> F- m o D -l 0) « u O Tresi brezo, kolikor hočeš, pa orehi z nje ne bodo padli. Ruski pregovor Le M Številka 45 Letnik 50 r CITAT TEDNA Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 13. novembra 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Želja ljudi na podeželju je, da NSKS in ZSO nastopa navzven skupno in ne sama proti sebi. Poslavljajoči se konzul Anton Novak Pfeifer se hoče rešiti z občinskimi volitvami Stran Otvoritev. Prejšnjo sredo je bila v Mestni hiši v Ljubljani otvoritev Koroških kulturnih dnevov - po nekajletnem premoru. Organizatorji letošnjih kulturnih dnevov so Mestna občina Ljubljana, Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba Celovec. Na otvoritvi je nastopil Oktet Suha, lepo število navzočih pa sta pozdravila predsednik Mestnega sveta Ljubljana Dimitrij Kovačič in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. V sredo zvečer so v okviru Koroških kulturnih dnevov nastopil MeRZ Sele (slika) in člani ansambla Drava. Koncerta Selanov se je udeležil tudi podpredsednik vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik. KULTURA V Bilčovsu so letos mladi gledališčniki uprizorili že drugo premiero. Stran 6 POLITKA Koordinacijski odbor. Bosta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij našla pot iz slepe ulice? Stran 2 NOGOMET Dinko Vrabac (SAK) je jeseni presenetil tako kot igralec kakor tudi kot trener, stran 15 2 Politika JANKO KULMESCH KOMENTAR NAŠEGA TEDNIKA Miklavževo izročilo r">red 14 dnevi sta l—^bilčovško slovensko I prosvetno društvo Bilka in Slovenski znanstveni inštitut priredila simpozij v spomin Janka Ogrisa-Miklavža. Prireditev je bila nadvse zanimiva in informativna, za kar gre zasluga predavateljem Hanziju Filipiču, Tončiju Schlappru, Janezu Stergarju, Avguštinu Malleju, Valentinu Simi in Feliksu Bistru. Obisk prireditve pa je dokazal, da je bil Miklavžev oče zelo spoštovan in priljubljen kulturno-poli-tični ustvarjalec. Bil je mož složnosti in odprtosti. Za svoje Bilčovščane in še posebej za mladino se je razdajal z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Kot prepričan kristjan se je tudi zavedal, da mora biti tisti, ki se javno udejstvuje, služabnik ljudstva in ne nasprotno. Svoje pristno krščansko prepričanje je Janko Ogris dokazal predvsem s tem, da je bil izredno občutljiv za krivice. ..Prizadela ga je vsaka krivica, pa najsi je prihajala s strani posvetnih ali cerkvenih oblasti ali pa je bila posledica družbene podrejenosti Slovencev na Koroškem", tako ravnatelj SZI Avguštin Malle. \z e posebej ga je priza-^^delo „bridko spoznan-V^je, da koroški Slovenci sami niso znali postaviti jezu proti prodirajočemu ponemčevanju, da niso znali vezati nase delavca slovenskega jezika". Avguštin Malle: „Ogris je ta problem videl drugače kakor na primer njegov sovrstnik Vinko Zvvitter, ki je menil, da se bo delavec nekoč razočaran nad socialno demokracijo skesan vrnil v slovenske vrste. V Ogrisovih prispevkih in v njegovi avtobiografiji ne najdemo nostalgičnega pogleda na nekoč baje lepo vaško življenje. Ko poroča o svojih prednikih, slika zlasti njihovo trdo življenje na kmetih s številnimi socialnimi problemi, ki jih poznamo iz zgodovine: dea-grarizacija in z njo povezano odseljevanje, politično brezpravni položaj delavstva, številčnost družinskih članov in smrtnost otrok, denarna stiska in nato inflacija, podrejenost žensk in nenazadnje pijančevanje in kvartanje." ■k | a žalost slovensko l\ I politično vodstvo v 1. I >1 republiki (pa tudi precej let v 2. republiki) tega bridkega Ogrisovega spoznanja dejansko ni dovolj odločno upoštevalo - in to, čeprav je večina koroških Slovencev prihajala iz delavskega sloja. Brezdvomno drži, da so predvsem duhovniki, ki so odločilno vplivali na ohranjanje narodne zavesti in na kulturnopolitično delovanje slovenskih društev in organizacij, mnogo pozitivnega ustvarili tudi na gospodarsko-socialnem področju. Prav tako pa je treba poudariti, da večine delavskega sloja - z redkimi izjemami -(narodno)politično niso znali nagovoriti. To predvsem tudi zato ne, ker je bila tedanja avstrijska Cerkev izrazito klerikalna in se je jasno opredelila proti delavskemu gibanju. Posledice tedanje politične stvarnosti v naši narodni skupnosti čutimo še danes. Toliko bolj je zato pomembno, da se je Enotna lista od vsega začetka zavedala: preživetja narodne skupnosti ne zagotovljata samo jezik in kultura, temveč predvsem tudi kruh in socialna varnost. V tem smislu EL brezdvomno izpolnjuje Miklavževo izročilo. Bosta NSKS in ZSO našla pot iz slepe ulice? Posebna delovna skupina naj bi do sredi decembra 1998 izdelala predlog o razširjenem koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS). To je bil rezultat sestanka (pretekli ponedeljek v Mladinskem domu), na katerem je poleg ZSO in NSKS sodelovala tudi večina tistih organizacij, ki jih je ZSO predlagala za razširjeni KOKS. Dogovorili so se o delovni skupini, ki jo sestavljajo naslednje osebe: predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik ZSO Marjan Sturm, podpredsednik KKZ Miha Vrbinc, tajnik SPZ Janko Malle, predsednik KIS Miha Zablatnik, ravnatelj DPU Jože Marketz, ravnatelj SZI Avguštin Malle, predsednica ZSŽ Milka Kokot, tajnica KA Monika Novak in poslovodeči tajnik SŠZ Ivan Lukan. Njena naloga je, da skušata predloga predsednika NSKS Olipa in ZSO o razširjenem KOkS združiti v skupni predlog. Kakor smo že poročali, sta se NSKS in ZSO doslej razhajali predvsem v eni točki: ali se naj del članov razširjenega KOKS neposredno izvoli s strani odbornikov vseh slovenskih društev, organizacij in ustanov. Poleg tega je za ZSO pomembno tudi vprašanje, ali se lahko KOKS posveti vsem narodnopolitičnim zadevam, npr. takim, ki so povezane z volitvami oz. s strankar-skopolitično dejavnostjo. Zanjo to ne pride v poštev. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je predsednik ZSO Marjan Sturm poudaril, da zanj ..volitve dela razširjenega KOKS niso ca-sus belli". Merodajno je zanj predvsem to, da se ustvari zaupanje in najde odgovor na vprašanje, kako ..konstruktivno živeti z različnostjo". Sturm: „V tem primeru tudi ne bi odklanjal volitev." Predsednik NSKS Nanti Olip pa je ponedeljkov sestanek ocenil takole: ..Dokazal je, da čutijo številni vidni predstavniki koroških Slovencev veliko soodgovornost, želijo pa tudi soodločati. Z mrtve točke lahko pripelje edino mehanizem odločanja in ne vztrajanja na ustaljenih oblikah možne medsebojne blokade, ker je skupna platforma najnižji možni skupni imenovalec. Potrebni so premiki ne v smer večje ali manjše oblasti, temveč v smer interesov narodne skupnosti. Treba je še bolj na široko odpreti vrata stroki, prav tako pa tudi demokraciji." -Kuj- PODIJSKA DISKUSIJA „Proč z oviro pri volitvah" O aktualni problematiki demokracije na Koroškem razpravljajo: ■ dr. Heide Schmidt (LIF) ■ dr. Madleine Petrovič (Zeleni) ■ dr. VValter Schuppich (strokovnjak za ustavno pravo, dolgoletni predsednik odvetniške zbornice za Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko) ■ Dl Michael Jordan (Demokracija 99) ■ Zastopniki/ce deželnozborskih strank Vodja razprave: VVolfgang Kofler (Kleine Zeitung) Čas: ponedeljek, 16. november 1998, ob 19.00 uri Kraj: Dvorana BKS, St. Veiter Ring 43, Celovec Prireditelj: Demokracija 99 (volilno združenje EL, Zelenih, LIF in VGO) Prisrčno vabljeni! 3 Politika Naš tednik: Pred štirimi leti, 21. novembra 1994, ste postali konzul Republike Slovenije v deželi, kjer živi tudi slovenska manjšina. Je bilo to Vaše prvo srečanje s koroškimi Slovenci? Maa. Tone Novak: Preden sem prišel na generalni konzulat, s koroškimi Slovenci nisem imel opravka. O njih sem vedel samo to, kar so poročali naši mediji. Spomnim se tudi, kako so leta 1972, ko so na Koroškem podirali dvojezične napise, nekateri člani naše gimnazijske mladinske organizacije šli pred avstrijski konzulat demonstrirat za pravice koroških Slovencev. Sam pri demonstraciji nisem sodeloval, ker se nikoli nisem ukvarjal s politiko. Vprašanje koroških Slovencev sem na grobo spoznal šele, ko sem se pripravljal na službo v Celovcu. In kakšne so Vaše izkušnje danes po štirih letih? Pri pripravah na službo v Celovcu oz. študiju informacijskega gradiva sem zasledil izjavo koroškega deželnega glavarja, da bodo leta 1995 uvedli zajamčeni manjšinski mandat. Nič se ni zgodilo. Zaenkrat kaže tudi slabo zanj. Za koroške Slovence bi bil zelo pomemben. To potrjujejo izkušnje, ki jih imata z zajamčenim mandatom italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji. Kako ocenjujete koroško manjšinsko politiko? Imam občutek, da se koroški politiki ne upajo izpolniti vseh pravic, ki so zajamčene v členu 7 ADP. Bojijo se, da bi jim to škodovalo pri volitvah. Večkrat pa sem tudi slišal, da politiki ne sledijo ljudem. Ljudje so namreč precej bolj dostopni za manjšinske pravice, kakor se to zdi politikom. Konkreten primer: tam, kjer dvojezični vrtci obstajajo, tam tudi ni problemov. Pogostokrat prihaja iz vrst koroških Slovencev kritika, da Slovenija nima interesa, da bi se odločneje zavzemala za pravice slovenske manjšine. Kaj pravite k temu? Slovenija ima interes za zamejske Slovence. To dokazuje resolucija slovenskega parlamenta - prav tako pa tudi dejstvo, da namenja koroškim Slovencem bistveno več podpore kakor Avstrija. Ima pa Slovenija druge probleme, npr. pri usklajevanju njene zakonodaje z evropsko. Konzul mag. Tone Novak zapušča Koroško. Njegovo novo delovno mesto je na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pomembna sta manjšinski mandat in skupno zastopstvo Zunanjepolitična prioriteta Slovenije je vključevanje v evropsko-atlantsko integracijo oz. EU in NATO. Pri obilici njenih nalog, s katerimi se sooča naša država, ji ne zmanjkuje samo časa, temveč ima tudi premalo kadrov. V resoluciji Slovenija pozdravlja tudi prizadevanja za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Trenutne razmere kažejo, da smo od tega zelo oddaljeni. Osebno menim, da je javnopravno zastopstvo na osnovi neposrednih volitev potrebno. Neposredne volitve so najvišja oblika demokracije. Kažejo resnično voljo ljudi in dajejo zastopnikom narodne skupnosti najvišjo legitimiteto. Volitev se tudi ne da enačiti s preštevanjem. To velja za vse volitve. Prav tako neupravičeni so očitki, da skupno zastopstvo pomeni enoumje. Če se v demokraciji neposredno voli parlament, to ne pomeni, da se s tem ukinejo stranke. Slovenija pa noče vsiliti koroškim Slovencem konkretne oblike skupnega za- stopstva. Navznoter je treba zagotoviti pluralizem. Vse organizacije so potrebne, ker vsaka pokriva svoj spekter ljudi. Navzven pa mora manjšina nastopati enotno. Znano je, da ste se v času Vašega bivanja na Koroškem odlično vključili v življenje koroških Slovencev. Kaj se je Vam še posebej vtisnilo v spomin? Izredno bogata in pestra kulturna dejavnost in družabnost. Ta je veliko bogatejša kakor pri nas v Sloveniji. Ste imeli občutek, da pripadniki narodne skupnosti poznajo ločevanje po ideoloških kriterijih? Ne. Ljudje na podeželju se povezujejo ne glede na ideološko prepričanje. Na primer v kulturnih društvih ali v Borovljah, ko je šlo za uresničitev dvojezičnega vrtca. Želja ljudi je, da osrednji organizaciji nastopata navzven skupno in ne same proti sebi. To si želi tudi Slovenija. In kaj je Vas na Koroškem najbolj razočaralo? Na začetku sem mislil, da je Avstrija pripravljena izpolniti vsaj tiste obveznosti, ki jih narekujeta člen 7 ADR in Zakon o narodnih skupnostih. V resnici pa koroška politika ne kaže pripravljenosti, da bi naredila korak naprej - še posebej, kar zadeva otroške vrtce in zajamčeni manjšinski mandat. Pogovor je vodil Janko Kulmesch (Neuradni) sprejem ob 6. obletnici slovenskega generalnega konzulata je bil v znamenju odhoda konzula Toneta Novaka na slovensko zunanje ministrstvo. „Hišni gospodar" generalni konzul Jože Jeraj se je svojemu sodelavcu zahvalil za sodelovanje, pevsko pa so ga počastili bratje Smrtnik. Uradno so se od konzula Novaka poslovili tudi NSKS, EL, KKZ, ZSO in SPZ. Nan-ti Olip, Andrej VVakounig in Nužej Tolmaier so se mu zahvalili za njegovo tesno povezanost s koroškimi Slovenci. Novak se je s svojo družino vsa leta resno trudil, da spozna dejanski položaj narodne skupnosti. Če je le mogel, je obiskal slovensko prireditev - in to ne samo iz zgolj službenih obveznosti. Poleg tega je eden redkih predstavnikov Slovenije, ki se vsebinsko poglablja v koroško manj-šinskopolitično stvarnost. Konzul Tone Novak bo svoje službeno mesto na uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu v Ljubljani nastopil 23. novembra 1998. Nasledil bo Jureta Žmavca. Ta bo novi konzul v Celovcu, za kar mu uredništvo NAŠEGA TEDNIKA prisrčno čestita. Na njegovem novem delovnem mestu mu želimo obilo uspeha in prijetnega počutja. Sprejema ob 6. obletnici slovenskega generalnega konzulata v Celovcu so se v glavnem udeležili pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem - mdr. predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik ZSO Marjan Sturm, poslovodeči tajnik EL podžupan Bernard Sadovnik, predsednik SPZ Avguštin Brumnik in ravnatelj DPU Jože Marketz. Slovensko vlado je zastopala državna sekretarka Mihaela Logar, deželo Koroško pa direktor urada koroške deželne vlade Reinhard Sladko. Zahvalil se je poslavljajočemu se konzulu Tonetu Novaku za dobro sodelovanje in poudaril, da je imel v njem kompetentnega pogovornega partnerja. Kuj- Na kratko KANALIZACJA Diskusija danes v ORF 2/Koroška Celovec. V deželnem študiju so pred kratkim posneli diskusijo o kanalizaciji in možnostih decentralnega čiščenja, ki jo bodo oddajali v oddaji „Treff-punkt Kamten", danes v petek, 13. novembra, ob 16. uri. Med drugim bosta tam diskutirala z deželnimi uradniki podžupan Bernard Sadovnik in ..kanalski rebel" iz občine Bistrica Pepej Pototschnig. JUBILEJI POSOJILNIC Letos praznujejo jubilej banke tudi v Šmihelu Šmihel. Kakor znano, je prva Posojilnica bila ustanovljena leta 1872 v Šentjakobu v Rožu. To je bila hkrati tudi prva tovrstna kmečka zadružna banka v Avstriji. Tretja slovenska zadružna banka pa je bila ustanovljena 28. decembra 1988 v Šmihelu, ki s tem praznuje letos decembra svojo 100-letnico. Jubilej 90-letnice ostoja pa praznuje letos tudi pliberška Posojilnica, ki je bila kot 26. slovenska banka na Koroškem ustanovljena 2. 4. 1908. Obe banki sta se ob ustanovitvi imenovali ..Hranilnica in posojilnica". Danes sta združeni v Posojilnico - Bank Pliberk, ki je danes največja banka v okviru Zveze-Bank. Prvih deset Posojilnic na Koroškem (leta 1914 so ji našteli skupno 36): 1. Posojilnica Št. Jakobška (5. 9. 1872) 2. Hranilnica in Posojilnica Loče (14.2.1872) 3. Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku (28. 12. 1888) 4. Hranilnica in posojilnica Djekše (31.1. 1889) 5. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu (16. 5. 1889) 6. Hranilnica in posojilnica v Glin-jah (14. 7. 1889) 7. Hranilnica in posojilnica v Sinči vasi (7. 7. 1890) 8. Hranilnica in posojilnica v Tinjah (31. 7. 1890) 9. Hranilnica in posojilnica v Velikovcu (1.12. 1890) 10. Hranilnica in posojilnica n. Zilj. Bistrici (14. 12. 1891) ,,Selški pršut11 iz Podjune in Roža za koroški trg? To bi bila lahko kakovostna znamka, ki bi v prihodnje lahko nastala v sodelovanju med selskimi kmeti in prašičerejci iz Podjune in Roža. Z odprtjem selskega gospodarskega centra se ne odpirajo samo selskim kmetom nove tržne možnosti, ampak tudi kmetom v Podjuni in Rožu. Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK), ki ji pred- seduje Nati Olip in ki šteje 45 članov, ima v gospodarskem centru na voljo novo klavnico, ki ustreza najnovejšim higienskim predpisom EU in ima vrhu tega še veliko zmogljivosti. Brez nadaljnjega je Selški kmetje imajo od letošnjega februarja naprej v Gospodarskem centru možnost klanja. Zadnji teden je v „Centru“ klal živino med drugim tudi Toni Otip, pd. Kališnik. Meso najboljše kvalitete (baby - beef) je kupcem še na razpolago. Vsakega dodatnega naročita oz. novega kupca se veseli Toni Olip (tel. 04227/ 7209). možno tedensko zaklati in obdelati 50 do 60 prašičev ali 7 govedi. Selški kmetje odslej ponujajo svojo klavnico tudi drugim kmetom, kooperacijski načrti ISSK pa gredo še precej dalj in so dokaj zanimivi. V gospodarskem centru bi radi v prihodnje izdelavah na zraku posušen pršut, know-how pa pride iz Slovenije s Krasa. Ta pršut je treba sušiti vsaj na 1000 metrov nadmorske višine, za kar so Sele seveda dokaj primerne. Selanom edino manjka večje število prašičev, ki pa bi jih lahko dobili od kmetov iz Podjune in Roža. Predsednik Interesne skupnosti Nanti Olip vidi v takem sodelovanju veliko možnosti za prihodnost. „Rožanski in podjunski kmetje bi lahko selskim kmetom prodajali svoje prašiče ali pa v Selah sami proizvajali svoj „selski pršut". Zbornični svetnik SJK Dl Stefan Domej (sam prašičjerejec) iz Rin-kol v Podjuni je selske načrte zelo pozdravil in dejal, da je to pravilni korak v prihodnost. Domej: „Kme-tje bodo morali v prihodnjem še tesneje sodelovati, skupno varčevati pri investicijah in skupno tržiti svoje proizvode." Dvojezična regija Rož-Podjuna se za to kar ponuja. Z načrti se bo zdaj ukvarjala delovna skupina v ISSK, ki bo izdelala možne variante za kooperacije, ki bi bile zanimive tudi za druge kmete. Sj|vo Kumer Posojilnica-Bank Železna Kapla VABILO na redni občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla, registrirane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo v torek, dne 24. novembra, 1998, s pričetkom ob 18. uri v hotelu Obir v Železni Kapli. Metlova: 30 let mizarstva WEKO V soboto, 14. in nedeljo 15. novembra praznuje mizarstvo Weko svoj 30. obratni jubilej. Šef mizarstva VVerner Kotnik vabi vse znance in prijatelje na hišni sejem, ki bo dnevno od 10. do 18. ure. Za vse obiskovalce bo pripravljena jedača in pijača. Pripravljeno pa bo tudi veliko nagradno žrebanje z nagradami v vrednosti 50.000 šilingov. VVerner Kotnik vodi mizarstvo že 30 let. Nove tožbe proti že obsojenemu županu Ker za dobrolskega župana Pfeiferja očitno občinski red in zakoni ne veljajo vedno, ga čaka verjetno ponovna obtožba. Zadnja občinska seja v Dobrli vasi je bila včeraj, v četrtek zvečer (po redakcijskem zaključku te izdaje NT). Že na predzadnji, preteklo soboto, si je Pfeifer nakopal nove pravne in politične težave, saj se bo zoper njega pritožil mag. Rudi Vouk (EL), podžupan dr. Karner pa ga bo celo tožil. Izhodišče te zadeve pa je bila zahteva „koalicije“ ČVP, EL in štirih bivših odbornikov FPČ, da naj občani v ljudskem glasovanju odločijo, ali še zaupajo županu, ki ga je pravnomočno sodišče obsodilo in ki je v zvezi z otroškimi vrtci dajal zelo vprašjlive izjave („dvo-jezični vrtci so velika nemun-ost“ itd.). Že uvod v sobotno sejo je nakazal katero pot hoče župan v prihodnje ubrati. V vprašalni uri je edini dve vprašanji (stavil jih je mag. Rudi Vouk) zavrnil, češ da ne Župan Josef Pfeifer ni prebolel, da je pri zadnjih spadata v kompetenco obči-volitvah izgubil absolutno večino. Ker ga zdaj ne- Vouk je bil povsem druge-hoče „koalicija“ odstaviti, je šel v napad in hoče 9a mnenia in zastopa stališče, predčasne volitve celotnega sveta. c,a mu mora župan dati odgo- vor na vprašanja. Ker ga žu- pan sprva sploh ni hotel pustiti do besede in ker je to pravico hotel jemati tudi vsem ostalim mandatarjem v dvorani, se bo Vouk pritožil pri Deželni vladi, dr. Siegfried Karner pa bo Pfeiferja celo tožil. Volitve. Zahtevo koalicije po ljudskem glasovanju o njegovem odpoklicu je Pfeifer nato s pomočjo odbornice Pi-ukove vzel z dnevnega reda. Pri tem je prišlo do ostrih in glasnih verbalnih napadov opozicije, kajti Pfeifer je po mnenju Vouka, Karnerja in Grascherja zoper določb občinskega reda skušal preprečiti, da bi prišli do besede tudi drugi odborniki. Pfeifer je predlagal, naj se razpišejo ne samo volitve župana, ampak volitve celotnega občinskega sveta. V tej zahtevi mu je na pomoč prihitel tudi deželni svetnik Haller, ki je dan po seji grozil s tem, da bo dal razpustiti občinski svet in bo razpisal občinske volitve. Silvo Kumer Djekšani naj ostanejo doma To je želja občinskih mandatarjev, ki so na minuli seji sklenili nakup zemljišč, ki so namenjena gradnjam. Občinski svet je sklenil nakupa 20.000 m2 velikega zemljišča, ki ga bodo deloma parcelirali in ga ponudili svojim občanom, ki hočejo v občini postaviti svoje hiše. S tem, tako upajo dješki občinski možje, bo ostalo več občanov v občini, ki se v zadnjih letih sooča s padanjem števila prebivalstva. Tako je število prebivalcev padlo pod tisoč in znaše le še 947. Na 20.000 m2 velikem zemljišču hoče občina naseliti tudi obrate, tako je najavilo zanimanje domače mizarstvo. Mandatar EL Hanzej Karnerje s tem v zvezi opozoril župana Antona Po-lessniga (ČVP), da bi lahko prišlo do interesnih konfliktov med obratom in posestniki hiš. Karner: „Tako odločitev je treba dobro premisliti. Mislim, da ni pametno, če so stanovanjske hiše v bližini obratov". Prospekt. Vroča razprava se je razvila tudi okoli tiska turističnega prospekta za občino Djekše. Ker so na Djekšah razpustili turistično društvo, je za turistične stvari pristojna občina sama, ki bo morala v tem primeru kriti tudi stroške v višini 140.000 šilingov. Kakor običajno, so tudi pri tej točki kritizirali župana, tokrat ker je brez posebnega sklepa dal nalog fotografu za fotografiranje. Na Djekšah je število občanov padlo pod 1000. Zato je občina kupila zemljišča za gradnjo novih hiš. Rekli so Župan, ali ste res rekli da so dvojezični vrtrci velika neumnost in kdo je pristojen zato, da je predsednik KHD prevzel častno pokroviteljstvo na 10. oktobrski prireditvi v Dobrli vasi ... mag. Rudi Vouk (el) ... vprašanji nista dopuščeni, zato tudi ne bom odgovoril. župan Josef Pfeifer Takoj ko bi dobil pismeno obsodbo, bi o tem informiral občinski svet. Zahvaljujem se vsem, ki so mi stali v težkih urah ob strani. .. V naši, od mene tako ljubljeni občini, ne gre nič več naprej.. . Vprašanje po odpoklicu župana se zame postavlja samo v zvezi z novimi občinskimi volitvami. Zadevo po ljudskem glasovanju bi morali najprej obravnavati v odboru ... župan Josef Pfeifer ... saj smo to poskusili, vi pa ste to preprečili... podžupan Siegfr. Karner ... besedi imam jaz in nihče drug... župan Josef Pfeifer ... se pravi da danes nikogar drugega ne boste pustili do besede? Gerahrd Grascher (ovp) Tako je! župan Josef Pfeifer Če je temu tako, potem bom vložil kazensko ovadbo, ker spet kršite zakone in predpise. podžupan Siegfr. Karner Župan, to kar vi počenjate, je spet protizakonito. mag. Rudi Vouk (el) Župan, Vi lažete! Gerahrd Grascher (ovp) Kultura Bilčovški gledališki igralci z odlično novo predstavo Starejša mladinska igralska skupina SRD „Bilka" v Bilčovsu se je predstavila z odrskim komadom o takoimenovani „No future generation". Marko s prijateljico Suši (Martina Lausegger). Foto: Štukelj MARIBOR Kulturni dnevi koroških Slovencev V sredo, 4. novembra, je mariborski župan Alojz Križman v kazinski dvorani mariborskega gledališča odprl Kulturne dneve koroških Slovencev. Ti potekajo - z manjšimi presledki - od leta 1984 naprej. Rojaki v Sloveniji so tokrat ponovno imeli priložnost, da spoznajo raznoliko kulturno dejavnost koroških Slovencev. Včasih so koroški Slovenci bili priljubljeni in znani v Sloveniji zgolj kot narodna skupnost pevcev. Danes pa se jim vedno bolj posreči posredovati drugačno sliko o njihovi kulturni ustvarjalnosti.V Mariboru je to uspelo predvsem Toniju Kernjaku (klavir) in Kristijanu Filipiču (prečna flavta). Oba sta s klasičnim koncertom zelo navdušila poslušalce. Občinstvo sta v vsakem oziru prepričala, da koroški Slovenci premoremo tudi visokokvali-tetne kulturne stvaritve.Za letos pa sta še predvidena predstavitev zbirk Lenčke Kupper „Enkrat je bil en škrat" in „lz roda v rod" (v šolah in mariborski mestni knjižnici) ter literarno branje z Majo Hader-lap in Jankom Ferkom. Poleg tega bo Niko Kupper bral iz svojih pravljic. Posebno, če ne največjo, zaslugo za kulturne dneve ima Klub koroških Slovencev v Mariboru. Ta praznuje letos svojo 70-letnico - v znamenju njegovega jubileja pa so tudi letošnji kulturni dnevi koroških Slovencev. K & K CENTER___________ Razstava Boschitza Jože Boschitz prihaja z Met-love, bil je pripravljen poučevati likovno umetnost na Slovenski gimnaziji, na žalost pa naša skupnost ni znala (hotela) pravilno vrednotiti njegovih strokovnih in človeških sposobnosti. Tako je Dunaj postal njegova druga domovina. Pretekli petek pa se je vrnil med koroške Slovence - z razstavo v šentjanškem centru K& K. Odziv je bil odličen, razstavo pa si lahko ogledate do 26. decembra (ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00 ure, ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00 ure). „Tu se ne da nič drugega, kot pisati pisma". Predstava, ki naravnost sili k razmišljanju. Kratko k vsebini: Mladoletnik Marko je na svoji življenjski poti v fazi pubertete - doraščanja - ki jo more nujno preživeti. Njegova mati, krušni oče in njegova socialna okolica - profesorji in pedagogi- doraščajočega fanta sploh ne razumejo. Sam je včasih trmoglav kar je povsem tipično za pubertetnika in tudi pomembno za razvoj najstnika. Marko sprovocira konflikt s starši in šolo zaradi svojega kritičnega angažmaja pri šolskem časopisu. Profesorji, z izjemo enega, in vodstvo šole ga potisnejo v kot in mu zagrozijo z izključitvijo iz šole. Mati, ki mu hoče samo dobro obupa nad nemogočim nahstnikom, ker mu s stalnimi nepotrebnimi omejitvami enostavno ne dopušča tistega prostora, ki ga doraščajoči fant potrebuje za svoj osebni razvoj. Oče ga čedalje bolj sovraži. Konflikt se stopnjuje, do iskrenega dialoga ne pride Marko se nekega dne znajde v psihiatriji med samomorilci in narkomani. Besedilo sta napisala avtorja Peter Goedel in Herbert Houen, v slovenščino pa ga je prevedla Lučka Jenčič. Osebe v predstavi so se gledalcu/gledalki morda zdele v prvem hipu stereotipične in klišejske. Žal so pač take, kakršne so tudi v re- sničnem življenju. Bodimo odkriti: kako pogosto se še vedno ponavlja geslo skozi generacije "Tako je, in nič drugače!" Da pa bi se lahko izognili takšnim ekstremnim reakcijam okolice, bi prav vsi morali nekaj ukreniti. Najstniki, njihovi starši, pedagogi .. Žal recepta za enostavno preživljanje pubertete ni!”, piše kritično režiserka Bernarda Gaš-perčič v gledališkem listu. K zelo dobro uspeli predstavi so prispevali vsi igralci in igralke, ker je bila prav identifikacija z vlogami zelo izrazita: vlogo glavnega junaka Marka je odlično in suvereno igral (jezikovno in gibčno) Mihi Krištof, v vlogi njegove matere je nastopila izkušena in samozavestna igralka Danica Reich-mann, Markovo prijateljico rahločutno Suši, ki mu je razumevajoče in ljubezensko stala ob strani pa je igrala Martina Lausegger. Nadalje so se zelo potrudili/e Stefan Reichmann (v vlogi očeta), Breda Zablatnik, Janja Kolter, Fabian Gasser, Milena Reichmann, Alexander Mann (pedagogi in ravnatelj) ter Martina Schellander v vlogi psihoterapevtke. Zavzetim igralcem se trema prav nič ni poznala. Nekateri igralci in igralke pa se bodo jezikovno in gibčno gotovo še razvili in izpopolnili. Glasbo je pripravil Jaroslav Cefera; tehniko je skrbno vodil Simon Einspieler. Sceno in kostume so pripravili/e igralci / igralke sami/e. Zahvala velja voditeljici skupine Mariji Hedenik, Rezi Gasser, lektorici Mariji Perne ter režiserki Bernardi Gašperšič, ki je postavila na oder nadvse aktualno, napeto in živahno pred- stavo' Mirko Štukelj Marko (Mihi Krištof) in obupana mati (Danica Reichmann) Soglasje v pliberškem občinskem svetu. Zadnja seja je trajala samo eno uro, pri vseh točkah so si bili odborniki edini. Že decembra je na programu znatno bolj vroča seja, ko bo šlo za koncept za čiščenje odplak. Foto: Nov most čez Dravo je za Pliberk velikega pomena Občinski svet v Pliberku je na minuli občinski seji sprejel resolucijo za gradnjo novega mostu čez Dravo in priključek na avtocesto. Na predlog SPO je občinski svet preteklo sredo razpravljal o resoluciji za gradnjo mostu čez Dravo, ki bi omogočil boljšo in hitrejšo priključitev na avtocesto. Mandatarji vseh štirih v občinskem svetu zastopanih frakcij so si bili edini, da je nov most velikega pomena za celotno spodjno Podjuno. Prizadevanja občine Pliberk aktivno podpirajo tudi občine Suha, Bistrica in Globasnica. Tudi občina Ruda, ki je na drugi strani načrtovanega novega dravskega mostu, soglaša s Pliberčani in podpira iniciativo za gradnjo. Pred leti je občina Ruda nasprotovala tej gradnji in se je celo na Dunaju izrekla proti njej. Odpor proti mostu je bil precejšen svojčas tudi v Pliberku. Le-tega danes ni več, ker se je izkazalo, da je občina Pliberk brez priključka znatno na slabšem in so utihnili tudi kritiki, ki so pričakovali prevelik promet iz Slovenije skozi občino. Podžupan Štefan Visotschnig (SPO), ki je resolucijo izdelal in vložil, je dejal, da je od gradnje mostu odvisen nadaljnji razvoj občine Pliberk. Resolucijo je občinski svet sprejel soglasno, v razpravi pa je kljub temu padlo vrsto kritičnih besed. Blaž Kordesch (EL) je menil, da je resolucija sama premalo, treba bo več stori- Rekli so: O resoluciji za nov most... Brez mostu čez Dravo naše gospodarstvo in naša mladina nimata perspektive in se bosta odseljevala. Podžupan St. Visotschnig (spo) Most nam je že obljubil svojčas minister Ubeleis, pa ga še vedno nimamo. Zato je zadnji čas, da pritiskamo še bolj na Dunaju in v Celovcu. Letos smo sklenili tudi peticijo glede železnice 2000 in jo ima župan Grilc že 5 mescev v predalu. Kaj takega se v zadnjih 26 letih v občini še ni zgodilo in moram župana ostro kritizirati. ek. sv. Fric Kumer (el) Če bomo sklepali samo resolucije, tudi v 15 letih še ne bomo imeli mostu. Blaž Kordesch (el) Odkar naš projekt podpira tudi župan Rude Škorjanc, so se naše možnost izboljšale. ŽUPNA MAG. RaIMUND GRILC Tudi če bi kmalu dobili o. k. za gradnjo, bi potem trajalo še leta. Samo za načrtovanje je potrebnih vsaj 5 do 6 let. Michael Jernej (ovp) ti, se peljati na Dunaj in tudi v Celovec prepričati deželne politike. Isto mnenje je zastopal tudi ek. sv. Fric Kumer (EL) in pozval OVP in SPO, naj dobre odnose do frakcijskih kolegov v deželnem zboru koristita tudi za občino Pliberk. Zelo važno za izvedbo projekta je sodelovanje med občinama Pliberk in Ruda. Župan mag. Raimung Grilc je tozadevno našel soglasje z županom Rude Škorjancem, ki je v teku časa spoznal, da bi od novega mostu profilirala tudi občina Ruda. Novi računalniki. Soglasno je občinski svet sklenil tudi nakup računalnikov za občinski urad. Stroški bodo znašali 1,2 mio. šil. S tem bo občina pripravljena med drugim tudi na datumski preskok leta 2000, uradniki pa bodo vrhu tega še lažje in hitreje obvladovali občinsko upravo. Za vodenje občinske uprave je občina dobila lani zelo dobro ..spričevalo" kontrolnih organov dežele. Krožni promet je prišel tudi v občini Pliberk v modo. Tako ga bodo zgradili na glavnem križišču v Nonči vasi. Občinski svet je sprejel tozadevno soglasni sklep. Odprto pa je še vprašanje, ali bodo na otoku na križišču postavili tudi stolp, ki ga načrtuje umetnik Franz Brandl. „ Silvo Kumer ŽELEZNICA 2000 Nesprejemljivi načrti HL AG Pliberk. Eisenbahn Hoch-leistungsstrecken AG, ki načrtuje t. i. „Koralmbahn“ med Gradcem in Celovcem, je pretekli teden na regionalnem forumu v Škocijanu predstavila prve načrte, kje naj bi gradili novo železnico. V občini Pliberk zastopajo prebivalstvo tri ljudske iniciative: Brege (Peter Milavec), Dob/Vidra vas (Erich Rudolf) in Blato (Silvo Kumer). Vsi trije zastopniki so ostro odklonili prva dva predloga HL AG, ki predlaga traso po obstoječi železnici (trasa 1) ali pa vzdolž Dobrove skozi polja (trasa 2). Vse tri ljudske iniciative zahtevajo, da mora biti trasa čim bolj oddaljena od vasi Brege in nato potekati v gozdu. Zelo tudi dvomijo v biro, ki načrtuje traso. Biro Kronavvetter je v občini Pliberk načrtoval tudi že kanalizacijo, pri kateri je v bistvu pohodil prebivalstvo, ki s Kronavvetterjem nima dobrih izkušenj. Pri železnici 2000 se to očitno spet ponavlja. ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN Akcijska proda/a zimskih gum FIRMA Rudolf Čik Breška vas/ Pirkdorf 28, 9143 Šmihel/ St. Michael Tel.: 04230 / 323 S e m p e r i t M i c h e I i n OGLAS Prodam POLO CLASSIC, 1996, v zelo dobrem stanju. Tel: 04235 / 4001 (od 17. ure naprej) ali 04235/3704-14 (služba) 8 Reportaža petek, 13. novembara 1998 Kultura 9 Odmevi Bilo je res super. Toliko ljudi in edinstvena organizacija so me očarali. Rozvita Demšar (Smeriče) UNIKUM mi je poslal vabilo in takoj sem se odločila, da se udeležim pohoda. Čeprav nisem koga poznala, sem bila prijazno sprejeta v druščino pohodnikov in pohodnic. Pričakovala sem na pohodu nekaj literarnega, kar sem med potjo tudi doživela (bral je Gerhard Pilgram). Nameravam tudi prehoditi nekaj turističnih poti, ki so opisani v tej zanimivi knjigi. Zame pomeni to nov, povsem drugačen pristop in senzibilizacijo po informaciji. Mariom Lederer (Borovlje) O tem pohodu sem slučajno bral v dnevnem časopisu in že poročilo je bilo tako zanimivo, da sem se pohoda rad udeležil. Voda me je očarala že v otroštvu in mladosti, ker sem kot sin kovača doraščal ob vodi in tam doživljal posebno povezanost z njo. Knjiga, ki je bila predstavljena, daje vpogled v preteklo in polpreteklo zgodovino krajev, ki so v njej opisani. Kar me posebno veseli, je zgodovinsko dejstvo, da so tu živeli naši predniki in še živijo, kar v knjigi ni zamolčano. Knjigo priporočam vsakemu, ki se zanima za te obrobne .in čarne kraje in upam, da bodo ljudje imeli čas, da bodo šli po teh poteh skozi naravne bisere, ki jih skoraj ne zaznavamo več. Jesenski pohod použni Koroški „Karnten. Unten durch". Posebni turistični vodič za‘tiste, ki bi radi spoznali peš (pa ne samo) skrite bisere naše prelepe južne Koroške. Drava je za ribiče pravi eldorado V zvezi s predstavitvijo nove knjižne izdaje ''Karaten. Unten durch", - Ein Unikum - VVander -Reise - Lesebuch - sta preteklo soboto vabila založba Drava in Univerzitetni kulturni center na pohod po logih ob Dravi in Krki. Očarljiva narava. Razmeroma veliko število udeležencev in udeleženk (približno štirideset), se je pripeljalo s Celovca z regionalnim vlakom do postaje Kamen pri Tinjah, kjer so se pisani skupini pohodnikov pridružili še Podjunčani, med njimi tudi predsednik EL Andrej VVakounig. Vreme je bilo idealno za takšen neobičajni jesenski pohod in moram priznati, da sem bil tudi jaz kot tudi vsi ostali prvič peš po povsem neznani turistični poti, ki se je izkazala kot zanimiv in nedotaknjen biser s posebnim čarom, ki ga poznajo samo še ribiči, ki smo jih srečali ob vodi in ki so potrpežljivo čakali na ribe. V tem predelu vodovja in logov sta fauna in flora še zelo bogati. Spremljali so nas številni labodi, ki so veličastno plavali po mirni skoraj stoječi vodi in lovili hrano ter se nekako čudili obiska mimoidočih pohodnikov. Na jugu nas je spremljala kulisa sivih in zasneženih Karavank ter še zelene in pisane Gure v bližajočem se sončnem zatonu. V tem predelu Drave prevladuje listnati gozd, med potjo smo videli nekaj podrtih dreves, ki so visela golo v vodo... Za ljubitelje fotografije se tukaj ponujajo lepi naravni motivi. Arhitektonsko zanimiva je železna konstrukcija, ki služi pešcem za prehod (približno sto metrov dolga). Pohodniki so se med dvourno dolgo hojo po logih zavzeto pogovarjali o vsem mogočem, o visoki politiki, o lokalnih temah, sprostili so se ob klepetu in navezovali osebna poznanstva... Bližali smo se počasi cilju, vasici Šentpeter pri Grabštanju. Sonce je že stalo zelo nizko na nebu in začelo se je mračiti. Sredi tipične južnokoroške vasi je gotska cerkev s pokopališčem z nekaj slovenskimi nagrobnimi napisi, dve veliki lipi in gostilna, kjer je nas, lačne pohodnike pogostila z domačo malico in moštom prijazna gostilniška družina. Predstavitev knjige. V toplo zakurjeni gostilni je po pohodu sledila predstavitev, in to brez pretiravanja, edinstvene knjižne izdaje "Karnten. Unten durch". Knjigo so predstavili člani UNI-KUM-a, avtor Gerhard Pilgram in poslovodkinja založbe Drava Helga Mračnikar. Med gosti so bili navzoči tajnik SPZ Janko Malle, inšpektor Teodor Do mej (oba sta soavtorja), založnik Lojze VVieser in drugi. Tudi najmlajša pohodnica se je dotf^a med odraslimi. V knjigi je na 448 straneh predstavljenih 13 turističnih poti onkraj sončne strani turistične dežele Koroške - od Dravograda do Trbiža. Pešpoti (deloma tudi z vlakom ali avtobusom) skozi mešano naselitveno področje vodijo skozi regijo, ki je polna protislovij. V knjigi so podrobno opisana področja gospodarskega propada, Podeželske in naravne lepote in kulturna raznolikost. Bralcu/bralki nudi bogate informacije o dnevni kulturi, sodobni zgodovini, ekologiji in gospodarstvu. Teodor Doni ej je prispeval besedilo v štirih delih z naslovom "Koroški Slovenci - zgodovina konflikta", Janko Malle pa besedilo "Medkulturne iniciative na podeželju". Knjiga je opremljena s skicami in številnimi zanimivimi fotografskimi posnetki, ki bralcu posredujejo vtis propadajoče in zapuščene kulturne pokrajine. Res škoda, da ni posnetkov številnih kulturnih skupin in prireditev obeh narodnosti, ki bi knjigo gotovo še bolj popestrili. Zanimivo knjigo lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu (seveda tudi v vseh drugih), stane pa 380 šilingov. Besedilo in slike: Mirko Štukelj Knjižni sejem v Ljubljani Christine Nostlinger odlikovana V torek ,10. novembra, so v slavnostni dvorani Rotovža na Dunaju odprli letošnji Avstrijski knjižni sejem, ki bo trajal do nedelje, 15. novembra. V okviru sejma, na katerem sodelujejo tudi naše založbe, Mohorjeva z lastnim stojiščem, Drava in VVieser pa v okviru skupinske razstave, bo Glavni odbor založnikov in knjigarnarjev podelil svojo najvišjo nagrado mladinski pisateljici Christini Nostlinger za njeno življenjsko delo. Tri njene knjige, ZGODBE O FRANCU, FRANCEVE LJUBEZENSKE ZGODBE in DEBELA NELA IN ZAVALJENI JANI so izšle pri Mohorjevi v Celovcu v slovenskem prevodu. Slovenska jesen po abecedi Dunaj. Ob začetku novega študijskega leta, ko Dunaj „na-polni" več desettisoč študentk in študentov iz vseh koncev Avstrije in sveta, se je začela tudi kul-turno-umetniška sezona. Govoriti o povezanosti slovenske kulture z avstrijsko prestolnico bi pomenilo nositi vodo v Donavo. Stalna prisotnost slovenskega življa ..vsiljuje" sistematičen in jedrnat pregled -tokrat v nenavadnem razporedu oseb in dogodkov po abecednem redu. Frideriku Ireneju Baragi, na ameriški celini najbolj znanemu Slovencu preteklega stoletja, je namenjena najnovejša razstava v slovenskem kulturnem centru Korotan. Spretno, pregledno in informativno pripravljeno gradivo prikazuje delo in življenje tega kozmopolita in misijonarja, ki je v prvi polovici prejšnjega stoleja postal škof na severnem območju ameriške celine. V strokovno oblikovani razstavi verskega muzeja Stična se dobro zrcali njegovo delovanje pri indijanskem plemenu Otava. ..Svetost v dejanju" - naslov razstave posebno poudarja prizadevanje duhovnika, izobraževalca in pisatelja - tudi v indijanšči-ni. Z Dunajem ga povezuje tako študij kakor njegova udeležba leta 1854 na poroki cesarja Franca Jožefa z Elizabeto, ko je zastopal ameriške škofe. Trio Tončija Feiniga ima svoje korenine v Rožu. Ta se je v okviru proslav ob 75-letnici KSŠŠD tokrat predstavil v hrvaškem centru, kjer je dokazal razvito in prepričljivo podajanje sodobnega jazza. Gradiščanski Hrvatje bodo kmalu spet gostili slovenske sosede: sredi decembra se bo predstavil zbor slovenskih študentov na Dunaju. Janka Ferka je predstavil literarni kvartir v Stari kovačnici v seriji „lz republike pisanja -živjenjski modeli - postaje". S svojimi štorijami iz najnovejšega dela ..Landnahme und Flucht-nahme" je avtor povabil poslušalce na potovanje po svojem notranjem svetu, na pobeg v vizije, mir in ljubezen. Verjetno v svet poln harmonije, kjer ni več zakonov, kar bi seveda pravnika Ferka lahko spravilo ob poklic... Rožan Hanzi Gabriel se je spet izkazal kot spreten organizator in glasbenik. Skupno z mladinsko skupino tamburašev ..Fermata" je vabil na pevsko-glasbeno srečanje^ v minoritski cerkvi. Poleg KSSŠD je ta tam-buraška skupina ena najbolj zanesljivih slovenskih skupin na Dunaju: Zdaj že 15 let nudi mladini možnost za kreativno izražanje in jezikovno zaledje. (Hanzi Gabriel pripravlja tudi tradicionalno martinovanje, ki bo prihodnjo soboto.) O Gustavu Janušu bi bilo še marsikaj povedati, čeprav ga je v zadnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA že predstavil Alojz Angerer. Kar trikrat se je Januš zapisal v umetnostno prizorišče: z obširnim prikazom slikarskega opusa v galeriji Gut Gasteil (nad mestecem Gloggnitz) je pripravil „dnevne slike". Kot pesnik, ki slika, je bil v dunajski kovačiji imeniten gost v programskem težišču. Z dvojezično liriko je publiko z izvlečki iz zbirke „Krog je zdaj moje oko" povabil na „po-govor s samim seboj, po široki reki dni...". Skupno z umetniškima prijateljima Valentinom Omanom in Meino Schellan-der pa se je predstavil na že tradicionalnem semenju umetnosti v MAK. Ljubiteljem sodobne umetnosti lahko že napovedujemo predstavitev monografije umetnice Meine Schellander začetek decembra. Seveda je treba poudariti prizadevanje slovenske galeristke Marije Ši-koronje, ki se je skupno z galerijama VValker in Carinthia odzvala edinemu sejmu, četudi na Koroškem vlada hladno vzdušje, kakor je potožila ena izmed galeristk. Jože Tisnikar, priznani sodobni slikar, ki se je pred kratkim smrtno ponesrečil, se je verjetno na Dunaju zadnjič predstavil javnosti. Kot sodelavec 4. slikarske kolonije na Dunaju - pod okriljem Korotana - se je udeležil predstavitve sadov umetniške skupine iz Slovenije. Slovenska kulturna in umetnostna javnost pa prav v zadnjem času doživlja posebno pozornost: novi slovenski veleposlanik Ivo Vajgl, ki je odprl tudi Baragovo razstavo, se je širši javnosti že predstavil kot diplomat s posluhom in čutom za kulturo. Opozoril je tudi na podobno nalogo Barage in sebe: oba sta namreč zastopnika slovenske javnosti - Baraga kot Cerkvenik, Vajgl kot diplomat. Herbert Seher 10 Rož - Podjuna - Zilja MePZ je pričaral Argentino v Sele Več kot dva meseca je že od tega, odkar se je MePZ Sele vrnil s tritedenske pevske turneje po Argentini. O pevski turneji MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela in članov ansambla Drava smo v Našem tedniku obširno poročali. Za društvenike PD Sele s predsednikom Heribertom Kulme-schem na čelu je bilo od vsega začetka jasno, da bodo, ko se vrnejo, ponovili ..argentinski" program tudi pred domačo in koroško publiko. Zadnjo soboto, 7. novembra, je potem bilo končno tako daleč. Koncert je potekal pod geslom „Nazaj v planinski raj". Pa res. Dvorana v farnem domu je bila napolnjena do zadnjega. Med častnimi gosti je predsednik PD Sele Heribert Kulmesch pozdravil selskega župana Engel-berta VVassnerja s soprogo, podžupana Florija Juga, predsednika NSKS Nantija Olipa, kapelškega podžupana Franca Jožefa Smrtnika, podpredsednika NSKS mag. Vladimirja Smrtnika, prof. Hansa Tuscharja, predsednico SPD Herman Velik Edo Velik, predsednika SPD Borovlje in občinskega odbornika Melhiorja Verdela, bivšega selskega župana Toneta Hribernika in ravnateljico ljudske šole Hildo Leimisch ter selskega župnika Štefana Krampača. V prvem delu je zbor pel narodne pesmi, med drugim „selsko himno" „Tiho skrita med gorami". V pavzi med prvim in drugim delom pa je bilo dia-predavanje o turneji, ki ga je pripravil Igor Roblek. V drugem delu so sledile sodobnejše pesmi, večinoma ob spremljavi članov ansambla Drava. Zbor je zapel tudi dve dodatni pesmi, za kar so se navdušeni poslušalci z bučnim aplavzom oddolžili. V dvorani je vladalo posebno dobro vzdušje med pevci in poslušalci. Po koncertu pa so tako kot v Argentini pripravili tudi zabavo, na kateri so igrali člani ansambla Drava. Za povezavo med koncertom je skrbela Angela Kulmesch. Omembe vredne so vse tiste pridne roke, ki so to pripravile in pri zabavi skrbele, da nihče ni ostal žejen in lačen. ČESTITAMO V Beli pri Železni Kapli je obhajal rojstni dan Johan Sluga. Prisrčno čestitamo! Pred kratkim je slavil 30. pomlad Milan Hobel iz Šentpri-moža. Vse lepo in dobro, predvsem izpolnitev vseh skritih srčnih želja mu vošči tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Rojstni dan in god je te dni obhajal Polde Knez iz Bele pri Železni Kapli. Želimo obilo sreče, zlasti zdravja in dobrega počutja. Preteklo soboto je praznoval 65-letnico Matevž VVeber, Činkmanov atej, iz Želuč. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Simonu VVrulich iz Grabalje vasi in Amaliji Gregom iz Dol pri Miklavčevem. Vsi ostali člani društva slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Slovenskem društvu upokojencev Pliberk obhajajo osebna slavlja naslednji člani: Marija Buchvvald iz Nonče vasi, Angela Petrač iz Šmarjete pri Pliberku, Marija in Leopold Smrečnik iz Globasnice, Janez Petja k iz Štebna pri Globasnici in Marija Vodivnik iz Vogrč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Slovenskem društvu upokojencev Šentjakob slavita osebni praznik Pavel Fric iz Kota in Rezika Lederer iz Šentjakoba. Obilo sreče, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva! Čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Celovcu je obhajal rojstni dan Rupert Miki. Prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja in božje milosti. V društvu upokojencev v Selah sta obhajali osebni praznik Mici Lipuš pri Trklu in Justi Dovjak-Senčnikova. Mnogo lepih let v zdravju in sreči! Pred nedavnim je Karolina Zechner iz Gornje vasi pri Žva-beku slavila svoj 70. življenjski jubilej. Slavljenka izhaja iz znane Jomrove družine, znane predvsem tudi zaradi njene trajne zvestobe do slovenske narodne skupnosti. Sodelovala je v domačem društvu kot igralka in dolgoletna odbornica. Za osebni praznik ji prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja ter tihe sreče. Na mnoga leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta KPD Drava in EL Suha. Preteklo soboto je 30. pomlad obhajala Suzana Sadovnik iz Celovca. Prisrčno čestitamo! Jutri praznuje svoj 52. rojstni dan veliki kulturno-politični delavec Stanko VVakounig iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu. Želimo obilo osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. Prihodnji ponedeljek praznuje svoj 52. življenjski jubilej Lenart Katz, duša in srce slovenske kulturno-politične dejavnosti v občini Suha. Vse najboljše! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. Prizadevni in simpatični občinski odbornik EL Žitara vas Karl Hren iz Gorič pri Miklavčevem bo prihodnji ponedeljek obhajal svoj 54. rojstni dan. Prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova ter osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in NSKS. V Selah na Šajdi bo praznoval 50. življenjski jubilej Albin Mautz. Želimo obilo sreče, uspeha in zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. Osebni praznik Hribernikove mame V četrtek, 5. novembra, je Lizi Brumnik, pd. Hribernikova z Obirskega, praznovala svoj 70. življenjski jubilej. Slavje je bilo takšno, kakršno je mogoče samo na Obirskem, če počastijo človeka dobrega srca in velike ljubeznivosti: pristno domače in veselo. Pri Kovaču se je zbrala družba številnih gratulantov, med njimi tudi kapelški podžupan Franc Jožef Smrtnik, ki so ji želeli obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. S pesmijo jo je počastil kvartet bratov Smrtnik, glasbeno pa je slavje olepšal trio Pegrin. Slavljenki Lizi Brumnik je čestital tudi župan Peter Haderlapp. Z Čestitkam se pridružuje tudi desne: sin Danijel, slavljenka Lizi Brumnik, župan Haderlapp in uredništvo NAŠEGA TEDNI-vnukinja Frančiška. Foto: Greti Kučnik KA. Draga Lizi, vse najboljše in na mnoga leta! Igor Roblek V ljudski šoli v Žvabeku so tudi letos izvedli medkultruni projekt, ki so se ga udeležili otroci iz okolice. Za organizacijo pa so skrbeli učiteljice in učitelji šole ter pevke Pevsko instrumentalne skupine Žvabek. Foto: Fera V vrtcu Ringa raja tudi italijanščina Veselimo se z Ringa rajo. Zasebni večjezični vrtec Ringa raja pri Borovcu (hotel Mittagskogel) v Zgornjih Borovljah v občini Bekštanj deluje že skoraj dva meseca. Posebnost tega vrtca je, da imajo otroci možnost živeti v skupnosti, v kateri se občuje poleg slovensko in nemško tudi italijansko. Odgovorno vzgojno in jezikovno delo vodi Valerija Takač-Zinrajh, ki je že vrsto let vzgajala v otroškem vrtcu šolskih sester v Šentpetru. Kot dopoldanska pomočnica in popoldanski pomočnik ji stojita ob strani Margit VVutti in Martin Koren, Italijanka Gaia Galvani pa bo tedensko obiskovala vrtec. Votroškem vrtcu v Zgornjih Borovljah (občina Bekštanj) se otroci počutijo dobro. Rož - Podjuna - Zilja Vsak človek je enkraten w Pod tem geslom sta Katoliško prosvetno društvo Drava in ljudska šola Žvabek vabili na dan pred sv. Martinom na letošnji medkulturni projekt. Nad 40 otrok je v notranjosti ljudske šole oblikovalo z barvastimi ploščicami steno, izdelovalo iz svile vrtnice, risalo in barvalo raznolike oči za plakat in uprizarjalo ritmične plese. Zunaj šole pa so dodatno še pobarvali s kredami parkirišče. Vse to pa ob asistenci članic in pevk Pevsko instrumentalne skupine, žvabeških mater in učiteljev. Dan navrh pa so isti organizatorji vabili otroke in starše na martinovanje. Zbirališče je bilo pred šolo, odkoder so se v povorki in z laternami, ob spremstvu jezdeca (Mario Peterschinek) podali skozi vas v cerkev. Tam so otroci, skupno z žvabeškim župnikom, oblikovali sv. mašo. Za konec pa so bili otroci še deležni majhne zakuske v prostorih Posojilnice Žvabek. Andreju Spornu v slovo Remšenik. V četrtek, 29. oktobra, se je ob navadnem delavniku v zgodnjih popoldanskih urah na kapelškem pokopališču zbrala velika množica ljudi. Sorodniki, prijatelji in znanci so se poslovili od Andrejčija Sporna. Od mrtvašnice so ga ponesli v cerkev Marije Device, kjer je župnik Poldej Zunder v pridigi s tolažilnimi in preprostimi besedami orisal pot tako zgodaj preminulega Andrejčija, domači cerkveni zbor pa je tako pri maši kot ob odprtem grobu s pesmijo žalostinko obogatil pogrebni spored. Andrejči Sporn, doma iz Remšenika pri Železni Kapli, se je rodil 21. novembra 1957. Izučil se je za mizarja, zadnja leta pa je delal v Šentjanžu na Tirolskem, kjer je našel svoj drugi dom. Andrejči Sporn pa je bil v svojih mladostniških letih tudi zagnan in vesten član Folklorne skupine SRD „Zarja“, kjer je sodeloval skoraj od ustanovitve naprej. V nedeljo pa se je po kapelških grapah hitro razširila tragična vest, da je v bližini svojega drugega doma Andrejči postal na prehodu za pešce žrtev tragične prometne nesreče. Štirinajst dni pred to nesrečo se mu je izpolnila srčna želja, saj je bila pri njem na obisku mama Mimi iz domačega Remšenika. Prepričala se je, kako lepo je bil Andrejči sprejet tudi v družinski krog svojega delodajalca. Ko je odhajala s Tirolskega, pa ni mogla slutiti, da bo naslednje slovo v tako kratkem času pretresljivo slovo za vedno. Andrejči nam bo ostal v lepem spominu. V imenu prosvetnega društva „Zarja“ se mu po tej poti še enkrat zahvaljujemo za njegovo sodelovanje v folklorni skupini, družini Sporn pa izrekamo iskreno sožalje. Jože Blajs T A T E D E N PETEK, 13. novembra 18.00-18.30 Utrip kultu- SOBOTA, 14. novembra 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca NEDELJA, 15. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (žpk. Flori-an Zergoi). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 16. novembra 18.00-18.30 Kratek stik TOREK, 17. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 18. novbembra 18.10 -19.00 Glasbena mavrica: Singgemein-schaft Oisternig „Vascit pr Žile; 21.04 do 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 19. novemb. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE NEDELJA, 15. novembra '98,13.30 PONEDELJEK, 16. novembra 1998 ORF 2, ob 2.50 TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Vsak človek je enkraten: in-terkulturni projekt v ljudski šoli Žvabek. • Po 9 letih odmora spet kulturni dnevi v Ljubljani. • Kulturni-dom Pliberk: kako naprej? • Kaj takega: od kdaj pa je Velinja vas karibski otok? • Kupite, kupite, boste pa imeli: Martinov trg v Borovljah. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi -na ORF-teletekstu, stran 299. Petek, 13. novembra VELINJA VAS Bilčovska jesen - Reggae večer Čas: ob 20. uri Kraj: pri Knaberlnu (gostilna Seher) Vabi: SRD Bilka CELOVEC/PORTOROŽ Seminar na temo: „Skrb za manjšinski jezik v jezikovno mešanih okoljih" Čas: ob 13. do 15. novembra Predavatelji: Irena Destovnik, Živa Gruden, Albina Nečak-Luk, Joži VVutte Prijave sprejema: Zveza slovenskih žena (tel.: 0463/ 51 43 00-40) ŽVABEK Party športnikov Čas: ob 18. uri Igrajo: „The Bengels" Kraj: pri Hafnerju Vabi: SV Žvabek LJUBLJANA Odprtje razstave „Oblačilna kultura v Rožu" Glasbeni okvir: ženska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka Kraj: Slovenski etnografski muzej Vabijo: Mestna občina Ljubljana, KKZ in Mohorjeva Sobota, 14. novembra VELINJA VAS Bilčovska jesen - literarno branje za otroke Bere: Primož Suhodolčan Čas: ob 16. uri Kraj: pri Knaberlnu (gostilna Seher) Vabi: SPD Bilka DUNAJ Zaključna fešta MENS-semi-narja Igra: „The Bama Alls Starš" Čas: od 21. ure naprej Kraj: Schvvindgasse 14, 1040 Dunaj Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju OBIRSKO Martinovanje Spored: ob 20. uri koncert MePZ SPD Trta Žitara vas, ob 21. uri ples z ansamblom ..Svetlin" Kraj: pri Kovaču Vabi: EL Železna Kapla ŠMARJETA V ROŽU Koncert Nastopajo: Kristijan Filipič (prečna flavta), Franci Ogris (trobenta), Andrej Feinig (orgle), cerkveni zbor iz Smarjete v Rožu (vodi: Inge Bocheim) Čas: ob 18.45 (po maši) Kraj: v farni dvorani Vabi: fara Šmarjeta VOGRČE Premiera igre: „Kekec“ (Janko Moder) Nastopa: gledališka skupina KKD Vogrče 1. predstava: ob 14.30 2. predstava: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: KKD Vogrče VOGRČE Martinovanje Čas: po 2. predstavi „Kekca" (pribl, ob 20.30) Kraj: v župnišču Vabi: KKD Vogrče ROŽEK Odprtje razstave Adriana Maraža (grafika) Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja PREVALJE Slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika Čas: ob 18.30 Kraj: v družabnem domu DUNAJ Martinovanje Glasba: ansambel Brane Drvarič iz Ivanje Čas: ob 19. uri (vstop ob 18. uri) Kraj: Schutzhaus Wai-dacker, Johann-Staud-StraRe 9,1160 Dunaj Nedelja, 15. novembra SELE Otroška predstava: „Cirkus z divjega zahoda" Gostuje: Otroška gledališka skupina SPD Bilka Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Planina Sele ŠMIHEL Lutkovna predstava „Šivilja in škarjice" Gostuje: Teatr za vse iz Jesenic Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠKOCIJAN Redni občni zbor Kulturnega društva Škocijan Čas: ob 10.30 VELINJA VAS Kabaret „Durchbruch“ Kom-merz mit Herz Nastopa: Mike Supancic Čas: ob 20. uri Kraj: pri Knaberlnu (gostilna Seher) Vabi: SPD Bilka ŠENTJANŽ Otroška predstava: „Cirkus z divjega zahoda" Gostuje: Otroška gledališka skupina SPD Bilka Čas: ob 10. uri Kraj: v K & K centru Četrtek, 19. novembra ŠENTJAKOB Vzgoja otrok v pubertetni dobi (predavanje in pogovor) Predava: mag. Melitta Ha- ber Smolnig Čas: ob 19.uri Kraj: v Regionalnem centru LEDINCE Predavanje: Izziv in možnosti večjezičnih otroških vrtcev Čas: ob 20. uri Kraj: hotel Mittagskogel Vabi: otroški vrtec „Ringa raja" v Ledincah ŠENTJAKOB Misijonska tombola Čas: ob 19.uri (ob 18. uri sv. maša) Kraj: na Višji šoli v Št. Petru Petek, 20. novembra ŠENTJANŽ Večer klasične glasbe Nastopata: Josef Ženki (klarinet, saksofon) in prof. VVIadimir Romanov (klavir) Čas: ob 19.30 Kraj: v K & K centru ŠENTJAKOB Opdrtje razstave: Konjički Šentjakobčanov Čas: ob 20. uri Kraj: v občinski kulturni dvorani Kraj: občina Šentjakob CELOVEC Maturantski ples Dvojezične trgovske akademije Čas: ob 19.30 Kraj: v domu sindikatov Za ples igrajo Gašperji & The Slenders Vabi: maturantke in maturantje Dvojezične TAK ŽELEZNA KAPLA Komedija: Gospa ministrica Gostuje: kulturno umetniš- ko društvo „Zarja“ iz Trnovelj Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja SELE Koncert v počastitev svete Cecilije (zavetnice cerkvene glasbe) Gostuje: Orkester glasbene šole zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane Čas: ob 19.30 Kraj:: v farnem domu Vabi: župnijski urad Sele Nedelja, 22. novembra VELIKOVEC Osrednji koncert SPZ Nastopajo: Mešani mladinski zbor ZG in ZRG za Slovence, Mlada Podjuna iz Pliberka, plesna skupina Mojce Horvat iz Ljubljane Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg Četrtek, 26. novembra ŠENTJAKOB O Miklavžu, Božičku in še o kom (adventne navade v luči krščanstva) Predava: prof. dr. Karl Ess-mann (RPI Dunaj) Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Regionalni center Petek, 27. novembra RIČARJA VAS/RIE-GERSDORF Premiera komedije Samomorilec" Nastopa: Igralska skupina SPD Dobrač na Brnci Režija: Metka Dulmin Čas: ob 19.30 Kraj: Mehrzvveckhaus Vabi: SPD Dobrač ŠENTPETER Dan odprtih vrat Vodstvo: ob 9., 10. in 11. uri Kraj: Višja šola za gospodarske poklice ŠENTJANŽ Predavanje ministra Igorja Bavčarja (minister za evropske zadeve v Sloveniji) Čas: ob 19.30 Kraj: v K & K centru Vabi: K & K Sobota, 28. novembra SVEČE „Je več dnevov ku klobas" Tržaški kras pri nas s knjigo, diapozitivi, pesmimi in kraškimi jedmi Sodelujejo: avtorica Vesna Guštin in kulturni delavci KD Kraški dom z Repentavra pri Trstu Čas: ob 19.30 Kraj: v gostilni Adam Vabi: SPD Kočna PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE TINJE ,Trenutki" - razstava slik umetnika Thomasa Mikla Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure. ŠENTJANŽ Razstava del umetnika Jožeta Boschitza Kraj: K & K center Šentjanž. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do konca decembra BOROVLJE/ CELOVEC Razstava del umetnikov Veszelija in Buderke Kraj: v prostorih Posojilnice Bank v Borovljah in v Celovcu. Razstava bo odprta do 22. decembra. ROŽEK Razstava grafik Adriana Maraža Vernisaža bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri. Raz- stava bo odprta od 15. 11. do 20.12.1998, dnevno od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure. ali po tel. dogovoru (04274/4422). PLIBERK GALERIJA VVERNERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE vabi na seminar knjižnega jezika in dvojezične didaktike za dvojezične učitelje iz Madžarske (iz Porabja), Italije (iz Beneške Slovenije) in Avstrije (iz Koroške in Štajerske). Sobota. 21. 11. 1998: 10.00 Dvojezično šolstvo na Koroškem (Tomi Ogris); 14.00 Predstavitev knjige „Lepo pozdravljeni" ter praktično delo ob knjigi (Miha Vrbinc); 16.30 Janze Gregorič bo ob spremljavi s kitaro z udeleženci pel narodne pesmi prirejene za šolo. Predstavil bo tudi priročnike „Zapoj še ti" 1,2,3 ter kaseti in zgoščenko. Zvečer bo ob kmečkem bifeju in petju družabno srečanje vseh dvojezičnih učiteljev. Nedelja, 22. 11. 1998: 9.00 Katarina Sticker bo predstavila svoj učbenik „Hej, til"; 11.00 Posredovanje slovenskega jezika s komunikativno metodo (Rezika Iskra); 13.00 Kosilo pri Seherju v Velinji vasi; nato zaključek seminarja v K&K centru v Šentjanžu. Prijave pri Reziki Iskri: tel.: 04220/2505 Naša društva v internetu Bičarja vas/rie- SERSDORF Ponovitev komedije „Samomorilec" Čas: ob 19.30 Kraj: Merhzvveckhaus Vabi: SPD Dobrač PLIBERK Predstavitev prve CD skupine VOX Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Sodelujejo: VOX, Pepej Krop, Janez Gregorič, Kristi-an Filipič Vabi: VOX ŠENTJANŽ Prodajna razstava: „Kerami- ka in železo" Čas: ob 15. uri Kraj: v K & K centru ŠTEBEN/BEKŠTANJ Medkulturna adventna svečanost Čas: ob 15. uri Kraj: v škocijanski cerkvi Sodelujejo: MoPZJepa Baško jezero, Doppelsextett Villach, Ouintetto Femminile ■iLussari" di Ugovica Vabi: župnijski urad ŽELEZNA KAPLA Redni občni zbor SPD Zarja Čas: ob 11.30 Kraj: v hotelu Obir Vabi: SPD Zarja 822^30332201 Tinje »Frankfurt v Tinjah" - Bratev Slovenske založbe iz Celovca (Mohorjeva, VVieser in Drava) Čas: ob 19.30 Kraj: Katoliški dom Prosvete Uvod: dr. Miha Vrbinc Vabi: Dom vTinajh Nedelja, 6. decembra DOBRLA VAS Predbožično srečanje upokojencev Čas: ob 11. uri sveta maša, ob 12. uri kosilo Kraj: v Rutar Lido Glasbeni spored: cerkveni zbor iz Šentprimoža Vabi: Društvo upokojencev Podjuna Ponedeljek, 7. dec. ŠKOCIJAN Adventni koncert Čas: ob 19. 30 Kraj: v dvorani Kassl Sodeluje: mdr. otroški zbor KD Škocijan Vabi: Singkreis Klopeiner S. Sreda, 9. decembra ŠENTJAKOB Meni za posebne priložnosti Vodi: Nataša Partl Čas: ob 18.30 Kraj: na Višji šoli v Šentp. Prijave: do 3.12. (tel.04253/360) Vabi: Regionalni center Petek, 11. decembra ROŽEK Približevanja (posredovanje umetnosti) Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja Nedelja, 13. decembra ŠKOCIJAN Adventni koncert Čas: ob 19. uri Kraj: v dvorani Kassl Sodelujejo: MePZ Danica, Nomos, Singkreis Turner-see-Stein, otroci ljudske šole Škocijan, Jagdhornblaser iz Škocijana Vabi: občina Škocijan Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/sl ovene Cerkveni časopis Nedel- ja_- tedensko aktualno http ://www .aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/ Stefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co,-at Založba VVieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.a t/zb Slovenska športna zve- za: http://members.ma-gnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. ma-gnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/-ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. so-dalitas. at (Tinje) NOVO: Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au £)©[&] W TO KM A KI 04239/26 42 v petek, 13. novembra, ob 19. uri Razstava karikatur Petarja Pis-mertoviča Predstavitev: Reinhold Dottolo (gl. urednik Kleine Zeitung); pevski program: Radiški fantje v petek, 13. novembra, ob 19. 30 Forum za zdravstvena vprašanja: Alergije Predava: dr. M. Wohofsky (LKH) od petka, 13. nov., od 17. ure do nedelje, 15. nov., do 13. ure Skupno na poti v iskanju samega sebe Spremljevalci: Jurij Buch, Lidija Kap-Božič, prof. Stefan Kramer v ponedeljek, 16. novembra, ob 18. uri Pripravljalni sestanek za tečaj: Slikanje na svilo, ki se začne 21. novembra ob 9. uri Vodi: mag. Evelyn Sickl v ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: Težave z žolčnimi kamni Predava: dr. Josef Trattnig v torek, 17. novembra, ob 19.30 Človek in kozmos - teologija stvarjenja po sv. Hildegardi Predava: dr. Johannes O. Ritter v sredo, 18. novembra, od 17. do 21. ure - začetek seminarja v 10. delih za starše, rejnike, otroške vrtnarice, učitelje, vzgojtelje Vedenjske motnje pri otrocih in mladini Predava: prim. univ. doz. dr. Georg Spiel v četrtek, 19. novembra, ob 10. uri „lz roda v rod“ - Zgodbe, pesmice in pravljice Predavatelji: Ciril Rudolf, Lenčka Kupper, Niko Kupper v četrtek, 19. nov., od 18. ure do sobote, 21. nov., do 13. ure Delovni seminar: Pravice do dela v modernih družbah Predavatelja: dr. Peter Kaiser in prof. dr. Luise Gubitzer NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Stralie 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnostna politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu- 1— Bi' b Ull I1! ' — rižem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestitke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto-ber-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Mostič 0:1 (0:0) če bi trenerju I. Struggerju bili na razpolago vsi igralci bi se tekma končala morda drugače, kljub temu pa je bil zadovoljen. Tekma se je začela z zaostankom, kajti že po 30 sekundah so dobili gol. Boleč pa je rdeči karton vratarja Schavvarza. BILČOVS: Schawarz 3, Fister 3, Lippusch 3, Schaunig 3, Schriefl 2 (40. Glantschnig 2), Part! 0(20. Karti 2), Aleksič 2, Kuess 3,1. Strugger 2, Ouanlschnig 2, Durnik 2; Bilčovs: 150 g led.; sodnik: Reimvald (dober); rdeči karton: Schavvarz (94.) Vetrinj - Globasnica 1:0 (0:0) Domačini so v začetku tekme bili bolj zbrani, prav tako so bili pred golom nevarnejši. Iz prve priložnosti so povedli na 1:0. Po zaostanku so Globašani igrali bolje, pravih priložnosti za zadetek pa ni bilo. Naslednja tekma: Globasnica - ATUS Borovlje (15.11. -14.00) GLOBASNICA: Smrečnik 3, G. Sadjak 3, Dlopst 3, Tratar 3 (82. VVritz 0), Hribar 2, Kordesch 3, VVolbl 3, Grobelnik 3, Silan 3, Szabo 2 (61. Fr. Sadjak 0), Buchwald 3; Vetrinj: 200 gled.; sodnik: Gangl (zelo dober) 1. RAZRED D Rikarja vas - Grebinj 1:2 (0:1) Nesrečen poraz za Rikarčane, ki so sicer prvi polčas zaspali in bili v zaostanku. V drugerm polčasu so izenačili, toda tik pred koncem prejeli odločilni zadetek. Za trenerja Jožeta Fero je to bil prvi poraz na domačih tleh. RIKARJA VAS: Pandel 3, Streicher 4, llrch 3, Go-mernik 3, Sturm 3, Blajs 3 (38. Strasser 4), Pečnik 3, Truschner 4, Figoutz 3, Blažej 3, Picej 3; Rikarja vas: 150 gled.; sodnik: Kandolf (dober); strelec: Blažej (56.) Ruda - Šmihel 1:0 (1:0) Merjeno po možnostih bi se rezultat lahko glasil 5:0, če bi bila sreča še bolj na strani ekipe trenerja Kreutza pa tudi 1:1, saj je minuto pred koncem rešila Rudo le prečka. Najboljši igralec na igrišču je bil vratar Suschnig, ki je branil celo 11-metrovko. Igri Šmihelčanov tokrat tudi legionar Kotnik ni mogel dati impulzov. Na drugi poziciji bi gotovo lahko prinesel precej več. ŠMIHEL: Suschnig 5, H. Motschilnik 3, Al. Gros 3, E. Sadjak 3, M. Sadjak 3 (75. Burkhardt 0), Hribernik 3 (65. Pekari 0), Kotnik 3, Ch. Gros 3, Lutnik 3, W. Motschilnik 3, Krajger 3, Ruda: 200 gled.; sodnik: Kren (zelo dober); Maria R. - Železna Kapla 2:1 (1:1) Dober začetek Kapelčanov, ki so vodili. Domačini so še v prvem polčasu izenačili. V drugem polčasu so Kapelčani popustili in v 91. prejeli odločilni gol. ŽELEZNA KAPLA: Nikolič 3, Germadnik 2,G. Oraže 3, Nerz 2 (80. Lippusch 0), Partej 2, H. Grubelnik 3, Sporn 2, F. Ošina 2, VVicher 2, Šteharnik 2, Miklau 3; Maria Rojach: 120 gled,; sodnik: Bischof (povprečen); strelec: Miklau (8.) mHE. 2. RAZRED C JS9BH Poreče - Sele 1:1 (1:1) Selani na tej tekmi niso mogli prepričati, čeprav so imeli vrsto lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Trener Selanov Mirko VVieser je bil razočaran nad nekaterimi igralci (A. Mak in M. Mak), ki sploh niso prišli na tekmo. SELE: M. Oraže 3, Diexer 3, Božič 3, D. Mak 3, Hribernik 4, F. Dovjak 3, I. Kelih 4 (25. M. 'Oraže 3), VVassner 3, A. Oraže 2, Razboršek 2, Djogič 2; Poreče: 50 gled.; sodnik: Niegerl (povprečen); strelec: Kelih (20.), rdeči karton: Djogič (55.) . 2. RAZRED E Žvabek - Dobrla vas 3:0 (1:0) Borben derbi med Žvabečani in Dobrlo vasjo, na katerem so domačini zasluženo zmagali. Dobrolčani pa so se z nedisciplinirano igro sami opravili ob možen uspeh. Videlo se je, da jim je na vseh koncih in krajih manjkal režiser Marjan Velik. Naslednji tekmi:Dobrla vas - Djekše (14.11. - 14.30), Št. Peter - Žvabek (15.11.-14.00) ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 4, Žlinder 3, Zechner 4 (85. Selišnik 0), Jamer 4, Budja 4, V. Berchtold 4, A. Berchthold 3, Trampusch 3, Homer 3 (75. Pistotnik 0), Juvan 4, DOBRLA VAS: Pečnik 2, Golautschnig 3, Roger 2, Nachbar 3, Kampi 2, Martin Lesjak 2, Vernitznig 2, Hudi 3, Opietnik 3, Pustoslemšek 3, Malh 2; Žvabek: 70 gled.; sodnik: Ferjanz (dober); strelci: Mlinar (20.), Juvan (72.), Pistotnik (85.) rd. karton: Nachbar (70.), Hudi (75.) Franci VVieser: „Tokrat sem se sam premagal" Boksar Franci VVieser letos ni mogel braniti naslova avstrijskega prvaka v supertežki kategoriji. Izpadel je v četrfinalu, to ne zaradi premočnega nasprotnika (Manfred Maier, ki je osvojil letošnji' naslov), ampak, ker so mu odtegnili 4 točke. VVieser je dvoboj sicer dobil z 11:9, toda zaradi dvakrat- nega boskanja z notranjo roko so mu odtegnili 4 točke. Kljub porazu je VVieser ostal v državni reprezentanci, ker so na Dunaju mnenja, da je VVieser slejkoprej boljši boksar od letošnjega prvaka Mai-erja. VVieser bo boksal 11. dec. za Avstrijo v Brnu, že 10. nov. pa za Koroško v Kranju. Franci VJieser (levo) je bi! sicer boljši, kljub temu pa ni postal avstrijski prvak. Dobljane je zalezla kriza Odbojka - Dobljanom letos enostavno ne gre. Tokrat so izgubili proti Sokolu gladko 0:3. Lani so Dobljani slavili preše- ZVEZNA LIGA netljive rezultate proti Sokolu. Teh tokrat niso mogli ponoviti. Tekmo so gladko zgubili in naprej iščejo vzroke. Kapetan Martin Micheu še ni obupal, je pa kakor vsi ostali tudi brez odgovora na trenutni položaj. Le kaj je letos z Dobljani ? KICK-BOKS__________________ Radišana Niemez in Raunjak tekmovala v Izoli Izola. 20-letna Veronika Niemez in 20-letni Hannes Raunjak sta konec preteklega tedna tekmovala za Karate - Kick - box klub Žrelec na mednarodni tekmi v Izoli v Sloveniji. Oba sta sicer izgubila, trener Milan Hribernik pa je le videl napredke in je optimističen, da se bosta na avstrijskem prvenstvu ju-niorjev 13. decembra v Gradcu odrezala nekoliko bolje. 1. PL Salzburg 7 7 0 15-0 14 2. Donaukraft 7 6 1 15-1 12 3. SVS/Sokol 7 6 1 12-1 12 7 5 ' 2 10-7 10 5. Tirol 7 4 2 3-7 8 6. Hypo 8 3 3 7-10 6 7. Feldkirch 8 2 3 7-10 4 8.Aich/Dob 7 1 4 5-12 2 9. Hartberg 7 1 4 0-12 2 10. Gleisdorf 7 1 5 1-15 2 SVS/ Sokol Aich/Dob 3:0 (8:15, 6:15, 5:15) 2. ZVEZNA LIGA VZHOD - ŽENSKE 1. Hartberg 9 7 1 18-7 14 2. Ottakring 9 6 2 16-8 12 3. Aich/Dob 9 6 2 18-12 12 4. Ottakring 7 4 3 15-10 8 5. VVolbling 7 4 3 14-13 8 6. Furstenfeld 7 3 4 11-14 6 7. Krottendorf 7 1 6 8-18 2 8. ATSC/AVC 9 0 7 3-21 0 Aich Dob - Krottendorf 1:3 ŽENSKI NOGOMET Kljub porazu so Selan-ke naprej na 1. mestu V Lienzu je Selankam sicer prvič spodrsnilo, zaradi tega pa niso žalostne. Angelika Užnik: „To ni katastrofa, saj smo naprej na 1. mestu." Rapid Lienz - DSG Sele 2:0 (0:0) ŽENSKA LIGA 1. DSG Sele 9 6 2 1 38:18 20 2. Spittal 9 5 2 2 25:13 17 3. ASK 7 5 0 2 28:12 13 4. SVR Lienz 8 4 1 3 28:14 13 5. DSG Borovlje 10 1 2 7 13:34 5 6. St. Margarethen 9 1 1 7 8:54 4 PODLIGA VZHOD •1 .Mostič 15 2 Velikovec 15 3. Liebenfels 14 4. Pokrče 15 5. Št. Pavel 14 6. Vetrinj 15 7. Globasnica 14 8. VVelzenegg 15 9. Bilčovs 15 10. ATUS Borovlje 14 11. Žrelec 14 12. Gurnitz 14 13. ASV 14 14. DSG Borovlje 14 11 3 1 34:11 36 9 3 3 27:13 30 6 5 3 26:14 23 7 2 6 25:21 23 6 4 4 15:20 22 6 2 7 22:22 20 6 1 7 22:22 19 4 6 5 27:25 18 4 5 6 20:35 17 4 4 6 19:21 16 4 3 7 16:20 15 3 6 5 19:24 15 3 4 7 18:29 13 2 4 8 11:24 10 ■ Prihodnji krog J14./15. november): Gurnitz -Liebenfels, ASV - Žrelec, DSG Borovlje - Št. Pavel, Globasnica - ATUS Borovlje. 1. RAZRED D 1. Ruda 15 2. Klopinj 15 3. Žitara vas 15 4. Metlova 15 5. St. Leonhard 15 6. Rikarja vas 15 7. St. Stefan/ Labot 15 8. Grebinj 15 9. Labot 15 10. Vovbre 15 11. Eitvveg 15 12. Šmihel 15 13. Železna Kapla 15 14. Maria Rojach 15 9 5 1 28:6 32 8 4 3. 36:18 28 9 1 5 33:24 28 7 6 2 23:15 27 6 8 1 18:14 26 6 4 5 27:22 22 5 5 5 28:28 20 4 6 5 18:22 18 5 2 8 17:25 17 3 6 6 17:23 15 3 6 6 20:27 15 3 3 9 17:26 12 2 5 8 13:29 11 1 7 7 19:35 10 ■ Vigrednji krog (27.Z28.3. 1999)Vovbre - Rikarja vas, Grebinj - Labot, Eitvveg - Žitara vas, St. Stefan - Metlova, Klopinj - Ruda, Šmihel - Maria Rojach, St. Leonhard - Železna Kapla. 2. RAZRED C 1. Šentjakob 14 10 3 1 27:12 33 2. Rožek 15 8 5 2 31:17 29 3. Sele 15 7 7 1 31:9 28 4. Tholica 13 9 1 3 30:13 28 5. Treffen 13 7 4 2 30:12 25 6. Ledince 14 5 5 4 29:18 20 7. Škofiče 14 4 5 5 23:17 17 8. SAK II 14 4 5 5 18:18 17 9. Hodiše 14 5 2 7 13:19 17 10. Donau 14 4 4 6 19:34 16 11. Kriva Vrba 14 3 4 7 16:24 13 12. HSV 15 4 1 10 18:33 13 13. Poreče 14 1 5 8 11:28 8 14. Osoje 15 2 1 12 11:53 7 ■ Prihodnji krog (14./15. november): Hodiše-SAKII, Donau - Treffen, Tholica - Ledince, Šentjakob -Škofiče, Kriva Vrba - Poreče. 2. RAZRED E 1.Reichenfels 14 10 2 2 29:14 32 2. St. Margarethen/ L. 14 8 4 2 26:13 28 3. Tinje 14 8 3 3 35:20 27 4. Galicija 14 6 5 3 25:16 23 5. Frantschach 14 6 4 4 20:18 22 6. Dobrla vas 14 6 3 5 26:21 21 7. Sinča vas 13 5 3 5 21:13 18 8. St. Peter 14 5 1 8 23:29 16 9. Žvabek 14 4 4 6 19:26 16 10. VVaisenberg 14 4 3 7 15:23 15 11. Djekše 13 3 5 5 21:29 14 12. Pliberk II 14 3 4 7 14:24 13 13. Mauterndorf 14 4 1 9 15:33 13 14. Preitenegg 14 2 4 8 14:24 10 ■ Prihodnji krog (14./15. november): St. Peter -Žvabek, Pliberk II - Tinje, Reichenfels - Mauterndorf, Sinča vas - Galicija, St. MargaretherV L - Frant-schach, Dobrla vas - Djekše, Preitenegg - VVaisen-berg. NOGOMET V SLOVENIJI Bivši igralec SAK Tiganj dal kar 4 gole Prevalje. Pri SAK Senadu Tiganu niso dali možnosti, da bi se dokazal, kar pa je storil v I. slovenski ligi. Proti Potrošniku je za Korotan 4 krat zadel. 1. SLOVENSKA NOG. LIGA 1. Maribor 13 9 3 1 31:11 30 2. Gorica 12 8 2 2 25:11 26 3. Mura 13 6 4 3 25:14 22 4. SCT Olimpija 13 6 2 5 24:21 20 5. Primorje 13 4 4 5 13:13 16 6. Korotan 13 4 4 5 18:20 16 7. Potrošnik 13 5 1 7 16:25 16 8. Rudar 13 4 3 6 13:15 15 9. Publikum 12 3 5 4 11:14 14 10. Koper 13 4 2 7 14:24 14 11. BS Tehnik 13 3 4 6 11:22 13 12. Živila Triglav 13 1 6 6 10:21 9 ■ Rezultati 13. kroga: Maribor - Primorje 1:1, Mura - Živila Triglav 4:0, Korotan - Potrošnik 5:0, SCT Olimpija - BS Tehnik 5:0, Koper - Rudar 1:0, Gorica - Publikum (preložena). Šport SAK je najboljši koroški klub v regionalni ligi Dinko je bil za SAK pravilna izbira V regionalni ligi bo SAK prezimil kot najboljši koroški klub. Septembra to razen trenerja-igralca Dinka Vrabca še nihče ni pričakoval. številu bližajo Eden glavnih zagovornikov angažmaja Dinka Vrabca je bil podpredsednik SAK Jože Partl, ki ima v Ljubljani svojo firmo in je tako dnevno s trenerjem v kontaktu. Po polovici prvenstva se čuti Partl potrjenega: „Vrabac je vrhunski nogometaš in kakor se je izkazalo, tudi vrhunski trener." Partl upa, da bo Vrabac še dolgo ostal pri SAK, saj zna odlično delati tudi z mladimi igralci, ki se počasi v vedno večjem I. ekipi. Vrabac je skorajda garant za to, da bo SAK spet kmalu imel vrsto novih mladih igralcev v« svoji član-ski ekipi. ' Vrabac je bil letos v stalnem kontaktu z naraščajem SAK in tu in tam celo prevzel treninge. Vrabac: „Po tej poti moramo naprej, potem bo SAK kmalu spet vrhunski klub z večjim številom lastnih igralcev. Jesenska sezona v pregledu B Trener Dinko Vrabac. Igralec trener je presenetil vse - tudi koroške medije (predvsem Kronen Z.), ki so prvotno trobili, da je SAK letos prvi kandidat za izpad. 8 Mladina. Vrabcu je uspelo vgraditi mlade igralce v I. ekipo: Roman Oraže (18 let), Christian VVoschitz (17 let), oba iz lastnega naraščaja. Vrabac želi vigredi v kadru celo talente iz ekip U 16. Roman Oraže Ch. VVoschitz ■ Samoini-ciativa igralcev. Igralci, na čelu z U. Mallegom in kapetanom L. Sadjakom so postali samoiniciativni, sami so iskali sponzorje in si tako s pomočjo podpredsednika Jožeta Partla nabavili opremo. ■ Varčevanje. SAK je v zadnjih dveh letih zelo varčeval in tako bistveno izboljšal svoj finančni položaj. H Dobra volja v ekipi je eden od faktorjev za uspeh. Vratar Udo Mal-legg pa velja kot tisti igralec, ki zna ustvarjati zelo veselo vzdušje. ■ Gledalci izostali. Povprečno je tekme SAK doma videlo 228 gledalcev, na tujem pa 335. O vzrokih SAK še razpravlja, na vsak način pa je jasno: vigredi bo treba s strani kluba začeti z dodatnimi aktivitetami. Doma Na tujem SAK - Pliberk SAK - WAC SAK - Hartb. SAK - VVels SAK - Voitsb. SAK - GrieBk. 550 350 150 150 100 70 Povprečno: 228 gled. Pokal: SAK - GAK 1.200 Št. Vid - SAK 700 Lienz - SAK 600 Gratkorn - SAK 300 Pasching - SAK 200 St. Florian - SAK 200 Leibnitz - SAK 200 LUV/Sturm - SAK 150 Povprečno: 335 gled. I Napad. Lessnig & Uremovič sta dala komaj 2 gola. Kak gol več in SAK bi bil na lestvici bolj spredaj. H Igrišče v Grabštanju, kjer SAK trenira, je v katastrofalnem stanju in otežkoča kvalitetno delo. Predsednik Jurij Perč pa že pripravlja sanacijo. 2. RAZRED C - SAK II Lepa igra je bila premalo V sorazmerno za oko lepi igri mladi Sakovci niso bili v stanju resno ogrožati gol Osoj. Tako je bil remi logičen. SAK ll/Activ - Osoje 0:0 SAK: Oraže 5 (46. Regnvar 4), S. Sienčnik 4, Blajs 3 (46. Mesner 3), VVieser 3, Lampichler 3, Mul-ler 3, Kert 3, H. Nachbar 4, Malej 4, VVoschitz 3, Blažej 3, Grabštanj, 50 gled. sodnik: S. Radi (zelo dober) Prihodnji krog: (Hodiše - SAK, v nedeljo ob 14. uri v Hodišah) SAK Naraščaj CENTER NARAŠČAJA CELOVEC Danes se sreča celovški naraščaj Danes, v petek, 13. 11. 1998 bo center SAK-Celovec v Mladinskem domu priredil letni zaključek. Ob 15. uri je na programu turnir, ob 18. uri pa družabnost s starši, igralci in odborniki. Ekipe U 16, U 12 in U 10 bodo odslej 1 x tedensko trenirale v Mladinskem domu in sodelovale na raznih turnirjih v dvorani. CENTER NARAŠČAJA ŠENTPRIMOŽ Tudi pozimi trening 2 x tedensko Trener Jože Knes s svojima ekipama U 12 in U 8 tudi pozimi ne bo počival. Brez odmora so šli fatntje v dvorano v Šentprimož. Treningi pa se bodo vršili tudi v dvorani v Mežici v Sloveniji. CENTER NARAŠČAJA PLIBERK U14 na „turnejo“ v Lendavo Ekipa U 14 (trener B. Olip) tudi pozimi ne miruje. Od 20. do 22. novembra bo ekipa šla skupno s starši v Lendavo v Slovenijo in tam odigrala celo vrsto prijateljskih tekem. REGIONALNA LIGA/13. KROG: Četrta zmaga Proti drugi ekipi Sturma, ki je imela zaradi derbija Sturm - GAK na voljo samo še 11 igralcev je jj SAK šele proti kon-■ cu dal odločilne zadetke, ki pa so bili zelo lepi. „ LUV/Sturm - SAK 1:3 (1:0) SAK: Mallegg 5, S. Sadjak 3, A. Sadjak 3, Hajnžič 3, Zanki 4, Šmid 3 (SS.Dreier 0), Roy 3, Vrabac 4, Eberhard 5, Lessnigg 1 (46. Oraže 4). Hajdini 1: Gradec: 150 gled.; sodnik: VVeidecker (dober); strelci: A. Sadjak (67. /11-m), R. Oraže ■ (78.). Eberhard (84.); rum./rdeči karton: PreiO (LuV/60.) Dva na testu Za zaključek sezone je " SAK igral preteklo sredo zvečer proti vodečemu II. II-gašu NK Dravograd (trener Marijan Pušnik) in testiral dva nova Igralca namreč Thomasa Borstnejja (Mollbrucke) in Pa-jančiča (SV Šentvid). SAK - NK Dravograd 2:1 (1:0) Strelca: Roy in Uremovič Pliberk spet zmaguje Proti koncu prvenstva je prišel Pliberk spet v formo, kar je voda na mlin vseh teh, ki so zagovarjali trenerja Frankija Polanza. Naslednjo nedeljo lahko Pliberčani v Gratkornu celo izboljšajo svojo pozicijo na lestvici. Pliberk - St. Florian 2:0 (1:0) PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 3, Krevralder 4, F. VVriessnig 4, Skorianz 3 (76. Slamanig 0), D. VVriessnig 3 (82. Moser 0), Škot 4, Urnik 4, Dobnik 3 (60. Huber 4), Miklau 4, Lisic 3; Pliberk: 200 gled.; sodnik: Baier (dober); Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen. 4 dober. 5 zelo dober. 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Hartberg 13 11 1 1 32:6 34 2. Gratkorn 11 6 3 2 25:14 21 3. Pasching 11 6 3 2 15:7 21 4, Voitsberg 13 5 4 4 17:16 19 5. VVels 11 4 6 1 15:9 18 6. SAK 13 4 5 4 16:18 17 7. Lienz 12 5 2 5 13:16 17 8. WAC 13 4 4 5 19:15 16 9. Šentvid 13 3 7 3 10:10 16 10. Leibnitz 13 3 7 3 8:9 16 11. Pliberk 12 3 4 5 13:17 13 11. St. Florian 13 3 4 6 17:26 13 13. LUV/Sturm 13 2 2 9 14:34 8 14. Grieskirchen 13 1 210 15:32 5 ■ Ostali rezultati 13. kroga: Lienz - Leibnitz 3:0, Votisberg - Šentvid 1:2, Grielikrichen -WAC 1:5, Pasching - Gratkorn 2:1, Hartberg -VVels 4:1 Vigredno prvenstvo 20./21. marca z derbijem SVG Pliberk-SAK ■ 15. krog (20./21. marca 19991: Pliberk -SAK, LUV/Sturm - WAC, St. Florian - Šentvid, Lienz - VVels, Pasching - Voitsberg, Hartberg -Gratkorn, Grieskrichen - Leibnitz. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Ruski komunisti so obhajali 81. obletnico oktobrske revolucije; zadnjo soboto, 7. novembra, je bilo to. Donele so tudi krepke besede, med drugim proti judom. (Že nekdo je njega dni ugotovil, da so Judi vsega krivi; pisal se je Adolf Hitler). Predsednik ruskih ko-munistvo Genadij Zju-ganov je zelo ostro obsodil, da je v ruski vladi preveč ljudi z neruskimi imeni. Pa menda ni pozabil, da neki Jo-sif Visarionovič Džu-gašvili, po domačem Stalin, junak ruskih komunistov in množični morilec, ki je milijone Rusov in drugih spravil pod drn, tudi ni imel najbolj ruskega imena. OSEBE &DOGODKI PRED STOLETJI SO IMELI ŠMIHELČANI SVOJE VINO V Nekoč je v Šmihelu rasla trta Šmihel. Martinovanja so za Koroško pravzaprav nekaj umetnega, kar ne spada v našo krajino. Drugače je to v Šmihelu, kjer so pred stoletji na pobočju Katerine gojili trte in iz grozdja pridobivali vino, ki so mu baje pravili „Šmihelčan“. Ta je bil tako kisel, da je lahko temu ali drugemu,, ki ga je popil preveč, „preje-del“ želodec. Tako natančno se to danes seveda ne da več ugotoviti, vsekakor pa se šmihelski društveniki vsako leto z martinovanjem spomnijo teh časov. Pretekli petek je bilo spet tako daleč. Ob domačem kostanju (pekel ga je Erhard Stuck) in žlahtni kapljici iz Slovenije so v farni dvorani številni obiskovalci prisluhnili petju Okteta Suha in glasbi Dua Korenika. Erhard Stuck (levo) je pekel kostanj, medtem pa so se obiskovalci v farni dvorani zabavali ob petju in dobri vinski kapljici. Med njimi je bii tudi novi dušni pastir Franc Kramberger. OTROŠKI SEJEM Otroci pomagajo drugim otrokom Celovec. Vsako leto pred božičem prirejajo učenke in učenci Mohorjeve ljudske šole bazar, na katerem prodajajo stvari, ki jih ne potrebujejo več ali pa ki se njim enostavno odpovejo. To otroci naredijo celo radi, kajti denar, ki ga tako naberejo, gre za pomoč otrokom, ki so v stiski. Letos za zbrali 7.000 šilingov. Učitelji so se preizkusili v retoriki Tinje.V časih starega šolmoštrštva je šiba pela, če so pobalini nečisto govorili, se pačili ali drugače grdobesedili -in ko sta odšla iz slovenskih šol lepopis in leporečje, je odšla tudi vzgoja. To je dejal dipl. režiser Zdravko Župančič na seminarju retorike v tinjskem domu. Na povabilo pedagoškega instituta so se zbrali dvojezični šolski učitelji na trodnevnem seminarju, nastopali v najrazličnejših govornih položajih in se preizkusili v raznih zvrsteh govorov. Za vsakogar velja, da mu še tako gromozansko znanje nič ne pomaga, če ga ne zna oznanjati z močjo govorjene besede. V tinjskem domu so se učitelji na trodnevnem seminarju izobraževali v retoriki. OD TU & TAM Leon Štukelj VISOK JUBILEJ__________ Leon Štukelj 100 let Novo mesto. Občuduje ga ves svet, ponosni pa so nanj tudi koroški Slovenci: včeraj, 12. novembra, je Leon Štukelj, najstarejši še živeči nosilec zlatih olimpijskih odličij, praznoval svoj 100. življenjski jubilej. Osrednje slavje je bilo v slavljenčevem rojstnem Novem mestu. Prireditev je bila pod častnim pokroviteljstvom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha in predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. Na olimpijskih igrah je pri-telovadil tri zlate kolajne (1924, 1928,1936), eno srebrno in dve bronasti. Na svetovnih tekmovanjih je bil osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Slavljenec pa je tudi velik prijatelj koroških Slovencev. Tako je v ekskluzivnem intervjuju z NAŠIM TEDNIKOM (štev. 2/98) mdr. poudaril, da bi morala naša narodna skupnost nastopati enotno. Ob njegovem velikem osebnem prazniku mu uredništvo NAŠEGA TEDNIKA želi obilo zdravja in božjega blagoslova! ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN Akcijska prodaj a zimskih gum FIRMA Rudolf Čik Breška vas/ Pirkdorf 28, 0) 9143 Šmihel/ St. Michael Tel.: 04230/323 S e m p e r i t M i c h e I i n