rv.
i i'. ' i

b&iivli/ U iMJ&kktf
HI.


\ '
nn
\v i
j • i. j r. --- —•■•ft"- ——
i In—'
' ;Jh ^
l.;;: 10
Odgovorni Vi*c«Iiii!kS Profesor Valentin K on še k.
Slovenske novine pridejo vsaki t clerlek »a svollo: ceua za čelertinko leta I golti.; po |M»*li I gol. 10 kr. »r. /.a plačilo no Imli oznanila raxgla«ijo.
Tečaj II.
V Celi 22. Svečana 18-!».
List 8.
Volitev poslanca za l-Vankoiirodskl Nemški zbor v konjiški volivni okolici.
Volitev poslanca za !<Yanknbro<l»kj Nemški zbor navkazaua je bila v Konjiški vilivui okolici ua 10, lega mesca. Šiimajst kantonov jc, ki imajo v Konjicah volili. Ko je poprečni poslane,gospod llouvier iz Slovenija Gradca iz Nemškega zboru prostovoljn odstopil, so se sopet iz vsili 14 kantonov volitelji vkup poklicali, da bi sc pri ti volitvi ob-dclcžvali. - Poskava, llistriea, Konjice, /«aje, Stalicnbcrg, Studcuicc. Podcčtcrick, Kozja, Kosac, Steruiole, Hazbelovo, Lcgen, Slo-vciio-Gradec (Turu), iluchcnstciii — sc ti kantoni iiiieuujcjo.
/ivolcu jc bil po 4."» »lasih gospod Pan. pošlmešicr v Konjicah; ker seje pa ti gospod za to čast zahvalil, ter je rekel, da mu svoji obširni opravki ne perpustijo vbogati lomu časfitciuu poklicu, so zvolili gospoda od l«'or-maeher, postmeštra, iz llislricc, kter jc obljubil ti ua se padeui volitvi doprinesti.
Alj pri ti volitvi seje le .VJ voliteljov obdeležvalo, kteri so bili iz sledečih kantonov: iz Poskavc, llislricc, Konjic, Zajca, Sludenic linzbcluvcga iuo Sloveno- Gradca; pa še iz lih kantonov vsi volitelji niso volili, karse že po šteiilu vidi. Ilil jc pri volitvi neki slar, moder mož izZajškcga kantona, po imenu Skale , uekdnjui vojšak z bromastim križam ua persih. Ta mož je vined »olitclje stopil iuo je z iskrenim besedami govoril, da mi, kakor pravi Auslriaui iuo Slovenci, nimamo na zviiuajuih zborih iio-brusa opravka. Kmalu k njemu je pristopilo fnogo voliteljov enakih misli, iuo tako sc y /godilo, da je le 5!) voliteljov volilo, f.ihližali so se tud volitelji uekiga kau-1 »uli\ nemu ko::iisarju ino niso nič dru-• • • kli kakor: „I/aj»e Hogu, kar je nožje-• »•••» fesa.j u. kar je cesarjevega."
K«*r je naša dolžnost vse razodeti, k;tr kmečki Man iuo blagor naše dežele tiče, naiu ne more nihče za /.lo v*cti,
ako opomnimo, tla se jc bil pri li volilvi pregrešek vlezel, ki jc po naši misli precej velik. To je bilo tako: Navkazaua je bila volitev ua II). dau svečana; pa v grajšiui Siatlcubcrg seje bila se le ua £0. dau napovedala; »os,»od kautouski komisar je bral v okrožuriuu o/.uauilu namest III. dau svečana — -i) tlan svečana) zaiti ko desetka v o/.nairlu ni bila dobro pisana. Xi bilo tedaj uobensa volilelja iz lesa kantona pri volitvi. Prišel je bil v Stalleiibers komisar iz kresijc Iti. dan svečana; volitelji so se vkup poklicali, na kaj so storili? —
Terjali so tla se v protokol zapiše, da hočejo za poslanca v t<7.iukohrodu Njih Veličanstvo uašega poprejšuega Cesarja Kcr-diiiainla, iuo za namestnika Njih cesarsko Visokost, nadvajvoda Joaua. Gospod krožui komisar si je prizadeval njim razložiti, tla lo ne gre, iu tla morajo nekega tiru sega za poslanca z volili; — pa vse ui nič pomagalo.
Pregrešek je bil pri volilvi, to vsak spozna, zakaj v koujicah sc jc tt dni pred volilo, kakor v Stalleubergu. V postavi za volitve sloji, da morajo volitelji vsib kautonov, ktere ena voli vna okolica obseže, vkup stopiti, da volitev naprej vzemejo. To se tukej ni zgodilo. Nihče ui sccr tega pregreška • kriv, pa vender ue more nihče rečli, da jc volitev v redu bila. Alj je pa la volitev veljavna alj ue, io naj lisic razsodijo, ki postave prav ua Icujko razumi jo. \aui se ue zdi volitev veljavna, pa se znamo motiti.
Ako nam nekdo očitati misli, da se mi vreči »likam i. klere nas nič ne zadevajo, temu že poprej povemo, da nas ti prav v živo zadeva, ker vidimo kako slabo so Slo-venri pod.ič'j:ii. Vitli se kako dobrega iu hvaležnega serca s.» kmeti v Stalleiibers!.e-mu kantonu; — svojga očeta Cezarja »«'er-diuauda ino milega nadvajvoda so »volili iz hvaležnosti, za dobrote, klere so kmetais: podcleue; pa vender je la volitev žalostim znam-.ijc, da kmeti te rcčisjd-di ne ra/.:m;ijo. Kdo jih je pa .lodučil* .'*« »• hodo nati menoj zaderli: ,.7£akaj jih duhovniki ue podučijo? ti so za lo.u Ja res je — imamo hvalo
več gnali, ko <lo zdaj v »ost letali, in s tim l<ol, če bodo slovenske soslavke pisali in njo v nemško prestavljali. Naši olroci bodo po tim dobro slovenski iu dobro uemški znali.
Zlega bi niorao vsaki spoznali, kaj (o pomeni, če pametni slovenei pravijo, de naše šole slovenske morajo bili. Ja slovensko morajo naše šole bili, ee temo basen od njih meti. Vem, dc mnogo kmetov ncrazii-mi, kako bi iz slovenskih šol spomenjena basen izhajali mogla. Pa tudi toga nemorejo razumiti, ker sc niso uigdar s šolskimi rečmi pečali. Torej bi morali pametnim iu domoljubnim slovencam verjeli, kteri so učeni in šolne posle poznajo. Tim bi morali verjeli, če rečejo, de so za nas slovenske šole potrebne, in njim svobodno verjamejo, ker so prijatelji slovenšiuc, prijatelji slovcncov, prijatelji kmetov.	K.
Zora dalmatinska
- izhaja v Zadru (Žara) vsaki teden enkrat ua pol poli, iito velja v Zadru za celo leto 2 fr. srci ra, po pošti * a pol leta I fr. 30 kr., »a celo leto 3 fr. srebra. Zdajui (šesti) tečaj iiua naš občinski pravopis. Kdo pa bi se svoje jednostrauc terme ileržal, kadar potreba časa k slogi sili'! — O novemu letuje „Zara" samo HI) naročnikov iuicla, ino zgi-ncla bi bila pa v temno noč, da jo niso ua pomoč priskočili gospodje častniki domorod-nega Lcopoldovega polka ino še ucki drugi Slavcni.
Vlastcuci! uc zapustite Dalmatincov, kateri svoje roke k nam molijo, da jc rešimo i/, nesramnega brezdna narodne za-ucmarcnosti. (ierdi protivuiki Slavcustva so tam ravno naj primožucjši ljudje, kateri imajo vire naše prilioduc srccc v svojih krempcljih — uradniki višji iuo nižji so skoro sami ptujci ali odpadniki — ravno kakor pri nas. V l)al-macii sc italianščiua šopiri, ravno kot pri nas ucmšiua, iuo sramoti vse, kar z ujoj v cu rog, t. j. proti Slavcnstvu, ne trobi.
Pomagajmo tedaj našim dalmatinskim bratom na noge po vsoj moči, da se okrepijo iuo sc čversto ptujščini v bran postavijo. iN i ji sicer dvomiti, da bode tudi dalmatinska vejica slavenske lipe lepo ozelenila iuo veselo k lila v dišečem cvetju, ali vendar bi neizrečena zmota iuo nesramna Icuost bila, ako bi nekda sloveči Daliiiatiuci roke križoma devali iuo brez vlasiucga prizadclja kolo časa sc verfeli pustili, da jc alj k oiuiki ino uarodnoj sreči pripelje, alj pa v nemarnosti iuo nesramnoj ucvolji ječati pusti. Posebna sreča jim sc zdaj obeta, ko so slavnega Je-. lačiča bana za deželnega poglavara dobili, i moža, kateri se kot juterna danica ur. ob-; uebju Slavcustva blišči; ou, naša sladka nada, > sredotočje Jugoslavenov, ou, orodje v rokah lložjih, da se toliko ugnjetcui, osrauiotcui Slaveni na stopnjo vzdignejo, katera jim po prirodi gre. — Srečna dežela, katera ima Je-lačiča bana za poglavara! —
Predragi Slovenci! Iiitli v Dalmacii so protivuiki Slavcuov, tudi tam so ljudje, ka-
teri Mepcnijo :'m na dalje Slavenc ko :;nžnc rabili, kateri sc vsemu protivijo, kar je le uckoljko slavcusko; ravno tak, kakor pri nas Nemci isto nemškulari, katcrii:. je :ča Slovcncov tem v peti. — Dalmatini ?•:» več stotin let Ilcuctčanom bili podložni, v.a nje so sc bojovali, za nje so delali na sulic.u iuo ua morju — ptujcov pa jo bila ko.r;!, j '- Jfov jc bila slava velikih činov, vbogim Jk.cnom po so ostale boleče rane, kervavi iuli, smertni znoj (Sclnvciss) iuo — zaničevanje od onih, katerim so koristili. — To so uastopki p tujega gospodarcuja, iuo ker nam to slavonska zgodovina od vsih strani priča, nas uči, da niga za nas Slavenc iudi sreče, kakor pri Slavcuih, to je, ako so vsi zjedinimo, da bomo močni stopili v versto drugih narodov ino jim zagromiino večno resnico: tudi mi siuo vam jeduaki. Slovenski domorodci! £lavcust-vo uas k-vzajemnosti vabi. —
Vlastimil.
Jczilioslavua žola.
. , Slovenci pripovedujejo, da so negda Svabi, kadar so v slovensko pokrajino vdcrli, tam vse, kar so le najšli, odjimali, iuo tak eden drugemu prizivali: ucmc, neme, nur neme (Ic vzemite). Slovenci uc slišavši drugih besedi so mislili, da se vsaki taj.dober gost „ncmc" zovc, iu potem takim so S vabe imenovali „Nemce."
(Danica ilirska.)
Dunaj.
Dcuarodclavci brez uchanja denarja ko-vajo, iuo vonder sc malo srebra vidi. Ivam nek pride? Vsak svoje baiiknotc naprej izda, ino potem šc Ic po tlvajsctkaai prime, kadar že banknotov več nima. To jc pač aootuo, vsak naj saj male plačilo v srcb.-u plača iu dovolj bodemo imeli maliga deuara v srebru. (i{)0,0()0 forinov srebra je bilo v novo:;kova-uih šcsticah izdano, iuo vonder sc malo kdaj šcslica v roke dobi, kakor dc bi vsfc;>ike bile pomctauc. Lakomnost uevsmiieuih barau-tavcov z srebram jc vzrok pomankanja srebra. Se bi uc dalo takim sovražuiia ludem ua rep stopiti?
Angleška ulada noče pustiti drugiga cesarja ua nemškim volili, kakor Austriauskiga po starih pravicah. —
Cgcrsia.
Pest U. svečana. Zve se j>o pismih iz Dcbreeina, «le jc Košut šc tamkaj, uc je odstavleu alj pa saiu od:.*o;iii. (lo t ovoje, «i • bolan leži, alj dc se boiauiga ttclc, kar rad stori v rozsodli\/m času, ino vsa nn.č je zdaj v rokah Madarasn, kterimn jo 1'alii .'.i.'iert ministerstvo sestavil. *>rugi .spet pravijo, ua jc Ic Košat hote« svojo krai^.vo (V) oblio- ' diti, pa mu ui bilo jicrpušcuo od «.ežclni«!\i zbora, iuo ua to so sklenili, na njc;*a dobro pazili. Gospod general »>tiin*;er jc nuulat*-sko armado naunkraj Tise ne!-; prcecj nabil, iuo zdaj ur. ravno proli ijcbreciuu gre__
Na ScrbsUju jc iJiratoiuiVovjč uck^i
'/.iivšiiav naredil, kteri so pa ic od slavuiga U.-ijoviča poravnane.
Osiek kodo naši v kratkim % topovam si podvergli.	j.
IMer svet:*)
.Spisal. Patric Zagorski, ivaleriga sim jaz — sc bolj nstenkamo, ( , Kakor jc tukaj,— ic v srcili let?. 1847 vi-' sokii.ii ccsarskimu kraljhimtt fcUr.jerskimu dcžclskimu poglavarstvu (gubcrnjii) dal.
i\i to sc vc, dc sim prazno slamo mlatil: ker jc po starintu kopitu, — žalost uiga spomina!—Ic samo tako svelvauje kaj veljalo, ki ga jc kaki pooblaslcn, — veličastnih imcuov polu gospod (Titi llcrr) svetva-vcc uri '/.clcni mizi skoval iuo predložil. Alj po ueželi ino v živlcuju ljustva jc vse drugači, kokor si gospodje pri zeleni mizi, ki niso nikolj viucd iuo z Ijustvaiu živeli, mislijo---Ko bi sc bilo visoko poglavarstvo mojga svelvauja poprijelo ino listo Njih Vcličaslvu-cesarju z dobrim priporočeujam — h potcrdjciju iuo h i/.pclj vanju prcdpolo-žilo, bi moralni' nc bilo lako silno vihraujc vstalo; kakoršuojc iz vlcmcljcnja — bi rajši rekel: „ucroduc — ali narohuc —" kakor — narodne slražc — v toljko krajih — postalo. II čemu je narodna straža po mcstafi iuo v ljustva polnih krajih ? ? — Odgovor na to vprašanje stoji v zgodovini sedajuiga časa — z kervaviic čerkami — zapisan! — Po mojim svcivauju bi bilo vse drugači; — ker bi bilo naravno.
Mojo svctvaujc jc blezo takole bilo. Vsaktcr uekoljko izobražen iuo pošten človek, kije vmed gorjaucauii Ic nekaj časa živel, more spoznati ino vestno pričati: „do so gorjanci — skoz iuo skoz poštcucjši, kakor v mestah, tergah iuo vaseh po ravnini — živeči ljudje.'* ]<c saiuo dve poglavitne — pa bi rekel, skuz okoljslavo pri — ali vsi-leuo napake imajo — sosebuo slovenski gor-jauci. Perva jc: „de nočejo svojih hribov zapustili iuo vdoluc kraje v vojsko iti: iuo druga je, dc begune iuo vhajače v službo jemlejo iuo prikrivajo." Alj h tej — na videž — veliki ucpoštciiosii so gorjauski kmetje prisileui; zakaj gorjauci imajo velike iuo siluo težavne zcmljša, kjer je veliko sdra-vih iuo krepkih delaveov potreba. — Če gorjauski kmet nima zadosti iuo močnih delaveov, bo limalo na bobcu prišel. Od tega siiu sc jas že večkrat prepričal.
Tej veliki napaki okom priti, sim jaz prav ualcujkama vis. ces. kralj. Stajcr. dc-\ žcl.skimu poglavarstvu v sredi leta iS-f7 svetoval: „de uej bi vsi sinovi gorjauskih kmetov — po kaki posebni postavi — od sol-dašine i /je t i bili; (!!) ker lako več del videjo t»u : c kot beguni .ali v hajači, — če ue v N*"je,pa vdru«;c gore podajo." — Zalo vedno — j,,, velikih ino daluih gorah vse — od begunov iuo \liajačov merguli; ker jih ludi iz ravnin veliko tejkaj permaha, ki lam za | inalo plačilo služijo: — „dc bi Ic prikrili bili.4' j
*} it-her Jtet, komur dupude, nam jia c!o mik ne dopmJr.	1'red. |
—	Temu bi sc bilo po mojih mislih takole okom prili, iuo to doseči zamoglo; de bi ne bilo loljkauj begunov iuo vhajačov: iuo de bi bilo - brc/, gorjauskih kmečkih sinov —
> zadosti, ja več (kakor po splošni postavi) i soldatov. Noj bi se potem s lotili od solda-šiue izjetih — kmečkih sinov iuo kmetov — |io gorah deželska straža naredila; kteri bi se uej — eno prav po domače narejeno pra-vilo(llcglcmcnt)iiio vvsaktero gorjansko faro eno vodstvo — v eni pošteni — skušani osebi od vojašinc ali pa od kouduarjov (Fiuauz-mmcIic) od slrani vikši cesarske gosposke dalo. To I i od vikši gosposke postavljen vodja bi uej v nedelah ino praznikih — po dokončani službi božji — tole naravine korenjake v rablcuju orožja i t. d. podučival.
I)c bi pa toti krepki deželski stražniki sc iiatenkama po rečcuiuiu pravilu ravnali, bi nej — v cerkvi v pričo svojga lajmoštra iuo cuga od vikši gosposke h tej svečanosti
—	poslauiga uradnika — svečano per»cgli:
1)	dc bojo vsakteriga beguna ali »liaja-ča prijeli iuo v to postavljeni gosposki čc/.dali;
2)	de bojo sc vedno lepo zaderžali, iuo red, uc samo v svojih gorah, ampak ludi v bližuih vaseh po ravnine (kamur se ua povelje svojga vodja, ali uako, uej si bo po dnevi ali ponoči, — po potrebi ludi podati morojoj vedno zderžali; ino
3) dc bojo zmerej v svojih gorah — pridni delavci pri kmetih ostali.
!vo bi sc to vncljalo, tako bi cesar iuo kmetje zadosti ljudi imeli; zakaj šc po gorah bi so veliko več ljudi za soldašiuo nabralo, kakor sc jih sedaj nabere: od tistih šc nočem tukaj uič reči, ki so iz ravnin v gore pred soldašiuo zbežali, iuo se tam cel čas svojga živlcuja potikajc — nesrečno živijo;
zakaj vedno jih vest peče,--ker v svoje
kraje iti ue smejo. — Saj jc po gorah ludi veliko osebeuskih iuo uczakoiiskili sinov, kteri jo sedaj več del potcgucjo, ker jim ue more uič vzeto bili, ker uič nimajo. — Take, kakor ludi tiste, l;i iz ravnim pridejo, bojo krepki —. od soldašiuc izjeti — gorjauski kmečki sinovi iuo kmetje kmalu polotili iuo v soldašiuo peljali. To bi bilo za gorjauske kmete, kakor ludi za take nesrečne begune prav za prav — ha.suo. — Po-# leiu bi šc le prava poštenost vuied ;;orjau-caiui kraljevala; ko bi se takih derbal znebili: po splošni postavi sc pa totih derbal nikakor znebiti ue morejo;--ker jih potrebujejo, ko so njih siuoti ali pri soldatih ali pa (kar jo več del) — v drugih gorah kol beguni iuo vhajači. —
Pa bi kdo rekel: n!'ojo pa tihotapci (koulrabaui;irji)-ti „saraopašui Taistim'." Temu se uej pa to vprašanja položi:** Ivaiu pa grejo tihotapci? — Alj nc grejo zopet v gore; — alj uc hojo gorjauskim korenjaka:.! v pest prišli; ker so per.segli, de bojo vsakteriga beguna ali potepuha prijeli iuo tejkaj peljali, kamur sliši. — Poteui takim bi ludi tiholapeam hmalo zadua ura odbila. — Nekteri beguni, ko bi nikjer prikriti biti iiemo-gli, bi se prostovoljno v soldašiuo podali
iuo pravi ljudje poslali; kar sc nako nikdar no /.godi. — l»o gorah je potrebna de-žclski straža; ino hi golovo veči varnost iuo prid derzavi prinesla, kakor narodna straža — po lueslah. — Ne bi sc vtikala v po-litiške reči, kakor jc uarodua straža, žali llog! v prclcčeuiin letu — ua več krajcli delala. —	(Daljo sledi.)
Laško.
Naša armada na Laškim jc čisto pri-pravlcua, sovražnika dobro sprejeli, ko bi	B|ir raxuiBe| m 1/om„	„0j4Ci
hotel meje preslop.ti. Poln. I.st. (nos.) se | )ipovcdlljo (oil veliki|| ierk) in j(h nobemmu ne zinejo vcc dat., k ter. h. hotel j M M „siOVcnijo" v njegovim imenu v Rimsko Toskausko alj Picmontcsko der-žavo i t., d.
0. Svečana je več austrianskih ofici- i rov 13. grauičarskiga regimenta, kterije ravno v Icrdjavo Ferrarsko dojidil, v mesto I»'cr-raro se podalo, iuo dcrlial Lahov jc začela jim sc posmehovati, žvižgali iuo tudi jih s . kam nami ometovali. Ko so pa drugi dau ofi- j ciri v mesto peršli, morebiti čez ucsraiu- j no zaderžanje hudobnih ludi poprejšuiga dne- i va se priložiti, so jih poprijeti; cniga ofi- i cira umorili, cniga pa precej ranili. Mislimo, i de jih bodo naši iz terdjave spokorili.
Pismo iz Napolitaui 1. svečana nazuanje i da, dc so diploiuatiške zveze .ucd Napoli- ; lansko iuo ttardiusko vlado prctečcui teden i nehale.
'V (iraških novicah | Gratz. Zeit. | je graško društvo »Slovenija, protestiralo \ zoper politiški namen graških novin, kalc-riga sc zvesto deržijo, namreč celo Auslrio z Ncmštvam zvezali, iuo lako Slovauam živ-lenje zalrcti. Slovani bi imeli samo kakor mort iu kamui se rabili pustiti za postavlcnje velkiga iu mogočniga zidov ja Ncmštva. Slovani nimajo per novim vstavlauju Austrie nič govorili, kir njih spiske graško uoviuc nočejo v sc vzeli, ampak Ic take, kteri potrebnost narbližncjšc zaveze Austrie s drugim Nemštvaui kažejo. Ali hočemo, pravi Slovenija, svohoduo iu uiočuo Auslrijo, zalorej samostaluo, brez dc bi drugim deržavam bila p<*rkčrpana, kjer brez samoslaluosli tudi svobodo
Bero sc v pravemu Ulovcncu HP a u. c t i n (?) napad.**
j Xi dolgo, kar je neki gospod pri kmečki gostiji prav goreče od velike „Siavau*ko sloge", j— od vseučeliš itd. — lako dolgo pripovedoval, do bi kili akorej vsi — dolgiga časa — pospali. Ilil je ps tudi v srečo ucki brihten km. t (ki vso slovenske časopise l»ere) povabljen. Ta prijazno i gospoda napade rekoč: „Ylani jo J. II. — na 1 „moji mizi velike eerke ,,Slovenijo" zagledal; ber/. j „se v.scdc iu jo liho bere. Pa meni *e zdi, de ,ničesar razumel ni. Domu pridši sosedam pri-ovori, do
„*o se na »Slovenijo" v njegovim imenu naročili, i „ Prid n o jim jo je v začetku J. prebiral, ali ker I „ga nihče poslušati ui hotel, in ker se jo že ludi j „*am brati naveličal: „ker nič umel ni", jo „vo-„liko Slovenijo" več tednov ua pošli in sadaj »čisto v miru počivali pustil."—
„Goapod! vstregli bi nam in vsi bi z veli-' „ko radostjo poslušali, čo bi nam prav po do-: „mačo razložili, kaj de je, postavim konšlitucijs | — kaj se na deržavnim zboru godi — kaj in ka-! „ko bomo odškodovanje plačevali; — kadaj ne ! „bo — povsod — v naših kancelijah — po sloveu-' „sko pisati jt-lo itd. kakor nam Celjsko uoviuc, j »l.ublanske novice, in sosebno zdaj Pravi Slo-„venec — pripovedujejo. I«c lake reči sadaj krietje »radi poslušajo; če se jim pa kaj tacigs, kar so »zdaj Oni pravili, bere ali pripoveduje, so eni »kmalo nevoljni, eni pa ailno omamljeni postanejo. „Po»!ednji kmalo misliti začuejo (kot Mudzarjc) „de razuii Slovenca ni človeka" , in se tudi po „tem — ošabno obnašajo, kakor kake reči zapo-„padejo. Dragi gospod ! lako pripovedovanje še „za sadkjniga priprostiga krnela ni — Jaz takih „reči svojim •osedapi y pivcam itd., ki v mojo hi— „šo pridejo, uikolj ne berem, ker jih še sam ue „ra«umcm, in ker vidim, »de to ni v ;>rid, ampak „le v veliko škodo — prostim k:nct.<:.., ker sejim »silno v glavi mešati začne." Krnel naj lo dobro »razume, kar je doma: sčasama še le bo dalje „glcdali zamogel."
To mi je la brihtin kmet sam pravil. N... 30. Prosenca 1819.
I.ipavše!:.
Xa la Mpamctin napad" jc »Slovenija" v 13. listu tako odgovorilo : »Čast je od uckteriii ludi Kar je slavno graško društvo ,,Slove- | iu vnekterih časopisih uc pohvalen biti. Zaforcj
je Slovenija zlo hvaležna gospodu maguetizcrjii i zimenam Lipovšck, da jo »v pravemu. Slovencu j ui pohvalil."
Ker so v temu pametnimi napadu" C el-• ske Xovinc zlo pohvalcnc, jc vredništvo Ccl-' skih Xovin primorano očitno povedati, da protestira zoper vsako hvalo, pri kateri bi xc zanič-
nija tukaj v kratkim očitalo, *uii Slovenci vsi poterdimo, ino hočemo, de naj hi tudi nas pri uslavlaiiju naše drage domovine glavne Austrie" poslušali! Ko bi Slavaui uc bili Auslrii zvesti, bi jo že bili Ncmci z Lah.mi iu Madjaram združeni davucj raskrušili. Ni bil Jclačič z svojim Zlorvatam pervi na Iliiimju puiilarskc Nemce spokorili, ni bil Jclačič ' vali laki časopisi, kakor jc !«jub:jau»ka SJoveoija. z svojim Slovauam pervi 7.opcr puntarske i\ ladjar c se povzdignil, iuo jih z mogočno roko krolil ? Iuo plačilo Slovauam, mislijo Ncmci je: v e I k a čast. d c s m c j o s c N e m c a m ponižno p e r h I ije. a ("*, ino v njih zavezi živeli, kakor pohlevni pi-
šeti pod svojo materjo kokloj Kolka sreča listu »Praviga Slovenca.** — »Ajdi bratjo
..Pravemu Slovcnrii", morama pevediiti. da se naiu Štajerskim Slovencam nič kaj »i prikupil z..pametnim napadam", ako mu jc ravno dolgi rr:» privezal, v ktermu od unhcuc Mvra/.iia>:i ste govori.
Xaj bi ..Pravi Slovnic* bral so «iavek ../.o-perslvs slovenske narodne omike4*, ki M.»ji v 7.
iuo slava !iaiu Slovauam!
Jeklen. ' boga, samo naj je sloga" sloga, sloga. frrJ.
Naliskar iu znložiiik J, IC Je redu.