev svinjak. Se danes kljubuje času. Domačinom so pomagali svojci v dolini. Živa veriga od Golnika do Gozda Po vojni so za vaščane zgradili najprej dve baraki, da so lahko začeli obnavljati vas. Gojžanom so pomagali ljudje z delovnimi akcijami. V prvi akciji so spravljali opeko z Golnika v Gozd kar z živo verigo: toliko ljudi je prišlo, da so podajali opeko iz rok v roke vse do Gozda. Potem so naredili presek za elektrovod, postavili so žago. Cesta v Gozd je bila takrt ozka, kolovoz, še traktor ni mogel v vas, se spominja Oračev Lojze. Ves gradbeni material jc bilo treba s konji zvozili v vas. En konj pa je lahko vlekel po tri vreče cementa, takšen breg jc bil. Ustanovili so Obnovitveno zadrugo in na pogoriščih so zrasle nove. velike hiše. Po vojni je bilo tu še vedno živahno. Radi so prihajali sem Ocl »srh bis v vasi je nepoškodovan ostal le Koširjev svinjak. gor borci, se spominja Oračev Lojze. Za krajevni praznik so določili prav dan, ko je bila vas požgana. V nedeljo bo že še-stinštirideset let. Vseeno se je kar veliko naredilo v teh letih. Cesto imajo urejeno, le še tisti kilometer asfalta bo treba položiti, telefoni jim zvonijo v hišah. Ne morejo pa se pohvaliti z vodo. Pred leti so delali nov vodovod, a se zdaj kaže, da vode zmanjkuje. Letos, ko je bilo sušno leto, so jim jo gasilci vse poletje dovažali s cisternami. Nekaj .časa je bila voda celo oporečna. Zdaj je ta v redu, le premalo je je. Nekje mora uhajati. Morda so premalo pazili takrat, ko so polagali cevi. Oračev Lojze trdi, da bi imeli odlično vodo in dovolj bi je bilo, če bi jo takrat potegnili s Pola-nc, kakor so vaščani predlagali. Res je, da bi bilo malo več stroškov, kake 4 km daleč bi jo morali potegniti. Pa kanalizacijo bi morali urediti, da bi se vršin-ska voda nekam odtekala. Vendar, dokler ne bo tu odprta gradnja za nove hiše, vsega tega ne bodo imeli, se zavedajo v Gozdu. Pošte pa ni Ampak vsaj nekaj bi jim pa lahko ustregli: vsaj dvakrat tedensko bi dostavljali pošto v vas, vsaj ob torkih in petkih, ko dobivajo Gorenjski glas. Tako pa imajo svoj poštni predal v Križah in če gre kdo po pošto, jo dobijo, sicer ostaja tam. Malo nižje v Veterno jo tržiški poštar redno dostavlja in zdaj, ko je dobra cesta, res ne bi smelo biti težav, da ne bi pošte dobili tudi Gojžani. Njihova nesreča je le v tem, da spadajo pod po što Križe. Vse skupaj spada vendarle pod tržiško pošto! Danes vaščani ugotavljajo, da so edina vas na Gorenjskem, kamor pošte ne dostavljajo. 1. ŽIŽMOND Igor 47 krogov 2. PFLAUM Boris 44 krogov 3. ŽMITEK Vladimir 43 krogov 4. BUČAN Simon 42 krogov 5. MARČUN Alojz (ml.) 42 krogov 6. TOPLIŠEK Stane 40 krogov 7. ČIMŽAR Janez 40 krogov 8. MARKIČ Tone 40 krogov 9. RESEK Anton 40 krogov 10. ČRMELJ Darjo 39 krogov 11. BENEDIČIČ Matjaž 39 krogov 12. KERN Franci 38 krogov 13. OSTERMAN Jože 38 krogov 14. FRELIH Vinko 38 krogov 15. HVASTI Miha 38 krogov 16. ALIDŽANOVIČ Asim 37 krogov MALAVAŠIČ Zmago 37 krogov 18. ŠTILC Uroš 37 krogov 19. MOŠIROKOL Dušan 37 krogov ŽIŽMOND Zdravko 37 krogov 21. BOGATAJ Jože 37 krogov KOREN Marko 37 krogov 23. ZAVAŠNIK Hubert 37 krogov 24. ŠEGULA Darko 36 krogov 25 DAGARIN Borut 36 krogov 26 OMAN Matevž 35 krogov 27. HUDOBIVNIK Valentin 35 krogov 28. VIRNIK Lucijan 35 krogov 29. SIRC Peter 33 krogov 30. OMAN Jure 33 krogov 31. PEČNIK Peter 33 krogov 32. PERIC Rudolf 33 krogov 33 JOŠT Jernej 33 krogov 34 MENCINGER Aleš 33 krogov VIŽINTIN Vasja 33 krogov 36 ZUPAN Firmin 32 krogov 37. LENKO Gašper 32 krogov 38. UŠENIČNIK Dušan 32 krogov 39 HVALA Valentin 32 krogov 40 PODJED Jurij 32 krogov 41. BUČAN Branko 31 krogov 42. PEČNIK Maksimiljan 31 krogov 43. RATKOVIČ Rudolf 31 krogov 44 MALOVRH Bojan 31 krogov 45 FRELIH Jurij 31 krogov 46 SlLER Marko 31 krogov 47. PERHOČ Robert 31 krogov 48. BALDERMAN Bor 31 krogov 49. VODAN Robert 30 krogov 50 GRIL Uroš 30 krogov 51. KRAMAR Andrej 30 krogov 52 FEMIČ Ranko 30 krogov 53. ŠTEFUR Gorazd 30 krogov 54. KOLAR Božo 30 krogov 55. VESEL Slavko 30 krogov OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Gosposvetska 10, Kranj Delavski svet temeljne organizacije razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA temeljne organizacije za mandatno obdobje 4 let. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba medicinske, pravne, upravne, ekonomske, sociološke ali politološke smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD zdravstveni dom Jesenice, b. o., C. Maršala Tita 78, z oznako »razpis za 1PO«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 2. oktobra 1990 Alpinistična odprava na Everest Postavljen tretji tabor Kranj, 28. septembra - Siovensko-italijanska alpinistična odprava se po načrtih vzpenja na Zahodni greben Everesta. Kot je sporočil Kranjčan Andrej Štremfelj, je greben (7500 m) dosegla iz tabora 2 po prvenstveni direktni varianti Ameriške smeri 21. septembra, dva dni pozneje pa postavila tabor 3. Večina moštva je zdrava, vračata se dva Tržačana. Vodja mednarodne alpinistične odprave Alpe-Adria Sa-garmatha 1990 Tomaž Jamnik iz Kranja, ki seje pred mesecem dni moral vrniti domov zaradi bolezni, je za bralce Gorenjskega glasa sporočil vsebino dveh teleksov izpod Himalaje. V prvem je namestnik vodje Andrej Štremfelj 17. septembra zapisal prve podatke o vzponu na Everest. Alpinisti Zupančič, Vidali in Sterni so 10. 9. 1990 postavili tabor 1 na višini 5950 metrov. Tri dni pozneje sta Zupančič in Mazzoleni ob pomoči dveh šerp postavila drugi tabor 6350 metrov visoko. Zatem se je Andrej Štremfelj z dvema šerpama povzpel 15. 9. do višine 7050 metrov. V prvem sporočilu je še navedel, da so vsi zdravi, razpoloženje izvrstno in višinski nosači odlični. Drugo sporočilo je odšlo iz baze 23. septembra. Dobri novici v njem sta, da je odprava 21.9. napela vrvi do grebena 7500 metrov visoko in s tem končala prvenstveno tisočmetrsko direktno varianto iz tabora 2 na greben, 23. 9. pa je postavila tabor 3 v globokem snegu na grebenu. Slabša je vest, da se zaradi težav po stari poškodbi Marco Sterni vrača domov v spremstvu Maura Petronia; vsi drugi so zdravi. Vodja Tomaž Jamnik, ki so mu težave z zdravjem preprečile danes predvideno vrnitev v Himalajo, bo še naprej spremljal delo odprave iz domovine. Kot je ocenil, odprava napreduje zelo hitro in je že nadomestila začetno zamudo. Konec septembra naj bi postavila četrti tabor približno 8200 metrov visoko, iz katerega bo poskušala vzpon na 8848 metrov visoki vrh Mount Everesta v prvi polovici oktobra. Iz dosedanjih sporočil ni moč napovedati, kako bo s predvidenim prečenjem na sosednji vrh Lhotseja, naslednje vesti pa vodja Jamnik pričakuje že prve dni oktobra. • S. Saje Spremembe v slovenski telesni kulturi Ustanovili smo športno zvezo Za njenega prvega predsednika je bil izvoljen dr. Rajko Šugman, izredni profesor na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Ljubljana, 25. septembra - Slovenija nima več Zveze teles-nokulturnih organizacij Slovenije, ampak novo Športno zvezo Slovenije. Za predsednika je bil s tajnim glasovanjem izvoljen dr. Rajko Šugman, izredni profesor na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, ki je prav tako bogatejša za nov testni center. Šugman je dolgoletni športni delavec in pedagog, aktiven predvsem pri organizaciji planiških in drugih velikih športnih tekmovanj. Drugi kandidat Janez Matoh je tesno izgubil. Sicer pa na skupščini nove športne zveze ni bilo vse tako, kot bi bilo treba. Na hitro so izvolili noveda sekretarja in edinega kandidata Marjana Jemca, dosedanjega namestnika predstojnika delovne skupnosti prejšnje zveze, čeprav so nekateri, predvsem Planinska zveza Slovenije, terjali, naj se imenuje vršilec dolžnosti, vodstvo športne zveze pa naj bi do prihodnje seje pripravilo nov predlog sestave strokovne službe zveze. Ugovor ni bil sprejet in sekretar je bil že sedaj imenovan. Novi predsednik dr. Rajko Šugman je dejal, da bo športna zveza res začela delovati kot športna zveza, da bo skrbela tako za športnike kot za njihovo strokovno vzgojo in vodstvo in da bo njena pomembna naloga uveljavitev slovenskega športa in športnikov v Evropi in v svetu. • J. Košnjek V soboto od Kranja do Vrbe in nazaj Prešernov supermaraton Kranj, 2. oktobra - Ideja je bila že nekaj časa živa, v soboto, 6. oktobra, pa se bo uresničila. Organiziran bo prvi Prešernov supermaraton na 60 kilometrov dolgi progi Kranj - Naklo - Podbrezje - Podvin - Otok - Vrba - Kranj. Prireditev bo izpeljal organizacijski odbor, ki mu predseduje Stane Bobek, pomagajo pa vojaki iz Kranja, ki nadaljujejo tradicijo 7. brigade Franceta Prešerna. Start teka bo ob 9. uri v Kranju, v Prešernovi ulici, cilj pa bo na Zlatem Polju. Slovesen zaključek teka z razglasitvijo rezultatov bo v središču Kranja med 15. in 16. U Proga bo dolga in zahtevna, zato naj se je lotijo le dobro pripravljeni tekači. Posebna maratona na 42 in 21 kilometrov zaradi zahtevnega zavarovanja tekačev odpadeta in bo zato na sporedu le tek na 60 kilometrov. Startnina bo 150 dinarjev inje plačljiva na žiro račun 51500-620-107-05-1600117-3029980 s pripisom Za maraton. Prijave sprejema predsednik organiza-ci|skega odbora Stane Bobek, Kranj, Titov trg 16, lahko pa tudi po telefonu 062 (Maribor) 35-717. Na Titovem trgu v Kranju številka 16 bodo sprejemali tudi praktična darila za tekače. Seznam darovalcev bo javno objavljen v Prešernovi hiši v Kra- n^U' Na progi bo več kontrol, na katerih bodo izločali tiste tekače, ki bodo omagali. • J. K. Odprto prvenstvo Kranja v streljanju Janševa in Žižmond zmagala Kranj, 15. septembra - Sekretariat /a ljudsko obrambo občine Kranj, občinski štab /a teritorialno obrambo in občinska konferenca ZRVS Kranj so organizirali tradicionalno, tokrat že deveto odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomat sko puško. Tekme se je udeležilo 15 strelk in 159 strelcev. Škoda, da se tega tekmovanja glede na to, da je organizirano samo enkrat letno, ni udeležilo več ljudi. Popolni rezultati so na voljo na sekretariatu za ljudsko obrambo kranjske občine, mi pa objavljamo le najboljše. Največje možno število krogov je bilo 50, Ženske: I Dora Janša 40, 2. Marjana Bojanič 37, 3. Suzana s.u kan 34,4 Darinka Smrtnik 31, 5. Alenka Leban 28,6. Ema Ciril 27, 7. Elizabeta Verbič 26, 8. Darinka Zarn 26 itd.; moški: I. Igor Žižmond 47, 2. Boris Pflaum 44, 3. Vladimir Zmitek 43. 4. Simon Bučan 42, 5. Alojz Marčun ml. 42, 6. Stane Toplišek 40, 7. Janez Čimžar 40, 8. Tone Markič 40, 9. Anton Rcšek 40, 10 Darjo Čermelj 39, 11. Matjaž Benedičič 39, 12. Franci Kern 38, 13. Jože Osterman 38, 14. Vinko Frelih 38, 15. Miha Hvasti 18^ 16. Asim Alidžanovič in Zmago Malavašič 37, 18. Uroš Stole U, 19. Dušan Moštrokol in Zdravko Žižmond 37, 21. Jože Bogataj in Marko Koren 37, 23. Hubert Zavašnik 37, 24. Darko Šegula 36, 25. Borut Dagarin 36 itd. • J. K. Vinko Šimnovec, trener članov kegljaškega kluba Triglav V novi sezoni boljši izgledi Kranj, 25. septembra — Republiška moška in ženska prva keglja-ška liga v sezoni 1990-91 se začne 20. oktobra. V obeh ligah je deset ekip. V lanski prvi republiški ligi je bila ekipa članov k k Triglava sedma, kar je bil za to mlado ekipo že uspeh, saj so pred startom računali, da se bodo borili za obstanek. V novo sezono spet startajo pomlajeni, a ni bojazni, da bi se borili za izpad, pravi trener članske ekipe, Vinko Simnovec. V lanski sezoni so največ v prvi slovenski ligi pri članicah pokazale prav kegljačice kranjskega Triglava. Bile so republiške prvakinje in v kvalifikacijah igrale za vstop v prvo zvezno žensko kegljaško ligo, kar pa jim ni uspelo. Člani so že pred lanskim začetkom v enaki republiški ligi računali, da se bodo borili za obstanek. Pomladili so ekipo in kar precej njihovih odličnih kegljačev je odšlo od Triglava k drugim klubom. A vseeno so po začetnih spodrsljajih zbrali dovolj Balinanje Radovljica na pragu prve lige Radovljica, 2. oktobra - Radovljiški balinarji so drugi v medrepubliški ligi. kar jim omogoča tekmovanje na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno balinarsko ligo. Kvalifikacije bodo v soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra, v Skofji Loki. Radovljiški balinarji na tiho računajo na uspeh in na uvrstitev v prvo zvezno ligo, vendar je že letošnji uspeh velik. Balinarje uvršča med najuspešnejše radovljiške športnike. • J. Rolc Nogomet Izidi gorenjske lige Kranj, 2. oktobra - V 4. kolu gorenjske nogometne lige člani A so bili doseženi naslednji izidi: Polet : LTH 1:1, Za-rica : Bled 3:1, Lesce : Mavčiče 3 : 0, Trboje : Tržič 2 : 4, Britof : Alpina 0 : 6, Bitnje : Creina 0 : i; člani B: Podgorje : Podbrezje 1 : 2, Hrastje : Grintavec 3 : 2, Preddvor : Visoko 3 : 4, Šenčur : Kondor 4 : 0 in Kokrica : Velcsovo 0 : 3 b.b.; kadeti III. kolo: Britof : Šenčur 1 : 3, Naklo : Tržič 0 : 3, Triglav : Jesenice 5 : 2, Zari-ca . Alpina 5:1, Polet : Alples 4 : 0 in Sava : LTH 4:2; mladinci III. kolo: Tržič : Visoko 6 : I, Naklo : Creina 2*: 5, Bled : Lesce 0 : 6, Sava : Bitnje 6:1, LTH : Alpina 2:1, Trboje : Mavčiče 0:5; pionirji III. ko lo: Tržič : Bled 4:1, Jesenice : Lesce 2 : 2, Visoko : Triglav A 2 : 6, Naklo : Velesovo 6 : 3, Britof < i ema 0 : 4, Alpina Alples A 3 : 2, Alples B : LTH 0 : 13. Sava : Bitnje 7 : 0, Šenčur : Zarica I : 11 in Trboje : Hrastje 6 : I. • R. Antolin Nogomef Naklanci zastreljali enajstmetrovko Naklo, 30. septritihra - V 7 kolu slovenske nogometne lige je Naklo doma igralo / Jadran i a mo i/ Dekanov Pred 6(10 gledalci je Kil izid 0 : 0 Naklo, ki je igralo \ postavi Vodan. I esko\ei Jane/ Križaj, Lunar, Boris križaj. Jošt. Ahčin. Cotman, Pavlin, faneski in Bohinc. v drugem polčasu pa sla (»me si o Cotmana in Itohinea /.ugiala /aploinik in le lovčan. hi lahko zmagalo, suj so njegovi igralci imeli najmanj pet zrelih priložnosti, med drugim tudi enajstmetrovko, ki jo je Janez Križaj /astrcljal. Vsake ZgU hijene točke doma jc škoda Naklo je še vedno peto / osmimi lo-čkami, kar je za novinca v ligi uspeh • J, K. volje in bili na koncu sedmi v tej ligi. Čeprav so v novi sezoni izgubili izvrstnega kegljača Francija Sajovca, ki je prestopil k ljubljanskemu Gradisu. Po besedah trenerja Vinka Šimnovca v sezoni 1990-91 ni več bojazni, da bi se morali boriti za obstanek. Računajo, da se bodo uvrstili v sredino desetčlanske lige. Če bi ostal Franci Sajovec, bi se zanesljivo borili za vrh. Kateri so kegljači, ki bodo igrali v ekipi? Kdaj ste začeli s pripravami? Izlet kranjskih planincev Na Trupejevo poldne Kranj, 2. oktobra - Planinsko društvo Kranj vabi planince in prijatelje narave na izlet na 1932 metrov visoko Trupejevo poldne, ki leži v zahodnih, samotnih in skoraj nedotaknjenih zahodnih Karavankah. Izlet bo v soboto, 6. oktobra, vodila ga bosta Peter Meglic in Miro Feldin, prijave pa sprejemajo v pisarni Planinskega društava Kranj, Koroška 27. Izletniki bodo odšli iz Kranja z rednim avtobusom ob 6.10, se povzpeli V idilično vas Srednji vrh nad Gozd Martuljkom in se polagoma dvigali do vrha Trupejevega poldneva. To je gora, ki koroškemu kmetu Tru-peju pove, da je poldne takrat, ko je sonce točno nad tem vrhom, izletniki se bodo vračali prek planine Grajščice. Hoje bo za okrog 7 ur in to ne preveč zahtevne. Priporočljiva je običajna planinska oprema in smučarske palice. • J. K. V četrtek, 4. oktobra Radovljiško prvenstvo v krosu Radovljica, 2. oktobra - Zveza telesnokulturnih organizacij in Društvo pedagogov telesne kulture Radovljica prirejata v četrtek, 4, oktobra, ob 15.30 v Mošnjah na nogometnem igrišču za hotelom v Pod-vinu občinsko prvenstvo osnovnih šol in športnih organizacij radovljiške občine v kro su. Proge bodo dolge od 1000 do 5000 metrov. Osnovne šole se lahko pri|avijo še iiitri na ZTKO, Gorenjska 26, ostali pa na dan tekmovanja uio pred startom, uro pred startom Os novne šole naj posebej prijavi jo najboljše v letniku 75 zaradi potreb ekipe za nastop na krosu Dela, ki bo 13. oktobra v Velenju. Četrtkov kros bo tudi v drugih kategorijah i/biren za sestavo občinske reprezentance za republiški kros. # J. K. Košarkarji Triglava končali priprave kranj, I. oktobru - V pripravi tU novo stvono, ki se bo začela že čez nekaj dni, so košarkarji Triglava v četrtek, 27. septembra, na Reki odigrali povratno prijateljsko tekmo / domačim kvarnei jem in i/gubili 83 : 80 (34 :37). V nedeljo, 30 septembra, so sodelovali na I mednarodnem pokalu Alpcomerc v Tolminu. V prvi tekmi so se pomerili / ekipo Mineral Slovana in /magah / rezultatom 71 : 69 (38 ; 23). v tekmi /a prvo mesto pa so igrali / doma čim Alpcomercom in zmagali / rc/ullal.im S3 SH ( m v) V Tolminu je ekipa igrala v posla vi: Horvat. Prezelj. Čarapic, Omahen. ladić. Hošn|ak. Subie, Sušič in Milic. »Iz kluba je odšel h Gradisu Franci Sajovec. Imamo mlado ekipo, ki se bo borila za sredino lestvice. Za ekipo bodo igrali Karel Boštar, Vane Oman, Boštjan Mihelič, Vinko Cvirn, Mišo Beber, Marko Oman, Stane Potočnik, Janko Karun, Dajman Hafnar, Samo Vehovec in jaz. V ekipi bo občasno nekaj mladih, ki že resno trkajo na vrata prve ekipe. Izgubili smo izvrstnega tekmovalca, z njim bi se gotovo borili za sam vrh. Poudariti je treba, da v našem klubu vzgajamo mlade igralce. Prav ti nastopajo v Gorenjski kegljaški ligi, kjer pridobivajo potrebne izkušnje. Letos bomo spet pričeli s pionirsko kegljaško šolo. Vodil jo bo Janez Lužan. Vsak, ki je voljan kegljati, se lahko vpiše v to šolo. Prijavite se lahko vsak dan v pisarni kluba na kegljišču. S pripravami smo začeli konec avgusta. V začetku septef1' bra smo bili na tridnevni" skupnih pripravah na Poklju" ' Zdaj trikrat tedensko trenemo doma na kegljišču Triglfv. in enkrat tedensko v telovadni' ci v Stražišču nabiramo sp^' šno kondicijo za moč. Upaj"1 2 da bomo res tako pripravlja1' da bomo na koncu v sredim P venstvene lestvice.« D. Humef Danes derbi Jesenice : Olimpija Žal spet poteka vse po starem. Stvari, tudi glede registracije , vilnih tujcev, niso urejene. Edino Olimpija in Jesenice spostuJ dogovore in predpise, drugi pa ne, zato se mora slovenski n odločiti, ali bo sodeloval v takem mešetarjenju. I Kranj, 2. oktobra - Danes bo na sporedu že tretje kolo v zvezni hokejski ligi. Dosedanji dve koli sta pokazali na 'zr . no dobro pripravljenost Olimpije iz Ljubljane, ki je prem«*S tako velikega favorita Medveščaka kot Crveno zvezdo. M veščakje zmagal enkrat, prav tako pa tudi Jesenice v Pe.tejs0 igri s Partizanom v Beogradu, v prvem kolu pa Jeseničani n igrali, ker Vojvodine ni bilo na Jesenice. . sj0. Danes bo na sporedu tretje kolo. Na Jesenicah bo prv' venski derbi med Jesenicami in Olimpijo. Izid je negotov. J . ničani so Olimpijo v pripravljalnem obdobju že premag ' olimpija je premagala Medveščak, le-ta pa med drugim Jj^ ničane. Tekma bo torej zanimiva. Crvena zvezda igra z veščakom, Vojvodina pa s Partizanom. Sicer pa bodo letos v prvem delu, do 20. kola 4. dec ^ bra, odigrali 4 kroge medsebojnih srečanj. Prvi štirje gred l finalno skupino, kjer bodo spet igrali štinkrožno (po istva P/' vsakim doma in v gosteh), nato pa bo v končnici prvens, vi igral s četrtim in drugi s tretjim, zmagovalca pa bosta ig za prvaka. .j so Prvo B ligo pa bodo ograli v dveh skupinah. V zahod i Bled, Triglav, Slavi ja in Cinkarna, v vzhodni pa Mladost, Spartak in Zagreb. • J. Košnjek Avto moto šport Zmage in smola Pintarja Kranj, 28. septembra - V Slavonski Požegi je bil;i druga za državno prvenstvo motociklistov. V kategoriji do 80 c v moral Jane/ Pintar zaradi okvare motorja Lberhardt pff kategoriji do 125 cem pa je s Hondo prepričljivo zmag*' gierfl magal lanskega državnega prvaka Goreča i/ Domžal. Alb'l\o$\0[ ni nastopil zaradi poškodbe pete na dirki v Karvini na ^ >st P11 vaškem. V kategoriji super bike sta bila Brane Lipnik i/ ^ ^iP Žirovnici in Darko Katrašnik iz Radovljice, prvi je čJafl.. jjjlti Domžale, drugi pa AMD Tr/ič, deveti in deseti. Na ,rejvakfa1 konec preteklega tedna v Banjaluki pa je Janez Pintar prepričljivo zmagal. . pp/CP V Brežicah so tekmovali motokrosisti za republišk* stvo. V kategoriji do 125 cem je zmagal Urbani ja, Andrej . p^r i AMD Kranj) je bil deveti, i/redno miolo pa je imel "v1,1 L\0v* čic (AMD Kranj), ki je v obeh vožnjah povedel, pa je nl° ' kr.it zaradi okvare motorja odstopiti. # IM. Jen ko le Smučarski skoki Tri prva mesta v ZRN Reit mi \\ inkl 0 ''''kih^Hit dišču je bila tradicionalna revija mladih skakalcev alp<* sCč^ kjei so sodelovali ludi skakalci kranjskega Triglava. M0^ 80 skakalci so čani so bili zrn dosegli nekaj imenitnih uvrstitev. Kar ""Ij^par1 agovalci, in sicer brata Andrej in Igor Miha Tržen. Tudi ostali so zabeležili zelo dobra mesta- )gv Tržen Rezultati: pionirji do II let: I A Cu/nai Kelpefi 164,3 (16, 16), pionirji dO 12 let: I. M 30), 3. Janežič 154,8 (27. 13 let: I I. Cu/n.u 170. pionirji do 14 let: I Steehei (Avstrija), II. Markelj '"'iri^ 7,5 27):^ 1,2 (29,5. 29,5), ». P. f>™lkJ6^^^ 26), pionirji do 15 let: Popperl t/RN) 1X3,8 (31.31); - 9H 169,6 (29,5, 29). J. J»*c Žvikartu srebrna kolajna kranj V smučarskem skakalnem centru je bilo v nedeljo letošnje poletno prvenstvo Slovenije \ ■ i* starejše pionirje. Med okoli 50 skakalci i/ vseli sloven gVj kalnih klubov je /magal I pihljani.in Rok Omrzel 1' ,' stitve so dosegli tudi kranjski skakalci 'Tadej /vik"! #tP vo osvojil srebrno kolajno, G. Tržen je bil uadicu"1'1 Rakovec pa je bil peti. Re/ultali: I. Omei/el (II. Ihri|a) 19^,9 <6l, 60. • (J^ "riglav) 190,4 (59,5, 59,5), 3. Kaligaro (Velenje)' -?cfan Pif J,5), 4. G. Eržen (Triglav). 5. Rakovec (Triglav). ( ,r»jč). * (Triglav) 58,5), 4. G. Eržen (Trigli.*, i, ,, glav), 10. Kokulj (Sini), 12. Zupan (Stol), 13. J. Grosan ^0tv Vesel (Triglav). KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN V mesecu varstva pred požarom Gasilci dejavni ves oktober ^ranj, 28. septembra - Požari uničijo vsako leto dobršen kos naseli Premoženja. Ko ogenj zagori, tudi najbolje opremljeni in usposobljeni gasilci ponavadi ne morejo več rešiti veliko. Zato si v gasil-. 0rganizaciji prizadevajo za preprečevanje požarov z raznimi dednostmi, ki je največ oktobra, v mesecu varstva pred požarom. Komisija za požarno pre-entivo pri Gasilski zvezi obči-ne Kranj je tudi za letošnji ok-°ber pripravila obširni spored ^javnosti, ki bodo po eni stra-namenjene članstvu, druge P? bodo gasilska društva orga- l?'rala za osveščanje prebival-,,Va- Občinska gasilska zveza v ltkfnj'u naćr"tuje 3. oktobra 90 kar dve predavanji za strokovne kadre v društvih. Predsedniki komisij za preventivo se bodo pogovarjali o preventivnih pregledih objektov v okolišu gasilskih društev, poveljniki in drugi operativni člani pa se bodo seznanili z analizo gozdnih požarov. Oktobra bo izvedla v Kranju večjo ogledno vajo, na kateri bodo sodelovali tudi gorski reševalci, predvidena pa so tudi tekmovanja za gasilske enote civilne zaščite. Mladina se bo 20. oktobra pomerila na kvizu o požarni prventivi. Po vseh osnovnih šolah so razpisali natečaj za spise o varstvu gozdov pred požari, na kranjskem radiu pa bodo odprli telefon za pogovore o požarni varnosti v občini. Gasilska društva naj bi na predlog občinske zveze do sredine oktobra izvedla nočne vaje za ocenjevanje. Poskrbela naj bi tudi za strokovno izobraževanje članstva, pregled gasilskih objektov in opreme ter so- delovanje z enotami civilne zaščite. Oktobra bodo gasilski domovi marsikje odprti za prebivalce, ki jim bodo prikazali gašenje z gasilnimi aparati in jih seznanili z delom gasilske organizacije. Predvideni so tudi preventivni pregledi objektov v okoliših društev, obiski po šolah in skupni izleti v gasilski muzej v Metliki ter Dom gasilcev na Travni gori. Seveda, take in podobne dejavnosti bodo organizirali ne le v kranjski, ampak tudi drugih občinskih gasilskih zvezah na Gorenjskem. # S. Saje v jeseniški občini več tatvin, vlomov in požarov Manj nesreč na cestah es*nice, 18. septembra - Ko so na zadnji seji jeseniškega izvršnega *"eta govorili o varnostnih razmerah v občini in delu policajev na .Anicah in v Kranjski Gori, so z zadovoljstvom ugotavljali, da se *'e,°s bistveno zmanjšalo število prometnih nezgod, pa tudi število Vrtnih žrtev na območju občine. Bolj zaskrbljujoč pa je podatek, * '"»ajo policaji vedno več opravka s kršilci javnega reda in miru, ^ Pa je tudi primerov vlomov in tatvin. Kot je opozoril Ludvik Zupančič, komandir Postaje milice 1,8 Jesenicah, so varnostne raz-JJ^re močno povezane s pad-^ življenjskega standarda. /cm mesu prašičev, zaklanih v sili, živ pri temperaturi 0 ■*ppinj Celzija do štiri mesece, v prekajenih šunkah od 6 do I* tednov, v nasoljenem črevesju pa celo več kot pet mesecev. 'udi blato in voda zbolelih prašičev sta kužna od 6 do 10 dni. fab> je poleg prodaje prašičev z okuženega območja pri tej °'e/ni prepovedan tudi promet z mesom in mesnimi izdelki Prašičev. • H. J. QjA SONČNI STRANI ALP Nik ar uničevati gob ^'"i; 28. septembra - Čeprav pri nas še nimamo zakonskih predpi-6k . m omejevali nabiranje gob za lastno rabo oziroma prodajo, Ra n' '"''•'Sklh družin že dolgo opozarjajo na posledice ropanja teti *r*vnega bogastva. I Inlčevatijc gob je namreč splošno škodljivo r>i/ho /mh bitij v gozdu. Nujna previdnost pred radioaktivni-Vr*tami gob. ^'nah^ ^'ovcm|' 1° zaenkrat dovoljeno nabiranje gob v vseh kol i -b0 Nihče nikogar ne nadzoruje, kaj prinaša i/ go/da in kako pars,P°ri|bil gozdne sadeže. Posledice takih razmer so pravi ro-G0r '.Pohodi /lasti tujih nabiralcev gob po naših gozdovih, na njje J^em predvsem po Pokljuki. Zato Gobarska zveza Slove-v pr ?lraja na stališču, da za komercialne namene ne bi nabirali fcJokji m količinah vsaj tistih vrst gob, katerih rast se zadnji banQ **utno zmanjšuje. Izrazit primer za to jc lisička, pa tudi go- v "i vsako leto na pretek. bira|. K°barskih družin skušamo t razstavami seznanjati na- ta?l Ct" * vrstami gob in jih obenem poučiti o gobarskem bontonu,« KraJ^1 Predsednik delciminalorske komisije v Gobarski družini opij.1 \rlio\nik, ki i/ dolgoletnih nahiralskili izkušeni '"'ti,» nepravilnosti: »Mnogo ljudi utrga ne/nano gobo in jo *evanV>Hvr/e, ali pa ju .elo brca. Iako početje je škodljivo, saj uni-.u",,J«Ui« rastišča prizadene vso okolico; gobe namreč *r*le "uinus, ki je potreben /a rast go/da. Nabirati je treba le U nekatere vrste je posebej priporočljivo, da jih nabira-go/du. Nabrane gobe je najbolje nositi v pleteni kus m. '>C'"; v "lat«, >anrane gone Jf iiiijmnjt m»m ' jnuvui mmui, V« tv '»hko trosi padajo na Ha in /asejejn gobe na novem rastiš- ltaterc'ri ,l,ls /l" pripravljani zaščitne ukrepe, ki bi zaprli vsaj nc Predele za nabiranje gob v komercialne namene Zal |c Sac, Ječi. ^ni>>n)ln2Uul' pogosto nabirana kostanjevka in riganček is.un • s. Sa,, ^rcčV'c Us,c °mcjitev prinesel radioaktivni dež po černobilski r8dia,o:. ,r°k"vn)aki so v večletnih raziskavah ugotovili, da so z •ne, Kranj ■ lift™ Komisija Za M DR in DS za OD Servisnega podjetji« ^ objavlja prosta dela in naloge VODENJE MIZARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji: V. stopnja izobrazbe lesarske smeri izpit iz varstva pri delu - vozniški izpit B kategorije — trimesečno poskusno delo j{. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s P0'n,*vL|#' lovnim časom. Kandidati na j vložijo pisne ponudbe 1 ^\ žili o izpolnjevanju pogojev v S dneh po objavi na n' Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, 2, trgovini na enem mestu sredi Tržiča ČIPKA 4^ JOKER Trg svobode 20, tel.: 50-534 vse za šivanje spodnje perilo za vso družino otroške trenirke, puloverji ZA JESEN IN ZIMO: modni jeans, bunde, M«' pulover]*« vio družino ^ modna lanska krila, blu*'r kostimi, usnjana torbic« VSE ZA VSAKOGAR - UGODNE 00* MflLl OGLASI @ 27-960 Cesta JLfl 16 Aparati stroji Ugodno prodam pletilni STROJ Passap z motorjem, « 77-234, od H4ure_14367 Prodam avtomatsko tehtnico za tehtanje krompirja ter transportni trak za nakladanje krompirja. Kozi-l^Janez, Čirče 36, Kranj 14381 |*rodam dvoredni pletilni stroj °rother 830. « 68-341, popoldan j____14412 Prodam barvni TV samsung, ekran 632-821 14419 foceni prodam črno-bel TV, star 4 !gta_« 67-101_ 14439 Vodarn novo PEČ TVT, 24 kW. Ce ^_9.000,00 din, « 74-078 14450 ^odam ŠTEDILNIK kiperbusch, rJave barve in PEČ kiperbusch za etažno centralno kurjavo, 14.000 kalorij Cena po dogovoru. $58-406, od 18. do 21. ure 14457 faktorski dvobrazdni PLUG BTP f/10 A, prodam « 69-129 14458 Ugodno prodam PRALNI STROJ E' Niš. « 84-534 14466 Prodam SYNTESIZER Polly 800-2. cena ugodna «50-865 14470 Fodam revolversko STRUŽNICO Skoda in hidravlično strojno ŽA-?0 Bress. 275 mm ter ekscentrike vpenjalno GLAVO, od 0 do 25 rnrr<- Repe, Rožna dolina 7, Lesce, *_74J}71_ 14472 Prodam barvni TV Gorenje Orbi-'er. star 1 leto in pol. Informacije 35-505, popoldan 14477 Bi r0dam nov uvožen POMIVALNIK anco, z dvojnim koritom in odce- la|nikom. «622-310 14479 SMETNJAKI CINKANI KVALITETNO IZDELANI. PREBAĆEVO 32/a, Tel.: 36-426, po 15. Uri GRADBENI Material p - -—'- [Odam aluminijasto folijo za izol-?a'Jo estrihov ali mansarde v ploš-2,5 x 1.3 m 1 77 067, dopol Hg^ah 77 080 zvečer_14417 j^tjodno prodam mešalec in 90 J'ad. m lendoforja 4 cm. *633 643 14431 & ——_.-- jonski mešalec LIV Postojan, "0v. nerablien, prodam za 5200,00 ^_Majes, Kropa 104_14436 Rr°dam armaturno mrežo fi 8 za fi ^»■74 249, po 15. uri 14438 r°dam 130 kom. novih steklenih ,n*em 20x20 in 2 okna KIJ Loga-c 180x140 z vgrajenimi žaluzija : '5 odstotkov ceneje « 75 650 nr 32, Cundričod 7 do 15. ure 14441 HIŠNI SVETI! HITRO IN KVALITETNO TER PO UGODNIH CENAH OPRAVLJAMO slikopleskarska dela. inf. tel.: 064/39-552. 1 rŠS^PLOCEVINO, dim. 2.500 x dir, * 4 mm 1 500 kU C(!nn 850 ij-^-^fl TE 83-663_14454 ho,""'" (""dam 700 kosov velikih tohK kih z|DAKOV in približno 5 - 'Jjok) MIVKE 164 036 1 4456 ZEVANJE MJjg»« in video ?C|i\ie" TEČAJE NEM ANGLEŠĆINE, FRANCO m ITALIJANŠČINE, razli Drj|dQt0P°ni. izvajamo Program |e ^°tek'en 8°dobnemu izražanju, ko i 8 v manjših skupinah, z veli °trftL0nver*acije Odslej tudi za Od ,*e od 10 leta dalje « 23 983, D-Jlo20 uro 14464 JENO !*,a^ bjiTT—:- J c uem *ensko ročno uro iz c*tOr 7,abfov&ka do trgovine Mor !j*Proi-n* 22 9 Poltenega najdite • J C IT' da 1° vrno Lukman Jul VJfl"rovška 21. Krami 14420 mi STORITI riDI SEK.\1 ZASE Nf BO VAM ŽALI «1 JMStmlnikov. i: Wui I SVETOVANJE . MARKETING REKLAMA D.O.O. L J U B L JANA LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije ponedeljek, torek, sreda od 10. do 15. ure po tel. 061/571-125. RAZNO PRODAM MOTORJI KOLESA Prodam APN 6 S, s čelado, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. « 50-865_14469 Prodam BT 50, za 1.000 DEM. Pra-protna polica 32, Cerklje 14476 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam nudi svoje usluge za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! 14071 Če imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje, POKLIČITE na 41 590 ali Sr. vas 19, Šenčur_14227 RTV SERVIS - Sr. Bitnje 65, Žabni-ca POPRAVILO vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov, v najkraj šem času. Delovni čas: ponede Ijek, torek, četrtek in petek, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure! 14273 r FOTO AKI MIRA MOHORIČ ŠKOFJA LOKA OBČANI Ml SMO Z VAMI SLIKE ZA DOKUMENTE VAM NAREDIMO TAKOJ - 10 min. OSTALO Prodam srebrne in pančičeve SMREKE Informacije na « 39-231_14085 Prodam 350 litrski hrastov SOD. Cimerman, Dežmanova 7, Kokrica Prodam VOZIČ1 K za dvojčke. gt 39 399_14478 PRIDELKI Jedilni KROMPIR igor, desire in drobni za krmo, prodam Zgoša 47/a, Begunje_14426 Prodam jedilni krompir Igor, Rezi, Vesna, Dezire "»061/612 253 _14440 Ugodno prodam zimska neškro pljena JABOLKA Marija Šušter šič, Šenčur ■ Planjava, «41 026 14447 Prodam silažno KORUZO, pribli /ur. 1 5 hn «061/841-275 14452 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico Vrbnje 3, Radovljici 14455 Prodam JABOLKA za ozimnico in predelavo « 70 028 14473 Prodam dva nova usnjena NASLANJAČA, novo ZAMRZOVALNO OMARO ter nov PRALNI STROJ. ® 38-202_ Prodam cev profila 1100 mm, dolžina 3 m, pripravljeno za izdelavo cisterne. Pokljukar Franc, Poljšica 5, Zg. Gorje_14432 Z 750, starejši letnik, KOTEL za žganjekuho in jesenove DESKE, prodam. Meglic, Leše 7, Tržič STAN. OPREMA Prodam 4 KW termoakumulacij-sko peč. « 57-969 14435 Ugodno prodam skoraj novo SEDEŽNO GARNITURO. Informacije na «35-214, dopoldan 14451 STANOVANJA Ugodno prodam starejše dvo in pol sobno STANOVANJE v centru Zirov (50 km iz Ljubljane), 74 kvad.m., takoj vseljivo, primerno tudi za vikend. «041/449-995 od 19 do 21 ure 14410 Si želite bivanja v prijetnem, mirnem okolju v stanovanju z jutranjim soncem? Stanovanje je v Drulovki, veliko 40 kvad.m, z balkonom , menjam za večje v Drulovki ali v okolici Kranja. « 38-106 14415 Zamenjam eno in polsobno STANOVANJE za večje na Planini. Ši-fra: JESEN__14424 Če želite kdo iz mestnega vrveža v naselje zamenjam 2-sobno solidarnostno stanovanje z vrtom za prav takšno kje na Planini. Naslov v oglasnem oddelku. 14425 ŠTUDENTKA išče ogrevano GARSONJERO v Kranju za eno leto. Šifra: REDNA PLAČNICA 14429 Dvema fantoma oddam ogrevano sobo z balkonom in kopalnico Šifra: ZIMA 14444 Najamem eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju « 34 076 14445 Mlada družina išče v najem STA NOVANJE v Kranju. «40-505 14474 VOZILA Prodam GOLF, letnik 1979. Ogled popoldan. Gajser, Gubčeva 4, stan. 16, Kranj__14116 Prodam GOLF DIESEL S-paket, letnik 1984 Sajovic, Gorenjska 28, Naklo_14166 Prodam JUGO SKALA 55, letnik oktober 1989 « 47-686 14351 Z 128, rumene barve, letnik 1983, 41.000 km, ugodno prodam za 30.000 din. Piščanec, Titova 62, Je senice, « 85 437, popoldan 14414 ŠKODO 120 LS, dobro ohranjeno, prodam za 27.000,00 din. Pavlovič Edvard, Oldhamska 1, Kranj, «26 255_ 14416 Prodam JUGO 55 L, star dve leti, zelo dobro ohranjen. Kovač, Šmi-dova 2, Jesenice Koroška Bela MOSKVIČ, letnik 1978 v dobrem stanju, registriran do maja 1991, prodam. «23-910 14423 Kamion MAN 6 ton, tip 7 136, le tnik 1971, kiper, registriran do av gusta 1991, prodam «801 300 _14443 IOYOTA Gomila DX, metalne bar ve, dobro ohranjena, prodam. « 39-472_14448 Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DETT, letnik 1979, prevoženih 80.000 km. « 802-265 14449 ZASTAVO 128, letnik 11/87, 40 000 km, prodam. «45 419 po 15. uri OBLIKOVANJE, PODALJŠEVANJE, UTRJEVANJE IN MODELIRANJE NOHTOV. ANICA ERŽEN, PODLUBNIK 85, 64220 ŠKOFJA LOKA, Tel.: 621446 Sponu .imo /aloMno \ csl. dii jc umrl FRANC DOLENEC upokojence Pogreb pokojnika bo v torek, 2. oktobra 1990, ob 15.30 uri izpred IliiC /..losi., HotOVlje 41, na pokopališče v Poljane. Obranili ga bomo \ lepem spominu. Kolakth I.Tll-orodjarna in livarna Si^fja Loka gostilna sejem Sfera cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb... Odprto: vsak dan od 11.-23. sobota od 19 -23. nedelja od 8. -13. ure Prisrčno vabljeni! Prodam Z 750, letnik 1977. Resnik, Pod Plevno 38, Škofja Loka, « 632-882_14453 Prodam GOLF bencinar - Bistro, letnik november 1988, rdeče barve. «22-853, int. 54_14467 Prodam Z 101, letnik 1978, celo ali po delih. Cena zelo ugodna. Raj-hard, Koroška 6/c, Bled 14468 Odprto od 12. do 18. ure J jSODOta od 9. do 12. ure/ Prodam VW JETTA, letnik 1981. Repe, Rožna dolina 7, Lesce, «74-971_14471 ZAPOSLITVE Če imate dovolj prostega časa, javite se za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije « 58-154 _14118 Iščem resne interesente za proda jo hišnih alarmnih naprav. Dober zaslužek. Ponudbe na naslov: Se-njor Branko, Vodnikova 36, Boh. Bistrica 14421 TEHNOLOŠKI VIŠKI z avtomobi-lom POZOR! Nudimo vam prodajo kvalitetnega izdelka. « 51 -910 Iščemo čistilko za čiščenje hodni ka Zglasite se lahko od 20. do 21. ure. Dulc, Tomšičeva 30, Kranj _14442 Nudim ŠTIPENDIJO na obrtno -konfekcionarski šoli, v Kranju. Šifra: KONFEKCIONAR 14462 ŽIVALI Rjave JARKICE ter manjše in več je PRAŠIČE, prodam Možna do stava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka___14306 Prodam OVCE po izbiri Polak, Ko ritenska 27, Bled, «75-826 14341 Prodam ŠARPLANI NCE brez rodovnika Roš Dijana, Mlaka 2, Ra dovljica 14418 Prodam KOBILO NORIK, staro 15 let, vajeno veh kmečkih del «89 102_14433 Prodam 10 tednov stare pujske in gozdarski vitelj. Rant, Podbrezje 59, «70-749 _14437 Prodam PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg Cena 25,00 din za kg. Franc Kapus, Zagoriška 16, Bled 14459 Pripuščam registriranega belega sanskega KOZLA. Boris Fojkar, Golnik 6/a__14475 Oddam mlade KUŽKE, brez rodov nika, odličnih staršev « 27-304 V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, ded in tast MARJAN BERNIK Pogreb bo v sredo, 3. oktobra 1990, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 1. oktobra 1990 ZAHVALA Kadar živeti je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje. Ob boleči izgubi dragega ODONA SESKA se najlepše zahvaljujemo Inštitutu Golnik, sorodnikom, sosedom, Družbeni prehrani Save Kranj, 7. č razredu OŠ France Prešeren, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat najlepša hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila mama, teta, tašča, babica, prababica MARIJA PAVČIČ Hvala vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu. VSI ŽALUJOČI Kranj, Toronto, Senično, Križe, Kamnik, Raka, Ljubljana ZAHVALA Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval V neznani spokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) Ob boleči izgubi mojega moža VLADIMIRA ŠAVLIJA upokojenca Iskre, borca NOV se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih dneh in smrti stali ob strani, osebno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna sosedoma Rozki in Janezu Česen, Francu Bajžlju, Organizaciji Zveze borcev — tov. Kacinu in krajanom Bavdkove ulice, dr. Bavdku, govorniku za tople poslovilne besede, pevcem Društva upokojencev in godbi ter nosilcem praporov. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Neutolažljiva žena Marija Stražišče, 25. septembra 1990 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča, teta IVANKA ZUPANC roj. Ose I j p. d. Serjakova mama iz Vogelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutku neizmerne žalosti stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji, a prerani poti. Za njo ostaja neizmerna praznina. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Onkološkega inštituta ter osebju Inštituta Golnik. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, sorodnikom, botrom, sosedom, znancem, upokojencem — Šenčur, ZB Voglje, ter KS Voglje za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Dolžni smo se zahvaliti tudi DO Planiki Kranj odd. 10-235, Obrtnemu podjetju Kranj, Jelovica — obrat Preddvor, V. P. Kranj. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Voglje, 21. septembra 1990 Dobrodelna prireditev za dobro gorenjskih dojenčkov Nastopajoči izpolnili obljube, občinstvo ne Kranj, 2. oktobra - Dobrodelnih prireditev sicer ni lepo kritizirati, sploh če si eden od sopokroviteljev, vendar je ob sobotnem dobrodelnem koncertu v dvorani Gorenjskega sejma, katerega izkupiček je namenjen zdravstvu za nakup sond za ultrazvok za pregledovanje kolkov gorenjskih dojenčkov, treba reči kakšno gorko. Ne na račun organizatorjev (agencija Pan), še manj na račun nastopajočih pevcev in ansamblov zabavne ter narodnozabavne glasbe, ki so se odpovedali honorarjem in celo potnim stroškom. Gorenjsko oziroma kranjsko občinstvo je (spet) pokazalo svojo tradicionalno skopost, saj je pokupilo vsega 600 vstopnic! Očitno Kranjčani nismo vzgojeni oziroma vajeni tovrstnih "veselic". Še tiste redke, ki se nam ponujajo, ne znamo prav izkoristiti. Res pa je tudi, da v Kranju ni primerne dvorane, ki bi bila hkrati dovolj akustična in prijetna, gostoljubna. Skratka, če ne bi bilo denarnih injekcij sponzorjev prireditve in drugih darovalcev, ne bi spravili skupaj 84 tisoč dinarjev, potrebnih za nakup sond za ultrazvok in kolke dojenčkov bi zdravniki še naprej izpostavljali nezdravemu rentgeni-ziranju. Akcija še traja. Kot smo obljubili, bomo vse darovalce našteli tudi v Gorenjskem glasu. Ponavljamo številko žiro računa gorenjskega zdravstva: 51500-603-32099, za ultrazvok. Če se še nekoliko povrnemo k sobotni prireditvi na Gorenjskem sejmu, moramo pohvaliti vse nastopajoče, ki so se kljub vabljivejšim ponudbam za plačano muziciranje humano odzvali povabilu. Prišlo je vseh dvanajst, razen ansambla Ru-par, ki je že zgodaj preklical sodelovanje, namesto njega pa je šesturni koncert popestril Adria dixieland band. Vsega skupaj se je na sceni zvrstilo vsaj 70 glasbenikov, če majhnih in velikih manekenov iz skupine Forma Extra niti ne prištevamo. Rudi Jevšek, pobudnik dobrodelnega koncerta, je bil sicer vesel, ker se je na Gorenjskem sejmu zbralo toliko nastopajočih, ki se sicer vselej ne gledajo najlepše, ni pa mogel skrivati razočaranja zaradi maloštevilnega obiska, kakršnega si dobrodelna prireditev gotovo ni zaslužila. »Če bi vsi, ki smo sodelovali, igrali drugje za denar, denar pa potem nakazali zdravstvu, bi bil izkupiček nekajkrat obilnejši,« je dejal Rudi Jevšek. Jeseničanka Helena Blagne ni le dobra, ampak tudi karseda seksi pevka. Ob njej so igrali in prepevali še zabavnjaki Stane Vidmar, Romana Krajnčan, Božidar Wolfand-Wolf, skupina Abrakadabra, California in Mika. Mitja Petrovič iz agencije Pan pa je dejal, da bi moralo na koncert priti vsaj tisoč ljudi, če naj bi po pokritju stroškov kaj ostalo tudi za zdravstvo. Če Do včeraj so na žiro račun gorenjskega zdravstva za ultrazvok na- kazali denar: Elita Kranj 5.000,00 ABC Pomurka Loka - ŠL Loka 3.000,00 Mercator - Mlekarna Kranj 5.000,00 Termo Škofja Loka 5.000,00 KŽK - Oljarica - Britof 2.000.00 Zvezda Kranj 5.000,00 SA V A Kranj 5.000,00 LB - Gorenjska banka 5.000,00 Gorenjska oblačila Kranj 3.000,00 Mercator Kranj 5.000,00 Triglav konfekcija 3.000.00 Ansambel Triglav je poleg ansamblov Jevšek, Lipa, Karavanke in Gašperji navdušil predvsem ljubitelje narodnozabavne glasb«. Ali le stara navada ali zavestna nelojalna konkurenca? Tržičani morajo kupovati dražje Tržič, septembra - /i večletna praksa je bila, da so nekatere večje delovne organizacije v Tržiču v jesenskih mesecih delavcem i/.dajale bone za nakup ozimnice pri Mercatorju. S to prakso letos nadaljujejo in te dni so lepenka, /lit in tU* I spet izdale bone. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bila v Tržiču danes močna zasebna konkurenca, ki tudi zahteva svoje in v Mercatorjevih bonih vidi nelojalno konkurenco. Poleg številnih Mercatorjevih živilskih in ene ali dveh trgovin Živil trguje danes v Tržiču in okolici enajst (II) zasebnih živilskih trgovin, ki so oh takem enostranskem dogovoru med delovnimi organizacijami in Mercatorjem prizadeti. Pravzaprav tule oni, prizadeti so tudi kupci, ki pri zasebnikih navadno kupujejo ceneje, ka|ti zasebni trgovci se odpovedo marsikateremu od stoiku, da so konkurenčni in vabljivi za kupca. Zdaj se dogaja, da ljudje hodijo kupoval / Mercalorjevimi boni tudi k zasebnikom Zasebniki so o lej nelojalni konkurenci obvestili tržno in-špekcijo \ Kranju m tržiški izvršni svet. Uradni list SFRJ št. 46 od 10. avgusta 1990 razločno govori o monopolnih spora/umih med dvema strankama, ki niso dovoljeni, /ahtevaio, da boni ve-IjajO /.i vse živilske trgovine, da so prenosljivi, skralka, če delo vne organizacije že gredo v to, naj izdajajo nevtralne bone. ki bo-do veljali /a vse. • D. Dolenc mi - -i«« • II Mehika na modni stezi. ne bi bilo sponzorjev, bi pridelali krepko izgubo. Realno je pričakoval najmanj dva tisoč ljudi No, tisti, ki so prišli, so dobili svoje. Na šesturni prireditvi so si lahko dodobra napasli oči in ušesa. Morda bodo naslednjič navdušili tudi druge. Puške gotovo še ne kaže vreči v koruzo. • H. Jelovčan Slike: J. Cigler Tretji sejem Internautica Kranj, 27. septembra - V Celovcu bo od M. do 14. oktobra letos tretji sejem športnega čolnarjenja, jadranja, vodnih športov in ribolova Internautica, na katerem bo - kol so povedali predstavniki Celovškega sejma na četrtkovi novinarski konferenci v Kranju - sodelovalo več kot 150 razstavljalcev iz Avstrije in tujine, med njimi tudi begunjski F.lan. V Celovškem sejmu so se pred tremi leti odločili za tovrstni sejem predvsem zato, ker so ugotovili, da se na Koroškem, ki je bogata z jezeri in vodami, pa tudi do Jadranskega morja ni daleč, povečuje zanimanje za vodne športe in rekreacijo. Prvo leto so dali pou darek jadranju, It lani so ponudbo ra/širili na ostale vodne športe, letos pa jo bodo še do datno obogatili. Prireditelje sejma še zlasti preseneča, da se povečuje zanimanje za motor nc čolne, pa čeprav jc po kpro ških jezerih vožnja s tovrstnimi čolni prepovedana Veliko Korošcev ima čolne v marinah vzdolž l.idr.in.i največ v Kor-natih. In kaj bo mogoče videli na letošnji, tretji Intemautici? Čolne za vodno smučanje, družinske čolne, čolne, ki dosegajo Inliost tudi sto kilometrov ni uro, najrazličnejše jahte, med njimi tudi tri metre dolgo, jadrnice, tekmovalne čolne, motorne čolne, opremo za potaplja nič, deske /.i deskanje po vodi in po ledu, pribor /a športni ribolov, in še bi lahko naštevali. Čeprav je begunjski Lian v hu- Vstopnina za celovški \etem Internauiuo je sicer 50 šilingov, vendar so prireditelji za obiskovalce iz Jugo\laviie natisnili tudi cenejše, po 30 šilingov. Prodajajo jih v upravi Gorenjskega sejma v Kranju. dih težavah, pa so predstavniki < elovškega sejma dobili Ugotovilo, da ho sodeloval na sejmu in sicer s čolnom I! - 33. V okviru sejma DO tudi več spremljajočih prireditev: pogo vor na temo "Varstvo okolja, prosti čas, šport in turizem -■kupaj, drug poleg drugega ali drug proti drugemu?", predavanje in film (»eialda I dlinger-ja o pustolovščinah jadranja ob južni konici Južne Amerike, tekmovanje modelarjev, predavanje o terestričiu navigaciji • C. Zaplotnik Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srea obkrožite teh sedem točk' ste na dobri poti: \ asa varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim partnerjem zagotavljata \ arnost ko sc \ um «I <»I > i i < - dodatna miren zaeetek Zagotovili sle šolanje Starost v as ne skrbi, (lii boste uživ ali \ ar šlo kaj narobe, prebrodili / i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo, se povečujejo. živ I jenskim si \ zajemno skupnega življenji* rodi oirok. sredstva za no\ega življenja. sred si \ a za ot rok. ker že danes \ este-saolnih- VM'll /gornjih *<*oVin 'očk. 13Bzavarovalnica triglav LN^/ Hi k/imii v/J m n \ \k\itst STUDIO NIT KOPER