LJUD. POTOČNiK: Kvalifikacija, službena doba in javno delovanje. Tovariš A. Fakin pobija v 25. štev. >:Učit. Tov.« mo.io, v članku »Beseda o nastavitvah« zastopano razvrstitev smernic pri naših nameščanjih, trdeč. da gre ipri is.tih pred vsom drugim prednpst službeni dobi. Vedno sem ravnal tako. da sem brez trmoglavosti zamenjal svoie vsakokratno preioričanje z boljšim. ako me je nasurotnik prepričal. da niso moja. ampak njegova nazirania pravilna: tako bi se tUdi sedaj čisto cotovo pridružil oni, zerorai omenjeni zahtevi tovariša Faklna. ako bi me bil iprepričal o pravilnosti svojih trditev sai gre nani vsem. ki nastopamo v naši javnosti, le za to, kako nai bi se šolske zadeve uredile. da bi se zatrla ogabna korupcija ter prišla na površje ipravičnost in demokracija. Izpregovorimo naiprvo besedo o ulogi kvalifikacije in starosti v Siplošnem. Kar se zavem. se proti starosti kot taki v spoštovanju iste nisem se prav mkoli pregre?il in poudarjam. da čutim ravn.o do svojih zaslužnih starejših tovarišev —¦ tudi jaz sain že nisem več ravno mladenič — posebno spoštovanje, toda reči morain. da ne toliko radi golega števila let. kakpr zaradi njihovih zaslusr. Prav tako pa moram odkrito priznati, da s?m vedno čutil do starcev-lenuJiov klitib njihovim letom neko mržnio; istotuko auti gfotovo tudi vsak drug socijalno normalno čuteči človek. Vsa ta nagnjenia in apatiie izvirajo iz kvalifikacije dotičnih individuvov. Ravno isto trdi pravzaprav tudi tov. Fakin sain. ki pravi v svpjetn tozajdevnem članku. da naj se pri v službi vestnem in točnem ter moralnc živečem učiteljstviu v prvi vrsti upošteva slnžbena starost. Tu stavi tovariš člankar kvalifikacijske zadeve kot pogoi za uvaževanje službene dobe in poudarja, da naj bi imela ta predmost pred onimi ipogoji. ki isti pravo vrednost šele podele. Ako je stvarnik pogoj stvarstva in dober tnizar pogoj dobre omare. potem ne moremo in oe smemo staviti stvarstva za stopnio vise od stvarnika in ne omare vise nad mizarja. Dalje stoji kivalifikacija kot vila ro.ienica pri rojstvu vsakega učitelja, če smem tako imenovati tisti trenutek, v katerem nčiteljiščnik postane učitelj. Takrat, ko dotičnik šteje 0 s-lužbenih let. je edinp ona. ki ga obda z gloriio uoitelja; ko ta novi učitelj išče prve učiteljske službe, je zopet ona edina njegova zagovornica in ko narnerja prve korake v šo!ski svet, mu je zopet ona edina opora in voditeljica. In zaka.i naj bi tedai nčiteljstvo in šolstvo to svojo tolikaai zvesto družabnico in neprecenljivo dobrotnico pahnilo z njenega mesta, kojega zavzeina takoi iz početka tako pri učiteljstvu, kakor v šolstvu sploh? Tovariš Fakin trdi. da se ima v svrho potrijanja koruipciie nmakniti kvalifikacija službeni dobi. Meni se tako postopanje ne zdi pobijanje korupcije. ampak kapitulacija pred njo. Ali ie kopuipciie kriv predmet sam Kot tak, namreč kvalifikacija, da bi se njo degradiralo z njeneea prvotnega mesta? Ne. anrpak osebe! Tu je treba. zastaviti sile morale in poštenosti ter agilnosti! V tem oziru je nekaj že doseženega; — javna kvalifikacija. ki korupcijo na tem nolju že prav občutno utesnu.ie. Da na bo sredstvo tim izdatnejše. in uspeh tim ponolnejši. predlagam vscni gg. nadzornlkom. oziroma vsej šolski javnosti sklep, na: se ta iavna kvalifikacija vrši javno ob nrijiki nidzorovanja kake šole vpričo vsega učiteljstva. kjer nai svoje predlo- ge nadučiteli in nadzornik. pred prizadetimi utetneljita. Če srno reikli »A«, recimo šc tudi »B« in pokažimo. da se vaznosti javne kvalifikacije prav tako zavedamo. kakor smo za njo zreli. Proti korupciiam. .ki bi se mogoče še kljtfb temiu v>-šiie na tei ali tudi drugi podlag-i, mora pa stati na braniku kot en mož cela naša mogočna organizacija. Tam nai vsak posaniezmiik izmed nas išče brezobzlrno pravice. ki se mu krati. in krivce bo prei ali slej zadela zaslužena kazen. To bi bilo no mojem mnenju pobijanje korupcije- degradirati nekoga — kvalifikacHo — (da govorirn v oersonifikaciii) za kqrupci.io. ki so je k.nvi drugi, z mesta, KI mu oo vsei pravici gre. pa ie kapitulacija pred korupcno. Isto velja glede kleCeplastva itd. Kar pa se tiče »domišljije o večji sposobnosti.« je Ra ta očitek siišati tako kakor da bi se sposobnost pri nas učiteljih sploh ne dala stapnievati. o čemnr pa gotovo velika večina nas dvomi. Octovo j.e domišljavost slabost: in če že nustimo veliati mnen.e o domišliavostl o ,ve.:ii sposobnosti. je vprašanie. če ni domišl.avost o višji službeni dobi nevarnejša od one. ka.iti pri slednji bi bilo čakati z upoštevanjem primerne (!) agilnosti sam.o gptovega števila let. med tem ko bi javnost od domišllavca o svoji visji sr.osobnosti vedno. zahtevala tozadevnih dokazov, kar bi dotičnika vsled samoliublja. ki gra ima vsak domišl.avec v veliki meri. vzpodbujalo in povzročalo. da bi domišlji.a več ali mani postaiala resnica, kar bi ¦pomenjalo naoredovanje za dotičnika. ako pa omenjenih dokazov ne bi bilo. bi tozadevne neizogibne blamaže takeira bolnika kmalu izdatno ozdravile. Ako se kvalifikaciji prisodi pri oddaii služb prvo mesto. bi pamen.alo to za vsakega učitelja vzipodbudo. ker bo vedel. • da ie za njegovo prihodn.iost odločuioča potenca njegovega dela: če bi se pa vrinila na to mesto službena dofoa, bi ta vzipodlbuda padla na kar najnižji kvantum. in učitellstvo bi imelo zares doveli vzroka. zapasti letargiji, saj Ieta, hvala Bo.ru. itak teko in zeml.ia ter z njo šola se vendarle tudi pomieeta dalje. Glede matematične gotovosti pa trdim. da vodi ista ne samo do pozitivnih, amnak tudi do negativnih rezultatov, in niso samo poedini slučaii. ko ie iz mladega in delavnega učitelja v teku časa postal malomaren, brezbrižen in v svojcm delovanju zelo le navidezen šotaik; pa ne iz kakih opravičenih vzrokov. Mislim. da ie nehote igrala tu službena doba svojo vlogo. Nisem trdil, da je naDredovanje v plači zadostna nagrada za službena Ieta, sa. sem tudi jaz i.sto uvrstil med smernice pri presoji kompetentov. Tovariš Fakin povdarja. da so bile njegove smernice sprejete na izlborovaniu kočevskega učiteljskega društva. Ver..amem. V prvem momentu bi tovarišu Fakinu res mnogoteri dal prav, le če se stvar od vseh strani premisli, pa upam. da mora nepristransko sodeč človek priti do mpjega naziranja; in taki predlogi se navadno staviio ob koncu zborovania. ko ie volja zborovalcev do intenzivnspa dela že itak več ali manj jpešala. V podkrepitev mojih zadevnih načel pa naj omenim, da je »Glavni prosvetnl odbor v Beogradu« z menoj istega nazirania. kar sem že kasneje, ko ie bil moj spis že v ured. »U. T.« zaznal iz »Naroidnc Prosvete«. koja je poročala. da se je ornenjena korporacija pri tozadevni razpravi zedinila v načelu, da se ima pri oddaji mest v prvi vrsti -uipoštevati zmožncst. na drugem mestu pa porodične (družinske) razmere prosilcev. Glede izvanšolskega (seveda sittch trenega) delovanja moram pa pripomnitl, da je moje neomahljivp mnen.ie, da spada isto v presojp učiteljeve sposobnosti, oziroma v njegovo skžbenp kvalifikacijo. Naš pjoklic je prosveta. Ako s svojim tozadevnim delom nehamo pri šolskem pragu in pri dovršeni otrokovj šolski obveznosti, smo pustili voz na desetinki pota do cilja. Kdor tedaj vrši to delo daHe. deluje v smislu predpisov idealizma nasega stanu in izvršuje delo. sovrstno onerniu v šoli. To delo je prostovoljno, a komodno in z rožicami nastlano pa m. Kdor vrši tedaj to izvenpostavno dolžnost svoje vesti. stori za prosveto in probujo naroda gotovo veliko več. ko oni, ki samo komodno ob strani stoii. in kl mu ie § začetek in konec dolžnosti. Nagraditi tako delo samo s frazo, da je »hvalevredno«. bi bilo pač premalo in kje nai bi našlo to delo priznanja. ako ne v učiteljevl kvalifikaciii; in učitelj tako dolgo ne bo pravi popolni učitelj. dokler se ne bo zavedal. da je učitelj naroda. Kvalificirati tozadevno brezbrižne enako z onimi, kt ves svoj prosti čas posvečajo širši narodni prosveti, bi bila krivičnost. ki bi se maščevala. kakpr zapostavljan.ie kvalifikaciie sploih, z letargiio. In kdo nai potem opravlia se splošno prosvetnc delo?