298                                                 A. A.:  Slovarski paberki.
Odpravi se proti stekleni gori. Dolgo časa mine, predno jo najde; ondu mu pa pride naproti oni volk, kateremu je nekdaj dal mesa, in ga vpraša: »Kaj pa hodiš tukaj?« Mladenič mu pove, da je v stekleni gori jezero, po njem plava raca, katera ima jajce, tisto jajce bi rad dobil. Volk mu reče: »Pojdi z menoj!« Vede ga v stekleno goro, kjer ima svoj brlog. Gresta dalje in prideta do jezera. Hitro ugleda mladenič raco, ki plava sredi jezera, ali do nje ne more.
Spomni se lisice, kateri je nekdaj dal mesa. Lisica pride ročno k njemu, in on ji reče: »Pomagaj mi dobiti to raco, ki plava sredi jezera.* Lisica se ročno izpusti v jezero in plava do race. Prime jo, raca pa jajce izpusti v jezero, da se potopi na dno. Mladenič se spomni zlate ribe: »Ko bi mi sedaj mogla pomagati!« Kakor si to izmisli, tako ročno mu riba prinese jajce. Vzame ga in gre do oka-menelih svojih bratov. Ondu počaka drugega jutra, da pride nevesta kropit kamenje. Sedaj brž ubije jajce in potlej pomaže vsakega človeka in konja, da se ožive. Ko se že vsi ožive, reče jim: »Precej pojdimo dalje, da nas ne dobi čarovnik.«
Pridejo do široke vode in ne vedo, kako bi šli čeznjo. Najmlajši brat reče: »Poženimo konje, saj znajo dobro plavati.« Toliko da pridejo čez sredo vode, prisopiha za njimi čarovnik, ali nima več pravice do njih, ker so že čez sredo vode. — Bratje pridejo z nevestami srečno domov,  in oče jim pripravi velikanske gosti.
Slovarski paberki.
v
Ali.   Ta besedica   rabi na vzhodnjem   Štajerskem pogostoma,   n. pr.: Pojmo ali!   Pijmo ali! Vsedi se a 1 i!   Z Bogom ali! i. t. d.
Bel-i.   „Ta   hlod je perel",   rekel   sem   tesarjem   v Smžriji   pri   Celji. „Samo b 61 je perela, srce je zdravo," odgovorili  so mi. Bdrovica = brinje na vzhod. Staj.
Burnus, težka  zimska suknja (Rim. Toplice).   (Rus.: 6ypHycL.) Brz  •=¦ bržčas, valjda (Slov. Gorice). Bistreč, Edelreis, cepič (Slov. Gor.).
Candrav = raztrgan (Slov. Gor.).
Čreta = občinski pašnik (Slov.  Gor.).
Časi, casik = tak6j, ročno (SI. G.).
Cosa-e (zaničljivo) = abotno dekle (SI. Gor.).
A. A.:  Slovarski paberki.                                                 299
Čteti (izg. /teti) = prvotna oblika za citati, brati. Na vzhodnjem Staj. knjig ne bero, ampak štejejo jih. „Ali ste že šteli ,Narod'?" Prim. ras.: 'imy, Mecui1! = štu, čestj; češki: čisti, čtu.
Dera, na dčro hoditi = hoditi delat samo za denar brez hrane (Smarije p. C).
Doliv, ta sod vina imamo za ,,doliv" = s tem sodom dolivamo druge, da ostanejo zmerom polni (Slov. Gor.).
Domlatki. Na pozno jesen napravi vzhodnještaj. kmet „domlatke", neko pojedino za svojo hišo, pa tudi za sosede.
Drevenka = pol vagana (Slov.  Gor.).
Drezati (intrans.) nekak evfemizem (?) za vomere, kozlati. Dete dreza. (Smarije p.  C.).
Gndno-a, Namensbruder (vzhod.  Št.).
Godovno, godovnjak, kdor ima svoj god (po Št. sploh).
Giibanci      \                                            v   .
„  ,              >   mocnate jedi na vzhod. Staj.
Kvasenice   )
Hlddetina, Sulze (vzhod. Staj.).
Hrpelje, (pl. tantum), Futterschwinge (vzhod. Staj.).
Jgerc-a = godec (SI.  Gor.).
Jdn-a, postat (Rim. Topi.), ki jo vzamejo n. pr. kopači v vinogradu do kraja.   (SI. Gor.).
Klecdnja, slaba lesena klet (SI. Gor.).
KuČdti-im.   „Kaj tu kučiš?"   Hocken, gebiickt sitzen (Rim. Topi.).
Lastina, pol grunta; lastinar je kmet, ki ima samtf pol grunta (Laški okr.).
Manj, manjuh = len, lenuh.   „0, kak si ti manj!" (Mursko polje.)
Mdren-na = govor.   Maren mu je vzelo; kake marne imate ?  (Staj.)
Medenica rs trompeta. Na m e1 d e n i c o piskajo godci v Ščavniški dolini.
NdpMsč (izg.: napuš, tudi napš) streha nad glavnim hišnim vhodom. (Rim. Topi).
Nagornjak, kdor živi ob samem vinogradu, ki je njegova last. (Slov.   Gor.).
Nastoren = siten, čmerikast.   (Podsreda.)
Navel-ela pravijo v Slov. Gor., kar drugje imenujemo plast sena.
Nazobnica, Zahnfistel (Gomilsko v Savinj. dolini).
Oblec-a = obleka (vzhod. Staj.).
Odogniti. Novopečen kruh se devlje pod prtič, da „odogne" = da se počasi ohladi (Rim. Toplice).
Oddati = prodati; vino je na 6 d daj o (sploh na vzhodu).
Odvetek-ka = otrok. „Ce 'de iz najinega zakona kaj o" d v e t k o v , . ," (vzhod. Staj.).
3°°
A.  A.:  Slovniški paberki.
Od večera = pop6ldne (Slov.  Gor.).
Ozeg (izg.: 6žg, 6šk', v6šk [ožgati]).   Bolezen pri trsu, „smod".   (Sma-rije p. C.).
Pdmetiva = „tepežnji dan" dne"  28. grudna.   (SI.  G.)
Per-a, Moder. V drevo je „udaril" p e r = začelo je perčti (Rim. Topi.).
Pirozlek = netopir  (Slov. Gor. in Prekmursko).
Podstenje, podstenjak (ek). V Slov. Gor. ima vsaka kmetska hiša zunaj okolo zidu nekakšen tlak ali „trotoar" od phane zemlje — in to je podstenje.
Pogoje, compar. od pogostoma.   Pridite k nam pogoje!   (Smarije p. C.).
Polečen-a-o,  moški v samih rokavcih brez suknje (vzhod. Staj.).
Pogdnci, pdlenki neke močnate jedi na vzhod.  Staj.
Posnehalja je starešinova žena na svatbi (vzhod.  Staj.).
Prdkol, obrabljen kol v vinogradu (SI. Gor.).
Preljub-a (hrv.) tudi slovensko = adulterium (Rajhenburg).
Premraza.   Danes imamo pa „prčmrazo", pravijo v Vuhredu in Breznu, kadar jim Drava čez in čez premrzne.
Prdženki (plur. tant.) = pustni „krofi",  kakor čitamo po naših listih. V Slov. Goricah pravijo: p r a ž e n k i.
Presmec, butara, šop, ki se nosi na cvetno nedeljo k blagoslovu (SI. G.).
Priprež-a, Vorspann  (Slov.  Gor.) češki: pffprež.
Ptitelj = sod (SI. Gor.).
Rčbača   pravijo   v   Slov.   Gor.   in   na   vzhodu   sploh   nam.   srajca. Rus.: pyCaxa.
Sare' gen.  s a r   (plur.  tant.) =   obodi   (Rim. Topi.)   Stiefelrbhren (Slov. Gor.).
Scvrlina, scvrlica, Knopper (SI. Gor.).
Sovoj-a = grča v deski (Slov. Gor.).
Sklizek-ka-o; led je sklizek (SI. G.).
Slok-a-o = suh, ne debel, ne tolst.   (SI. Gor. in vzhod v obče.)
Sploh = zmčrom (SI. G.).
Svetiti, praznovati, svetek svetiti.   „Nisem  svetkov svetila" (SI. G.).
v
Savba = kožuh (Rim. Topi.) rus.: uiyoa.
v
SHga = škrbec (SI. G.).
v
SČrbljavec, kdor ima ščrbljave, škrbljave zobe (SI. G.).
v
Skrzabek, netopir (SI.  Gor.).
Stirka-e = pol polovnjaka = 21/2 avstr. včder (SI. Gor.).
Toliga = samokolica,   Schiebkarren (Slov. Gor.).
Torišče, obče znano po vzhodu.   „Ta trgovec je na lepem torišči",
Vanjhis-a = blazina (Polster) (vzhod.  Staj.),
Književna poročila.                                                       3o1
__ ,        v     > Knopper (SI.  Gor. in vzhod sploh).
Vuk, vucec J
Vrh  ¦=. gorica,  pa tudi hram, zidanica pri vinogradu.   (SI. Gor.).
Zl6čest.   „On je zločest človek" — slišal sem iz kmetskih ust v Kozjem.
Zvara = mleko.   „Naša krava ima malo zvare" (SI. Gor.).
Zvonica = zvonik (Smarije p. C.).
V                                                                     v
Zelar je na vzhod. Staj. posestnik malega grunta. Zmanjge.   Tako ga je udaril, da so se mu „žmanjge" (izg.: žmajnge) poznale (Smarjeta na Ptujskem polji).
v
Zmetno, compar.: zmeče = težko.   (SI. Gor.)
Nabral A. A.
Književna poročila.
II.
Bibliografija slovenska.   Slovensko knjigarstvo od i. januvarja i88p.
leta do i. januvarja 1890. leta.   Sestavil Ivan Tomšič.
(Letopis  »Matice Slovenske« za leto  1890. str. 237.—255.)
(Dalje.)
Omenjam še, da smemo knjige, katere izidejo v drugem natisku ali pa morda še v nadaljnem, slobodno šteti med nove knjige ; saj se to pri nas redkokdaj zgodi, in navadno izide knjiga nekoliko izpremenjena. Ako pa hočemo biti celo" natančni, dodamo lahko v posnetku opombo, koliko starejših knjig se je iz nova natisnilo v (5ni dobi, katero opisuje bliblijo-grafsko izvestje.  —
Po kakšnem razredbenem načelu pa so razvrščene knjige v naši bibli-jografiji ? Začetnik te biblijografije je dejal, da se je „strogo držal dotičnih znanstvenih pravil," in njegovo razredbo je usvojil tudi nadaljevalec. Raz-redba se more vršiti različno. Knjige bi se dale n. pr. navajati v abecednem ali pa v kronološkem redu. Jedino pravo načelo sevčda je sistematsko, znan-stveno-homogensko; po njem se družijo vse tiskovine po svoji vsebini v posebne razpredelke. Takih razpredelkov bi mogli našteti velikansko število, ako bi hoteli imeti poseben razpredelek za vsako specijalno znanost. Slovenci imamo tak6 oskromno literaturo, da se lahko zadovoljimo z bolj občenitimi naslovi. V ta namen bi nam zadoščalo dvajset razpredelkov, ki naj bi se navajali vsako leto v istem redu in z isto številko v biblijografiji. Ako bi kakega leta ne izšla nobena knjiga, katera bi se mogla uvrstiti pod izvesten naslov, naj bi se ta predelek izpustil, vender tako, da bi ostali predelki imeli venderle navadno številko.  Kjer treba, razdrobi se jeden raz-