
■ Šil

11  ■ mm . ■

:  . .

mp : ' [

m  . ^

■ • ;  S? v::\

WmMi:


PAD NO ZDIG

ML0VEKA,

gresege no odgresege
gloveijjega naroda,

sedmih postnih predgah k’obydegi
grešnika na pokoro.

Napravil no vyn<lal
Amon Uerf,

Kaplan pri velki Netleli,

V iiadgoni,
v’ Alojz Wajcingcr’ovem kniiisi.
10  3  2 .

)C€CCC€CCCC€OC

Leop. Paternolli,!

SBucb&dnMer, Sunlb §
u. SOJufifecrfegetr in g
?ai6ad>. §

eMMMaaaiMa.iM > i t.iM l.iMir«

PAD NO ZDIG

q L O V E K A,

ali

zagresepe no odgresepe
plovepjega naroda,

sedmih postnih predgah k’obydegi
grešnika na pokoro.

Napravil no vyndal

Anton Serf,

Kaplan pri velki Kodeli.

»Prišel je Sin rjlovelia is^t no zveliijat,
kaj je prejslo." LykaS ig, 10.

V’ Radgoni,

v’ Alojz Waj cing er’ovem  knixisi.
1  8  3  2 .


C!WLUV ( i

Z’ dovoiegom nni Visevrerlnesega
Knezoskofoskega Sekovskega Nare-
tloslva. \

V’Gradci 12. Kolomanseka 1831.

ROMAN m. p.

Knez no Škof Sek.

JAKOP STOPPAR m. p.

Konrist. Sekx'etar,

»Bog je tjlovek postal, da bi se zgvbleni
tjlovek oblasti hjdih d/hov odtergal.«
v

Sv. Augustin.

PAD NO Z  D IG

UOVERA.


Na L postno nedelo.

i

„ » zel je Gospod Bog ploveka, ino ga
postavil v’ paradix veselja. — Ino xena je
vzela od drevuega sada no jela, ino dala
svojemi moxi, ker je tydi jel.“ Gen. 2, i 5 ,
5 , 6 . — „JezuS je bil od dyha v’py>savo
pelan, da bi se od hydii[a skysaval. —•
Stopi proi[ satan; kajti stoji pisano: Ti
mas Gospoda tvojega Boga molili, no pemi
sainemi slyxiti.“ Mat. 4, 1 , 10.

Priblixal se je nam pa sveti postni pas;
pas Jezusovega bridkega terplepa no pego-
ve smerti; ino kersapska cirkva nas od
8ymeqih faSenskih radosti, razveselnosti no
rastroSenosti prop k’spokoritnemi postnemi
ijasi obrapa. V’ totem pasi bi mi mogli
našo serce no našo mislepe zebirati, svoje
grehe premislavati, se jih spobolsati no k rez
i)e pokoro delati. "V’ totem svetem postnem
ali pokoritnem i|asi moremo po naglodi no
misli katolske cirkve z' zebranim sercom
Jezusovo terplepe no pegovo smert pre¬
mislavati; zakaj toti postni pas je posebno
na spomin pegovega terplepa no mretja
postavleni. ‘ f Ilovek pa more tydi v’totem
svetem postnem pasi prež. drvge svete na
svoj dysovni stran hasnovitne repi poboxne
prernislavapa delati,pipe toti sveti pas bole
sveto no dostojne] obhajati. — Mi zato petno
za premislavape skos loti post pad no zdig


8

tjloveka si predpostaviti, ali rjegovo po-
gyblege skoz zagreserje pervega tjloveka
Adama, ino rjegovo resitbo skoz Jezusa
pregledavati v’ pridoijih sedmih postnih
predgah. Na toti konec t[emo dnes pre-
mislavati: Pad tjloveka skoz Adama, no
pomotf gemi od Boga skoz Jezusa. Drygo
nedelo: Prezobrazepe Jezusa no prerojene
tjloveka. Tretjo nedelo: Izgon vragov no
izgon grehov. Sterto nedelo : Sveto Resno
Telo. Peto nedelo: Resitbo od veqne smerti
skoz zderxavape boxjega vyka. Šesto ali
na cvetno nedelo: Jezusov vuhod v’Jeru¬
zalem. Na velki petek: Jezusovo terplepe
no smert. — Tote reqi si ali tjemo mi za
poboxno premislavarje v’ totem svetem
postnem qasi globoko k’ serci jemati.

Pad tjloveka. — Pomotf  rje  mi.

Bog nebeški oqa je s’svojoj vsegamo-
goijnostjoj ves svet, nebo no zemlo, ino
vse, kaj mi na rjima vidimo no nevidimo,
v' Šestih dnevih stvaril. Neblo pa Se je
dozdaj nikoga na zemli, kdo bi kres vse
tote stvorjene bitja no stvari gospodyval no
rje pohasnyval. Te reqe Bog v’ svojem
veifnem svetnem skleniki: „Napravmo si
tjloveka po našem obrazi no spodobi: ino
naj predstoji ribam morja no vtiifom neba,
ino stvarini no celi zemli, ino vsoj lezetji
stvari, kera se gible v’ zemli. K  Gen. 1, 2b.
„Ino Bog si vzeme te jilovce, ino naredi
tjloveka ’z jilovqne zemle, ino nadehne v’
rjegovo oblitjje dysko xivlega , ino tjlovek

i 'e postal na xivo dyso.“ Gen. 2,7. „Gospod
log pa vzeme zdaj tjloveka, ino ga postavi
v’paradix veselja, v’lepi no veseli ograd,
naj bi ga delal no pazil : K  lto je jemi zapo¬
vedal rekotp ^Is vsakega dreva v’paradixi

9

jej: 'z dreva znanosti dobrega nohydegapa
ne jej; kajti ker den koli bos ’z pega jel,
bos skoz smert merel. Gospod Bog je tydi
rekel: Ne je dobro ploveki samemi biti;
napravmo apemi pomopnico, spodobno pe-
mi. — Pystil je zato Gospod Bog nad Adama
velki sen priti: ino kda je zaspal, je vzel
edno pegovih reber, ino 's tiste naredil
xensko , no jo k’ Adami pripelal, kero je
on Evo imenyval: zato, da je bila mati
vseh xivih. K  Gen. 3, 2o. Kapa pa, eden
is nebes istiranih no na veke zaverxenih
aijgelov , keri so se prevzeli no proti Bogi
zazdignuli no pregrešili, no se zdaj vragi
velijo, v’kai[ji spodobi, je bila zvejana bole
kak vse ove stvari, no rekla k’xeni: „Zakaj
vama je Bog zapovedal, da nebi smela jesti
is vseh drev paradixa?“ Xena odgovor da:
Miva jeva od sadja drev, kere so v’para-
dbd. Alipa od sada dreva, na sredi para-
dixa, nama je Bog zapovedal, da nebi jela,
no se nebi tikala; da nebi kde merla. Kapa
pa repe k’ xeni: Nikak neta skos smert
merla. Zakaj Bog ve, da, na ker den koli
ta jela od tistega, do se vajne opi odperle:
ino bota kak bogovje, vedopa dobro no hydo.
Xena je ali vidla, da je ’z dreva dobro jesti,
no lepo viditi, ino veselo gledati: no je
vzela od pegovega sada, no pojela: ino dala
tydi svojemi moxi, ker je tydi pojel. Ino
zdaj so se opi obema odperle, alipa opeva sta
ne tega vidila, kaj jima je kapa obetala;
temop opeva sta vidla, da sta naga, ino se
jima je sram zdelo, sta se sramyvavala eden
pred ovim. fifyna neduxnost no veselnost
je bila prop; pyna natura se je vsa pre-
rnenila, opeva sta se strašila no trepetala;
kajti da sta pregrešila proti Bogi svojemi

10

Gospodi; da sta pegove zapovedi ne zder-
xala; ino sta tak spravila kres se no kres
vse od sebe prihajajoče lydi ijasno no ve ino
smert no kastigo skos svojo nepokornost. —
Mi smo zdaj vidili, kak je Bog ijloveka
neduxnega no sretjnega stvoril ino v’para¬
dne, v’veseli ograd pelal; alipa skysavec,
zapelavna kapa pride, no ga zvilno ino
zvejano na nepokornost, na greh napela:
ino on se da zapelati no vkaniti, je Bogi
nezvesti no nepokoren s’ svojoj xenoj, no
podere kres se no kres ves volen svetxme,io
veijne smerti no kastige. Bog nebeški opa
pa Se se le nasmili nad pima, no jima od-
resitbo od veqne smerti no kastige obeqa ;
obetja svojega lastnega Sina poslati na od-
resitbo sveta, ker je tydi krez štiri jezero
let prišel no kerega mi v’dnesnem svetem
Evapgelji vidimo se pripravlati k' svojemi
velkemi odresitnemi deli skos post v’ pysavi,
kama ga je sveti Dyh pelal, da bi se od
vraga skysaval. Skysaveo pride, stopi so-
gorno k’ ijemi; alipa Jezuit vse pego v e skyse
terdno premaga, no ga zadniq poxene ostro
od sebe, z’besedami: „Hodi pr()L[ Satan;
kajti stoji pisano: Ti mati Gospoda tvojega
Boga moliti, no pemi samemi slyxiti.‘^ —.
Adam je bil od Boga v’paradix postavleu,
od kaqe , od sky8pavca vkanlivo zapelan ,
je v’nepokornosti pregrešil no padnul. Je¬
zus je bil od dyha v’pysavo pelaii, no tydi
skysavan od skysavca, od vraga, ino ga
premagal m opno na od sebe zgonil no sta¬
len ostal. — To nas ali naj dnes vstavi, ino
mi pemo sirje no globse premislavati pad
pervega ploveka no 'tl  p im vsega voluega
sveta ino tydi obeqane pomoiji. Jas zato
pitam v’ I. deli: kaj je prinesel pad Adamove

nepokornosti za soboj ? ino v’II. deli: kak
je ISog patljetiemi qloveki na pornoq prišel i

Dva od našega pogyblepa no odresepa
naj potrel>nesa navyka; zato pa se k’po-
slySapi totiva dobro pripravte no si jiva
prav zaponte. Jas začnem.

Pad Adamove nepokornosti no pegov
greh je za soboj tote kvare no tote nesreije
imel: i) je zapravil rjemi no nam vsem našo
neduxnost; 2) je zapravil rjemi nouamvsem
boxjo milost; o) je spravil t[respegano nas
vse qasno no vetjno smert no kastigo.

i) Pad no greh Adamove nepokornosti je
zato pega no pegovo xeno spravil ob pyno
naj lepšo no naj vekso blago, pyno naj vekso
sretfo, ob pyno neduxnost tak kak nas vse. —•
Kak vesela, sreqna no zvelitjana sta opeva
dozdaj v’ sreqnem no veselnem paradixi
xivela v’ vsoj obilnosti no povolnosti vsega
ino v’ tovarstvi dobrotlivega Boga svojega
ot;e; v’kakem lepem miri serca, v’sladkem
pokoji vesti, v’ nebeški no angelski lybezni
med soboj. Alipa kak hitro sta prepovedani
sad ’z jablani jela, so se pima pyne orji od-
perle , sta se strašila, ino kda sta v'pamet
vzela svojo nagost, sta se sramyvala eden
pred ovim, spletala ’s smokovega listja pred-
krilpake ino se opasivala, koga vsega je
prej v’ neduxnem stani neblo. Nyno oko
je bilo zdaj plašno, se ne vypala od ženile
gor k’nebi zdignuti, pyni pogled, kakti
kriviqnega, boj e q i; pyno obli i| ie zmešano,
kak ker si je v’Strahi; kerv v’pynih xilah
motejoqa; vest pynega serca teska no ne¬
mirna, kera je pyji pekla no pregapala.
Vsaki list je pima strah nagapal, nikde sta
si ne veq mira no mesta najti mogla; nika-

i2

ko mesto je pima ne vet[ nagajavno no pri-
jatelno bilo, ino kak krivec pred svojoj
tepoj bexi, sta 6e tydi onedva pred svojoj
tepoj bojala no se skrivat bexala, alipa
nikam sta se ne pred preteqim vestnim
glasom skriti no vujti mogla; kajti da sta
rassodek boxje kastige v’svojem serci nosila
s’soboj. Nyna sovraxna vest je pima pov-
sodi, kak hydi sodnik, kastigo pogyblepa
pretila; kajti da sta nebla veq neduxna, temoq
krivca. To so bili vqiniki pyne nebogli-
vosti no nepokornosti. Takt sta obqytila
ostro kastigo; zakaj tota hyda no grizeqa
vest jiva je qasi karala, skos preveno pre-
gapape no oponasape pyne krivice. Ino
kd.i sta Gospodov glas qyla, ker se je od
veqara po hladnem paradixi sprehajal, sta
se pred obliqjom Gospoda Boga na sredi
paradixa med drevje skrila. Gospod Bog
zove Adama no reqe : „Kda ses ? Te reqe
Adam: Jas sem slysal tvoj glas v’paradixi,
ino sem se bojal, da sem nagi bil, no se
skril. Bog reqe pemi: Kdo pa ti je pokazal,
da si nagi, da nebi ’z dreva, ’s kerega sem
ti prepovedal jesti, jel? Ino Adam odgovori:
Xena, kero si mi za tovarsico dal, mi je
dala od dreva, ino sem jel. Gospod Bog
reqe k’xeni: Zakaj si to vqinila? Ona od-

f ovori: Kaqa me je vkanila , no sem jela.

og pa ji reqe: Povnoxal bom tvoje texave
no tvoje porode : v’boleqini bos rodila tvoje
otroke — ino Adami je rekel: Da si posly-
sal glas tvoje xene, no jel 'z dreva,'s kerega
sem ti prepovedal jesti, zakleta naj bo zemla
v’tvojem deli, v’trydi bos jel 'z pe vse
tvoje xive dni. Terpe no striqovje ae tebi
rodila, no travo zemle bos jel. V’poti
tvojega lica bos kryh jel, dokliq nebos na-

i 3

zajprisel v’zemlo, od kere si vzeti; zakaj
da si prah, ino bos pa na prah oberpen."
Gen. 3,6  — i 3 . 16 — 19. r J’y je alEBog
Adami smert za kastigo oznanil, skos to,
da do pa v’zemlo prišel, od kere je vzet,
no se na prah prezobernul. — Tak je ali
Adam pervi ijlovek s’ svojoj xenoj Evoj
zgybil to, kaj ]"e naj lepšega, naj bolsega,
naj veksega ino naj draxesega imel, svojo
neduxnost, v’keri je 'z boxje roke prišel;
on se je zagrešil, ino razlejal toti greh no
pegove nasledke za soboj preš nas vse, mi
vsi toti pegov greh dobivamo no se v’peni
na svet narajamo, no smo smertipodverxeni,
kak sveti Pavel piše: „Ravno kak je greh
skoz ednega ploveka na toti svet prišel,
ino skoz greh smert; ravno tak je smert
tu  vse lydi prekprisla skos tistega, v’kerem
so vsi pregrešili." Rim. 5 , 12. Ino sveti
Augustin pravi: „KaStigo smerti je Gospod
tjloveki popretil, iji bi grešil: zato je pega
s’ svojbodnoj voloj podaril, da bi ladal z’
oblastjoj, Strašil z’zakonqapom: ino ga v’
paradixno 6reqo , kakti v’ senco xivlepa ,
kde bi mogel pravilnost obvarvati, no v’
vekso dobroto priti, postavil. Zato pa je
tydi po grehi izdexelenik postal, no tydi
svoj rod, kerega je skoz zagresepe v’sebi
kakti v’korenini pokvaril, s’ smertnoj kasti-
goj no zaverxepom obvezal, naj, kaj koli
bi se 'zpega, ino tydi’z zaverxene tovar¬
nice, s’ keroj je pregrešil, skoz mesno poxel-
nost, v’keri je spodobna kastiga nepokor¬
nosti podelena, otrokov narodilo, vleklo
spoqetni greh , ker bi pe vlekel skoz blodke
no texave mnogotere do tiste posledne
kaMige s’pobegnuvsimi apgeli, pogybiteli
no posediteli no nadelniki s’ svojimi razvi

j4

konca;" kajti da je ncbil veq neduxen; te-
moq krivec.

2) Padno greh Adamove nepokornosti je
ijemi no vsem lydem poropal box;o milost,
dopadnost no prijatelnost.—'„Adam no Eva
sla se skos prelom boxje zapovedi Bogi
zamerila, iuo s’tem sebe no vso i[lovei[anstvo
za soboj v’sovrantvo pri Bogi spravila, sta
7 .gybila Boga no zijimvse. Kak zlo se je
Adam Gospodi Bogi zameril, kaxe to, da
je Bog Adama taki zdaj vyn ’z lepega vese¬
lega paradixa zgonil zemle delat, no si
stroika iskat, naj nebi kde roke stegnul no
si tydi vtergal 'z dreva xivlepa, jel no na
veke xivel. Je zegnal Adama vyn , no po¬
stavil pred paradixom veselnosti kerubinske
arjgele ino plamnati no gibajoiji mei[, naj
bi zabranil pot k’drevi xivlenja." Gen. 5 ,
22 — 24. Ino tak sta zdaj perva ijloveka ’z
veselega paradixa vynstirana v’texavixivela.
S’ teskimi rokami sta mogla nerodno zemlo
kopati no delati, ino mali dobiqek, malo
plaqo je jima za rjyni velki tryd no bridki
pot davala. Terrje , oset no striqovje jima
je raslo, kak sta rnela od Boga xe naprej
povedano, na mesto lepega silja, kero sta
si vodila. Eva je tydi v’velki bolečini no
xalosti svoje otroke na svet davala, no velko
taxavo no dosti skerbi z’pitni mela, kak sa
ji je Bog popretil. Bazxalepe, kero se je
Bogi skos pervi greh zgodilo, je rjemi tak
xalostitno no nepreneslivo bilo, da sveto
pismo pravi, ki je Boga grevalo, da je
ijloveka na zemli stvaril, ne kak da bi Bog
nepremeneqi.xalost obqytil; temoq tote be¬
sede samo pomenijo, kak protiven je Bogi
greh. Kak se petni z’grehom zamerimo,
da zgybimo vso boxjo dopaderje 110 milost,

i 5

tla postanemo sovraxniki boxji no otroki
serda, nam pravi sveti Pavel: Rim 5 , 10.
El'. 2, 3 . ino se znebimo boxjega obliijja.
Sveti Augustin se xalosti i|res toto zgybo
govoretj: „0 xalosten prigod qloveka, da je
on zgybil, k’qemi je bil stvorjen! O Strašen
no nesreijen pad! O kaj je te pod zgybo
prišlo, ino kaj je on najsel? Kaj jezapystilo
te qloveka, ino kaj se je jemi ostalo?
Zveličarje je zgybil, k’qemi je stvorjen bil,
ino je najsel nevolo , k’ijemi je ne stvor¬
jen bil. To, brez qesa nikakega zveliqajja
nega, ga je zapystilo, ino to je jemi ostalo,
kaj je na sebi nitf dryga ne, kak nevola.
Perle je jel qlovek le sam apgelski kryh
Es. 77. 25 . za kerim zdaj gladi; zdaj on
je kryh xalosti, kerega je perle ne poznal/ 4
3 ) Pad no greh pervega qloveka je qrez
rjega no qrez nas vse za r)eni qasno no
veqno smert ino kastigo spravil. — Vse sla¬
bosti no menke tela no dyse, kere so v’
Adami po prelomi zapovedi nastale , so se
rastegnule no rassirjale qres vso qlove-
qanstvo po sveti: mi vsi rje zdaj obqytimo.
Telo je slabeso no betegovi moqi podverxe-
no gratalo. Zastop je postal temni; razum
oslableni, vola pokvarjena; Perva qloveka
sta po pregreserji ne mogla veq spoznati 110
odloqiti pravega od krivega, dobrega od hy-
dega, tak lepo kak perle. Vola se je bole na
hydo no prepovedano nagibala, kak pa dobro
no dopySeno zebirala; ijlovek se od tistih
krat rajši hydega no lagodnega derxi; zakaj
da je razum oslableni no od qytnosti pre¬
magani postal, ino ne mogel veqpe strahy-
vati, v’berzdah derxatino qrezr|0 gospody-
vati. Smert je po tem tydi zaqela med
lydmi ladati, ino je qres vsakega qloveka

iG

svojo nepremaglivo mop dobila. Ves toti
kvar, kakti nesrečne nasledke preloma no
nepokornosti pervega ploveka, no vse tote
texave obpytimo no terpimo mi boleplivo,
vsi smo postali skos pervi greh nevolni.
Alipa neje samo pervi greh totih texav ali
telovnih no pasnih nevol nad Adama no vse
lydi za pem prinesel, da morejo s’ teskiin
stranom si svoj kryh slyxitl, no svojo xivlepe
zderxavali, dosti tryda, bridkosti, nevol,
texav, betegov no drygih protivnosti ter-
peti ino zadnip mreti; temop pervi greh
nam je tydi zapravil zvelipape, nam je za-
perel nebeške vrata k’pemi; nas je spravil
od Boga pod vepno smert no kastigo ver¬
nega pogyba. „Mi smo postali od naravi
otroki serda no sovraxniki boxji. (<  Efez 2, 3 .
Bim. 5 , io. Ino plovek govori zdaj ’z Davi¬
dom : >} Moje pregresepa sokrezmojo glavo
prišle, me zakrivajo, ino me kakti teska
bremen texijo.“ Ps. Ž7, 5 . Ino sveti Au-
gustin pravi: ,,K’pravipnemi serdi boxjemi
slisi vse, kaj koli hydobni v’ slepi no ne-
zavyzdani poxelnosti radovolno vijinijo,
ino kaj koli v' očitnih no zakritih kastigah
neradi terpijo."

Toti so ali kvari no nesretje , kere je
pad no greh pervega ploveka preš ves svet
spravil: zgyba zapetne neduxnosti,- zgyba
boxje milosti, pasna no vepna smert. Deno
pa, da sta perva ploveka, resen, svoj-
volno, alipa ne naprejvzetno grešila; te>-
mop da je Eva od kape zapelana jaboko
jela: se je Bog dobrotlivi opa po svoji
velki miloserpnosii nad pima smilil, no
plovepjega naroda ne na veke zavergel,
kak prevzetne apgele, keri so svojvolno 110
si naprejvzetno pregrešili, pemi obetjal na

• P«"

»7

pomop priti, ino ga ort totoga strašnega no
vet|nega pogyblepa odrešiti, no od tega v*
drvgem deli.

II.

Bog nebeški opa je ne zavergel padje-
nega ploveka , kak prevzetne apgele ; te-
nioi[ se 1 ) smilil krez pega; 2)jemiobepal
res ep e ; 3) jemi tydi reSitbo poslal.

i) t Bog dobrotlivi opa nebeški se je po
svoji velki miloserqnOsti smilil preš pervega
ploveka no preš pegave prihodnike, no pik
ne na veke s’hydobnimi apgeli zavergel.—
Bog je vidil, daje Eva ne ’s hydobnega serca,
no z lagodne misli; resen svojvolno, pa ne
naprejvzetno pegove Zapovedi prelomila;
temop da je skos hydega dyha, zaverXenega
apgela, ker se je poj iz nevoslivosti no ne*
navidnosti za volo pynega veselega no
zveličanega stana v’ kapjo spodobo spravleni
na jablani prikazal, zapelana bila. Bog je
•vidil, kak je zvejana kapa Evi z'žavujani»
mi no zavitimi besedami prigovarjala, sadi*
prepovedanega dreva jesti no jo vkapyvala
obepajop, da bi dosti pednesa, prednesa
tio bolsa postala, pi bi toti sad skysila, kak
sta dozdaj bila, da bi celo bogom ednaka
postala. Bog je vidil, da se je Eva tydi
mopno odpoveaavala no terdno branila jesti
rekop; „Miva jeva od sadja drev, kere so
v’paradixi. Alipa od sada dreva, kero ja
na sredini paradixa, nama je Bog zapovedal,
da nebi smela jesti, da bi se ga nanp nebi
tikala , naj nebi merla. Alipa zasykane,
vkanlive no zgrablive kapiue besede so le
xensko pregupale, lepost no dobrost jabok
po Zapelala k’tergapi sada no prelotnlepi
zapovedi, je nesla tydi svojemi moxi, ino
tak sta oba zapelana jela, no pregrešila.**

i8

Gen. 3, 2. 3, 6. Po tem je ali Bog ž’ i)iffla
poterplepe no smilepe imel, jiva ne v’toti
texavi no nesreči nahal, kam sta skos toti
prelom padnula. Bog se je posmilil i[res pyji,
ino jima pomagal, kajti da je dobrotlivi, mi-
loserqen no praviqen. David peje v’psalmih :
.»Gospod tvoja miloserqnost terpi na veke."
Ps. i 37,8. Ino Može« pravi: .»Ladavec Gospod'
Bog! ti si miloserijen, dobrotlivi, poterplivi
no velkega smilepa ino praviqen." Eksod.
34 , 6. 'Ji sta ravno zlo zagrešila , sta Se le
spokorjena odpySepe od miloserijnegaBoga
dobila, kak sveti Augustin Z’ besedami sve-
tega Pavla pravi: ,,Kda je mera grehov puna
bila — te Se je miloserqnost (boxja) obil-
nesa postala." Rim. 5, 2o.

2 ) Je dobrotlivi no miloserqen Bog per-
vima qlovekoma tydi odresepe obeqal. —-
Bog je pital EvO, kda je pregrešila : Zakaj
si to vqinila? Ona odgovori: Kaqa me je
vkanila, no sem jela. Ino Gospod Bogreqe
kaqi: „Da si ti to vqinila,dak si ti prekleta
med vsemi xivadami no stvarami na zemli:
po tvojih persah bos plezila, ino ženilo jela
vse tvoje xive dni. Jas bom sovraštvo po¬
stavil med toboj no med xenoj, ino med
tvojim semenom no med penim semenom;
ona bode tvojo glavo rasklauila ino ti bos
jo v’peto piqiti htela." Gen. o, i3—i5. Y’
totih zadnih besedah lexi ali obeijape boxjo,
s’ kerim on qe pitna no vsem lydem na po-
moq priti no odresepe od veijnega pogy-
blepa poslati. Jas qem med toboj, to je,
med kaqoj, med hydim dyhom, no med
xenoj, sovraštvo narediti; med tvojim se¬
menom no med penim semenom, med hydim
dyhom no med qloveqanstvom; ona bo tebi
glavo razdryznula, de tebe premagala, ti

l 9

pa bos po v’peto ujesti htela, pa ne bos mogla.
Bog xje repti: Jas bom ednega, ravno mo¬
jega edinega Sina, dal pd xeriske poroditi,
on de tebi glavo rasklatjil, de tebi vso oblast
vzel, da nelios ploveki veq škoditi, ali ga
Zapeiavati mogla — tak je rekel Bog kaiji,
ino pitna skos to obepal reShela poslati no
vsemi plovepjemi rodi. Bog je imel se le
s’pervinia plovekoma velko smilepe no po-
terplepej je pyji lybil no rad imel; zakaj
on se je skoz z’pima hodil, pima kazal no
jiva vypil, kak bi kaj delati, kak bi kero
rep pohasnyvati, ali kak bi si podštopiti
Ho pomagati znala. On je jima ’s kox oblapi-
la delal no pima oblapil, kak samo sveto
pismo kaxe. Gen. 3, 21. Bog je- svojo
obepape resitbe, ali resitela MesiaSa, potlej
gosto poboxnim opakom ponavlal; Abraha¬
mi, Izaki no Jakopi; je dal pretopiti skos
svoje preroke, da de se odreSitel od Judove¬
ga roda 'z Davidovega pokolepa narodil;
ilajmrep da de ’/. Davidovega pokolepa di-
vica sirmapkega stana spopela, no sina
porodila, ker de se Sin Vsegamogopnega
imenyval. Izaias xe prerokyje : „Glej, divica
bode spOpela ino sina porodila," Iz, 7, 14,
Ino resen, kda je Štiri jezero let minuti
litelo, posle Bog apgela Gabriela v’Naza~
retsko mesto k’ poboxni divici z’ imenom
Mariji, poj oznapyvat, da de mati boxjega
Sina, resitela sveta, postala, skoz mop
svetega Dyha, ino de svojo pistost, deklip-
nost no divipnost obarvala. Lyk. i, 26--35.
Ona je zato skoz pydex svetega Dyha spope-
la, no boxjega Sina porodila, kerega js
Bog ali

3) za odresitela plovepje,ga roda na svet
poslal, da bi v’neVolo pogroxenemi ploveki

2 *

20

»a pomoq prišel, no ga od veqnega po-
gyblepa dyse skos svoj vyk, terpleije no
smert odrešil. — 'lasno, telno smert vsaki
qlovek se le more prestati, alipa od veqne
smerti dySe, od veijnega pokvarjena pekla
je Bog htel i]loveka odteti, ino je zato svo¬
jega edinorojenega Sina poslal; kajtimoqno
je Bog qloveqji narod na zemli iybil, da
je ne mogel pegovega veqnega pokvarjepa
dopystiti. Sin boxji sam pravi: „Tak je
Bog svet lybil , da je svojega edinoroje-
nega 6ina dal.“ Jv. 3 , 16. Jezus Kristus,
Sin boxji, kakti odresitel sveta, se je v’
svojem tristem leti k’svoji podvyqni slyxbi
pripravlal. Jvan kerstitel, pegov predglasi-
tel je vyqil no kerstil kre Jordanskega po ¬
toka. Jezus tydi pride no se da pokerstiti,
no med kerSavapom svepeqe sveti Dyh v’
golobji spodobi dol z’nebes nad Jezusa, ino
Bog oqa ga sam govoreqi tam za svojega
boxjega Sina izreqe z’ besedami: „Toti je
moj lybleni Sin, na kerein jas dopadepe mam. 1 *
Mat. 3 ,17. Te se poda Jezus v’pysavo, kam
ga je po besedah svetega Gregora papesa
sam sveti Dyh pelal, ker je pri kersti krez
pega dol prisvepetal, ino se je v’pysavi
stirdeset dni no Stirdeset noqi postil, no
k’ svojemi vyqitnemi opravili pripravlal.
Jezus je bil tydi od dyha v’py8avo pelan,
da bi se od hydiqa skysaval, kak nam dnesni
sveti Evapgeli pravi, ino kda se stirdeset
dni no ravno telko noqi xe posti, pristopi
eden ravno tistih zaverxenih apgelov, kerih
eden je Evo skysaval no vkanil, k’pemi,
no prevzeto s’sxysavnimi besedami reqe:
j,'Ti si ti Sin boxji, dak reqi, naj toto ka-
mepe na kryh postane/* Jezus pa ostro
odgovori: „Stoji pisano, qlovek ne xivi od

2l

samega kryha; temop od vsake besede,
kera boxjih vyst gre." Nato ga vrag
vzenie v’Jeruzalemsko mesto, ga pela na
verh cirkve, rekop: „11 si Sin boxji, spysti
se dol, zakaj pisano je: Svojim apgelona
je za tebe volo zapovedal, naj te na rokah
nosijo, da se kde s’tvojoj nogoj na kamen
ne poteknes." Jezus jemi zavernlivo od¬
govori : „Ti nemas Gospoda tvojega Boga
skysavati." Zadnip gre skysavec z’Jezusom
na silno visoko goro, no tjemi kaxe vse
dexele no kralestva po vsi velki okrajini
z’ pihovimi lepotami, rekop: „Glej, to vse
ti peni dati, qi dolpokleknes no mo moliš."
Jezus pa ga z’ ostroj no zapovedavitnoj
repjpj zavernegovorep: „Odstopi protivnik;
kajti stoji pisano: Ti mas Gospoda tvojega
Boga moliti, no petni satnemi slyxiti.“ —
Taki ga je zdaj skysavec zapystil, ino apgeli
so pristopili no ijemi slyxili. — Tak je pre¬
magal Jezus, nas od nebeškega opeta poslani
odresitel, skysavca z’pegovimi skyspavami
vred mopno no stanovitno, nam na podvy-
pepe, da bi tydi mi mogli se skyspavci no
skyspavam mopno protipostaviti , po je
stanovitno premagati. Sveti Pavel pravi:
„Qblai]te si oroxje boxjo, da proti skrivnim
nasledavapam hydiqa prestati morete." Efez.
6, n. Zakaj to nas je Jezus litel podvyqiti'
skos to, da se je sam dal skysavati, ino kak
sveti PapeS Leo pravi rekop; „Nebio je zato
za našega odresitela nepestno, da je htel
skysavan biti, ker je prišel se moriti davat.
Pravilno je zato bilo, da je tak nase
skyS.pave s’svojimi skvspavami premagal,
kak je naSo smert s’svojo; smertjoj preladal.
Nam se je ali skos prihod Jezusa vso razve-
selepe nagodilo no vsa srepa; kajti Marija

.22

fe skoz rojstvp Jezusa vse popravila, kaj je
Eva skoz jed jabpljs pogybila, ino Jezus je
skos svojo smert vse dostavil, kaj je Adam
skos svojo nepokornost zapravil." Zato pa
pravi sveti Augustin od Marije : ,$Prerezani
je v’p e j tisti izgovor nesrepe, skos kerega
se pravi: V’xaloqti bos rodila tvoje otroke,
da je tata v’veselji Gospoda porodila. Zakaj
Eva je xalostna bila, tota pa vesela: Eva
je xalost, Marija pa veselje v’teli nosila:
da je tista grešnika, tota pa neduxnega po-,
rodila. Mati našega roda je kastigo na svet
prinesla, porodnica našega Gospoda pa
zvelipape na svet dala, Spopetelkipa greha
je Eva, spotfetelnica zaslyxa pa Marija,
Eva je skoz vmoreije škodila, Marija skoz
oxivavape hasnila. Tista je vdarila, tota
ozdravila. Kajti za nepokornost se pokor-
nbst-zameni, zvestost za nezvestost poverne."

Tak je ali tydi zdaj pokazana smilenost no
miloserpnost boxja za nevolnega padjenega
ploveka; je pokazano obepape no resnično
poslape resitbe skos edinorojenega Sina
boxjega Jezusa Kristusa, kero mi z’penimi
pomopki red v’ pridopih predgah rjištej no
obilnej preglejyvati qemo, Zdaj pa k’ skle-
niki no konci Se pemo fiazaj poglednuti, no
Se si enkrat k’ serci vzeti pad ino pregreho
pervega ijloveka Adama no pegove xene
Eve; ijemo Se si premisliti pyno nepokor-*
nost no ’z pe spravleno nevolo, v’kero sta
sebe no s’ soboj vso lystvo pogrozila na
pokopala, sebi no vsem lydem greh naloxila,
no skoz pega zgybila svojo nedirxnost, boxjo
milost no priiatelnost, no tote srepe vsem
lydem zapravila; si skos toti greh pasno
smert tela no vepno dySe pripravila, no
kres ves svet peni niopi pot nadelala, ino

.23

se vse dryge nevole no texave rassirjala. —
Mi pa smo se tydi podvyqi!i no xjyli, kak
je Bog ijima jjyni greh zanesel, no se krez
rjyji smilil no' kres vse lydi, da je obeqal
poslati resitela, ino ga tydi zvesto poslal.—
To si ali dnes moqno k’serci vzemmo, ho
se Bogi lepo no s’ ponixnim sercom za toto
naj vekso dobroto zahvalmo, kaj nas je ne
v’pogyblepi nahal; temoq nam pomoq od-
reSepa poslal, ravno skos totega Jezusa,
ker nas v’dnesnem Evapgelji vyqi, kak bi
se mogli skySpavam no sky5pavcom ostro
no moqno vseli proti postaviti no v’skyS->
rjave ne nikoli privoliti. Sveti Jakop tydi
pravi: „Ysaki je skysavan,kda je od lastne
svoje xele draxen no vablen." i, 14. Sveti
Peter pa nam piše: „Bodte trezni no straxaj^
te, zakaj vas protivec, vrag, hodi okoli;
kak erjoveqi lev, ino ise , koga bi poxerel;
vi pa se pemi moqno protipostavte v’ veri,"
1. Pet. 5, 3. Ino pa pravi sveti Jakop:
„Zveliqani je mox, ker skySrjavo s’poter-
plepom prenese; kajti, kda bode skysan,
de on venec xivlepa dobil, kerega je Bog
tistim obeqal, keri rjega lybijo. K  Jak. 1, x2-,
Amen,

24

Na 2. postno nedelo.

Jezus je vzel Petra, Jakopa no Ivana,
gegovega brata k’ sebi, ino ge pelal zoseb
na visoko goro, ino se pred gimi prezo-
brazil. Mat. 17. 1.

Jezusovo prezobrazege, —
lloveijjo prerojege.

Preminoqo nedelo smo vidili, kak se
je Jezus skos stirdesetdenski no stirdeset-
noijni post v’ py8avi pripravlal k’ svojemi
vyqitneml opravili, kero je imel naloxeno
od svojega nebeškega oqeta, da bi v’jamo
no temo neverstva padjeno qloveqanstvb pa
nazaj v’pravo vero, k’spoznagi no qastegi
pravega Boga spravil, ino svojo veliko
opravilo odresega od veqnega pogyblega
zaqel. Mi smo vidili, kak se je dal skysa-
vati od vraga, ino kak je moqno vitesno
vse sky 5 gave premagal no od sebe odrinul,
ino kak nam je s’tem navyka dal, kak bi
tydi mi mogli vsaki skySgavi se ostro pro-
tistaviti, vsako hydo misel no xelo prerna-
gati no hitro zapraviti. — Dnes pa vidimo
Jezusa, s’Petrom, Jakopom no Ivanom gor
na Taborsko goro iti, kde se je pred giho-
vimi oqmi prezobrazil, ino se gim od svo¬
jega boxanskega strana pokazal. Negovo
lice se je svetilo, liki suuce, gegove ob-
laqila so postale bele, kak sneg, ino Mozes
no Elijas sta se prikazala no z’gim govorila.
Svetla megla je ge obsenqila, ino glas se
je z’ge slisal: „Toti je moj lybleniSin, nake-
rem jas dopadege mam; totega posesajte/*
Mat. 17, 5 . Ty je ali nebeški oqa xe dry-
gokrat gega za svojega Sina, ino zato za
pravega Boga posvedoqil, ker je xe od

25

zadetka obeqan bil na odresege lydem;
totega hi mogli posly 5 ati, kaj on pravi no
vyqi; toti je ali obeqani Mesias, vyqitel,
odresitel no zveliqar sveta, totega mamo
poslysati. — Eden naj pervih, naj potreb-
nesih no naj prednesih navykov, kere jo
Jezus za našo odresepe no zveliqape vyqil,
je toti, kak on sam pravi: „Ker verje no
kersen postane , bode zveliqani; ker pa ne-
verje, bode pogybleni. K  Mark. 16 , i 6 . Ino
pa indi nekde pravi Jezus k’ Nikodemi:
,,Resniqno, resniqno ti povem, ker nede iz
vode no svetega Dyha pa rojeni (prerojeni),
nemore v’nebesko kralestvo notriiti, K  Iv. 5,5,
Jezus, ker se je dnes na Taborski gori preti
svojimi Apostoli prezobrazil, ino pim skos
to svojo boxanstvo pokazal, je ali posebno
za našo odresepe no zveliqape vyqil po¬
trebnost kersta, ali qloveqjo prerojepe,
Jezusovo prezobrazepe nam kaxe tydi na
našo prerojepo v'kersti; zakaj kak je Jezus
ekos svojo prezobrazepe svojo pravo bo¬
sansko vrednost Apostolom viditi dal, tak
ee nam skos prerojepe v’svetem kersti naša
prava vrednost, najmreq otroqjost hoxja
nasveqava. Jezus je tydi osebojno za našo
odreSepe no zveliqape potrebo kersta ali
preroditbo nase dy5e naj poprej vyqil ino
to je bil pervi pomoqek nam k’zdigi no
zravnapi od našega pada. Pri totima dvema
navykoma oqemo dnes ostati; najmreq pri
Jezusovem prezobrazepi no pri našem pre-
rojepi, no se podvyqiti: I. kaj je Jezus
skos svojo prezobrazepe vse na znape daval,
ino II. kaj je Jezus skos prerojepe^ v’kersti
nam za dobrote vqinil.

Zveliqar Jezus Kristusi odpri nam nase.
Serca, no nam daj tvojega svetega Dyua

r

2o .»

m

z’ gegovoj svetoj milosljoj, naj si mi tvoj
navyk prav k’ serci vzememo , no se skoz
gega zveličamo. —»■ Pripravte se.

Jezus Kristus je na Taborskem bregi
skos svojo prezobrazege pred svojimi vype^
niki gim na zvedi daval: 1) svojo boxanstvo j
2) da nebi pri gegovi s.merti na gegovem
boxanstvi dvojili; 3 ) da bi gim no vsem
vernikom svojo bodočo past stagega po-
svedopil, ino 4) da bi tydi naSo nekdajno
stanege poterdil.

i)  Jezus Kristus je na gori skos svojo
prezobrazege svojim vygenikom naj poprej
svojo boxanstvo, svojo boxjo past, svojo
prekzemlensko , prekplovepjo narav poka-,
zati no na znage dati htel, no ge bole no
celo v’gihovi veri na svojo boxanstvo , na
svojo boxjo poslanstvo za vypitela, resitela
no zvelipara sveta poterditi; kajti ne se jo
tistega pasa gihova vera na gega kakti na
pravegaMesiasa no boxjega poslanika mopno
no zadosti vterdena bila. Irio kak nam
sveti Papes Leo pravi: „Je on gim svetlost
svoje pasti pokazal, da, pi so ravno v’geni
boxjo veligestost spoznali, so deno mogog-
nosti (ali mopi) gegovega tela, V kerem je
boxanstvo zakrito bilo, ne vedili. K  Ino
Bog opa je sam toto prezobrazege za svet-,
lobo no spodobo gegove boxje vrednosti
ino gegove nebeške pasti no velipestosti
poterdil, no gega, kak se perle na jordan-.
skem potoki, s’svojim glasom za svojega
lastnega Sina posvedopilrekop: ,,Toti je moj
lybleni Sin, na kerem jas dopadege mam;
totega poslySajte. £<  Mat. 17, 5 . Ino sveti
PapeS Leo tydi to posvedopi, da je nebeški
opa ty lydem Jezusa s’totimi besedami za

27

vyqitela no odresitela naroqil no zapovedal,
ji  ega posly^ati no pegav rasveselitni no
zvelipepi navvk zvesto zderxavati, najmrep:
»Totega ali poalysajte, pravi sveti Leo, v’
kerem jas vso dobro dopadepe mam, ino
skos kerega predgape se jas razoznanyjem,
skos kerega ponižnost se jas oveliqestyjem
(totega), nemydlivo poslysajte: da je toti
sam resnica no xivlepe, toti moja mopna
mudrost.“ — Tak pravi po besedah svetega
Leona nebeški opa sam od svojega na svet
za zvelipara poslanega Sina.

2) Jezus Kristus Spe skos svojo prezohra-
žepe svoje vyqenike pred vsem dvojom no
pred vsoj pomislitnostjoj na pegovo bo-
xanstvo odteti, kda bi ga nekda na kalvarski
gori kakti hydodeloa sramotno mreti vidili. —•
Jezus Kristus se je skerbel z’ djapom svojega
prezobrazepa no s’ pokazapom svoje boxje
svetlobe, kak tydi mogopnosti nevrednosti
svojega plovepjega tela, v’ kerem je boxanska
natura zakrita bila, v’svojih vyqenikih vero
mopno vterditi no vkrepiti, ino pe rešiti
pred vsoj dvojitboj na pegovo vsegamo-.
gopnost, da nebi z’misli spystili vseh tistih
qydexov, kere je on opravlal, no od kerih
so oni sami oqni svedoki bili; da nebi po¬
zabili, da je pemi tydi mogopno toto krixno
terplepe no smert preterpeti, no ’z lastne
svoje mopi pa nazaj od smerti stanuti. Skos
toto svojo premenepe je htel Jezus svoje
vyqenike presvedoi[iti, da je pravi Bog,
ino da nebi od tote vere odstopili, temou
da bi stalni no mopni ostali , ino se tydi v*
tem, kaj je on pim od svojega terplepa,
smerti no od smerttvstajepa na tretji aen
xe davno naprej povedal, nebi zbojali;
kak je rekel: »Glejte, mi gremo gor v'Je-

20

ruzalem, ino gve de te  dopunilo, kaj je od
ploverjjega Sina skos preroke pisano; zakaj
on bode nevernikom prekdani, zasramyvani,
lhqyvani no zaplyvani. Ino po tem, kda
ga bojo zbiqyvali, ga bojo vmorili, ino na
tretji den bode pa (od mertvih) gorstanul / 4
Luk. 18 , 3i. 33. Ino sveti Gregor PapeS
pravi na to: „NaS odresitel, ker je naprej-
videl, da serca pegovih vyqenikov z’pego-
vega terplepa zmotene bodejo, je pim davno
perle naprejpovedal kastigo totega terplepa
ino rjast svojega stanepa; da, kda bi ga
vidili mirati, kak je napreipovedano bilo,
tydi gorstajorjega nebi dvojili / 4

3) Jezus rje skos svojo prezobrazepe svo-

1 *im vyqenikom no vsem vernikom svojo
rodotjo rjast posvedorjiti. — Svojim vyqe-
nikom no vsem vernikom, keri so se
najnnreq k’pegovi veri spovedali, no se
pegavega navyka derxali, v’spurjavapi pe-
govih zapovedi pega serqno lybili no pemi
zvesto slyxili, totim Je on htel v’nagledi
svoje bodoqe tjasti Velko veselje narediti.
On pe qe opomennti na tisto velko rjast,
s’ keroj de na tretji den po svoji smerti pa
gorstanul, no pe qe v’ totem zavujpapi po-
terditi, da de on zMastnoj svojoj boxjoj,
nrotjjoj nevmerjoqi no tjastiven, kak pre-
magavec vetjne smerti , kak preladavec
peklenskih vrat no vragovih moqi pes qlo-.
veka od mertvih gorstanul. On pe qe s’
svojim prezobrazepom tydi na tisto veselo
vyro no velko rjast spomennti, s'keroj on
rje nekda ’z olske gore se proti nebi zdignuti,
ino k’svojemi Olji v’nebesa ?ti; on rje re
vyqiti past, s’keroj on pim potem qe sv o¬
jega svetega Dyha poslati; zadnirj pim tydi
rje posebno ovaditi tisti veliki den, na ke-

s 9

rem on pa prišel bode, ino kda do ga
Viclili na oblaki z’velikoj močjoj no tiastjoj
priti sodit vseh xivih no mertvih. Vse tote
časti je ali Jezus ty na Taborskem bregi
svoje vyt[enike vyqiti lit el, ino vero na vse
tote rei;i no godeta v’:pih dobro v’terditi;
da , kda bi se to vse goditi začelo, se nebi
strašili no v’ veri popystili ali odstopili.
Zato pa je delal dosta i[ydexov pred r)iho-
vimi ot[mi, da nebi pozabili na rjegovo
vsegamogoqnost, ino da nebi na pravil¬
nosti irjegovega boxanstva, na resničnosti
zjegovega stajerja, v’neboider)a no nekdaj-
nega papriderja dvojili. Jezus je tydi htel
skos toto v’ terdyvar)e rjihove vere rje na
svojo boxanstvo no vsegamogočnost k’po-
terplivosti v’krixih no terplegah no texa-
vah opomenuti, da bi tydi te se stalni no
močni v’veri no lybezni na Jezusa ostali,
kda bi za ijega volo pregarjani no hydobyvani
bili. Jezus sam pravi: „Ino da je hydob-
nost prevzela, de se lybezen dostih rashla-
dila. Ker pa de do konca ostajal, bode
zveličani/ 4  Mat. 24, i2, i5. Do vsega totega
godeta pa Se je te dugi t[ as  bil, ino Jezus
je vedil, da Se so rjegovi vyčeniki slabi v’
veri, je je vterdyval zato skos čydexe. Zato
pa pravi sveti Gregor papeS: „Alipa da Se
so mesni Vyi[eniki ne mogli zapopadnuti
besed skrivnosti, pride do čydesa. Pred
rjihovimi očmi slepec svetlobo dobi, da bi
ije, keri so nebeške skrivnosti besed ne za-
popadnuli, nebeške dela k’ veri terdile. 44

4) Jezus Kristus je zadnič s’svojim pre-
zobrazejjom tydi naSo nekdajno stanete no
prezobrazepe naših tel svojim vyčenikom
naznamlati htel. — On je pim htel na zvedi
dati, da on svojo telo v’svojo boxausko

3 o

spodobo zato pred gimi prežobrazi no spre¬
meni, da mo tydi mi se enkrat v’ naših
telah prezobrazili no spremenili, ino tak te
nagisi, lepši, dosta mognesi no predneši,
celo gastivno prezobrazeni od smerti pa
gorstanuli. On ge ge vygiti, kak gastivne
no lepe do te nase tela na aggelov glas s’
svojih grobov se bydile no V'svoji prezo¬
brazeni spodobi olepotene ilo v’ "svetlost
premegcne stagyvale, dosti mognese, pred«
nese no inienitnese, kak so zdaj, tak kak
vsaka klica setve no cima sada no berstika
drevja, kera mlada rase* NaSo premenjeno
no prezobrazeno telo nede vet[ merliv.o no
slabostam podverxeno , kak dozdaj. Sveti
Pavel nam popisava rojstvo, smert no sta-
nege na s ega nekda prezobrazitnega tela takt
,,Telo se seja v'perhlivOsti, stauilo pa bode
v’neperhlivosti; seja se v’nenavidanosti
(prostosti), stanulo pa bode v’ gasti. Seja
se v’'slabosti, stanulo pa bode v’ moqi.
Seja se naravno telo, stanulo pa bode dy-
hovno telo. K  1. Kor. i 5 , 42—44. Ino sveti
Augustin pravi od našega stanega, Vegnosti
no gene gasti: „0 gastiven den, ker ne ve
za Vet;er, ino nikoli nemine, na kerem mo
jas glas hvale, radosti no Zahvalnosti gyl:
Idi notri vu veselje tvojega Gospoda no
Boga, kde So hestetlive, velke, nezapo-
padlive no gydexne regi! idi notri v' veipio
veselje, brezi xa!osti, kde je vsa dobrota,
ino niq ne hydega, kde vse bode, kaj si
ti vosis — kde pravo sladko, blaxeno no
nepremenego xivlege bode. K

Toti so ali zosebni žroki bili, za volo kerih
se je Jezus na Taborski gori pred svojimi
vygeniki prezobrazil, no svojo i[lovegjost v’
svojo nebeško svetlobo no gast prezobernul.

3i

Jezusovo prezobrazcrje spomipa tydi na
našo prerojepe v’ kersti, kakti na pervi po-
mopek k’ liaSemi zdigi. Mi xe nemo toto
spoznavati no se podvypiti, kaj nam je Je¬
zus skos postavo kersta za dobrote vpinil,
no od tega v' drvgem deli.

II.

JezuS Kristus nam je skos postavo
kersta, ali skos prerojeije tote dobrote
vijinil: 1 ) nam se odbrise skos sveti kerst

nadoblen -greh , no odpysti vepna kastiga ;

2) naša dysa dobi boXjo milost; 3) mi sto¬
pimo v’ cirkvo boxjo' no postanemo peni
vudi; 4) kerst nam odpre nebesa,

i)  Jezus Kristus, ker je prišel zgyblenega
iskat no pogybleiiega resyvat no zveličat,
nam je skos postavlepe svetega kersta po¬
magal , da se nam nadobleni greh odbrise. —-
Mi se znebimo v’Sakramenti svetega kersta
faarojenega greha, v’kerega nas je Adam
s’prelomom boxje sapovedi spravil, v’kerem
se vsako dete na toti Svet narodi, ker bi
dysi ovapi na veke škodil; zato, da bi jo
v’ vepno pogyblepe spravil: skos prijetje
svetega kersta pa se dysi toti narojeni greh
dolmije: dysa pista postane no se pa dry-
gop porodi skos vodo no milost svetega
dyha; zato pa se veli kerst tydi drygo
rojstvo, ali preroditba ploveka, po Jezusovi
besedi, Tydi vepna kastiga pekla se od-
pysti ploveki skos sveti kerst; on od rje
rešeni grata, Ino pi xe dora^eni, velki
plovek sveti kerst premle, pi je nevernik, ^
najmrep xidov, tyrk ali hajd bil, se jemi
tydi zbrišejo, skos sveti kerst vsi ovi ijegovi
lastni, osobni grehi prop, kere je pred
kerstom sam vpinil, s’vsemi pasnimi no
Vepnimi kastigaini vred, kere bi na teli no

3a

na dysi ovai|i taki qiovek terpeti mogel.
Skos postavlepe svetega kersia nam je Je*
zus ali velko' dobroto vijinil, da je nam

f omagal k’na8emi zdigneiji no zravnarji,
'našemi odresepi no zveliija-gi skos pega,
je naj velkso dobroto 5 kajti brezi kersta
se ijlovek nebi mogel zveličati. Toti greh,
kerega je Adam vijinil, ino krez nas vse
rassirjal, v’kerem se mi na svet narodimo,
ker nas Bogi sovraxne dela, toti greh se
more perle ijloveki dolzbrisati, kak se mi
pa Bogi dopadnuti znamo, ino to se zgodi
skos sveti kerst, kak Jezus sam zapovedava
rekoij: >} Ker verje no kersen postane, tisti
bode zveličani; ker pa ne verje, bode po*
gybleni." Mat. 16,16. Ino indi nekde pravi
Jezus Nikodemi: „Resniqno, resniipio ti
povem, kdo nede iz vode no svetega Dyha
pa rojen, nemre iti notri v’nebeško kra-
lestvo." Iv. 3 , 5 . Klemenc ’s Aleksandrije
pravi tydi: „Da se mi v’ kersti namočeni
(dolmujti) rassvetimo, rassveteni za sine
gorvzememo , gorvzeti zversimo, ino zver-
Seni nevmerejoiji naredimo."

2) Kerst nam spravi boxjo milost. — Na
svet se dete narodi v’nadoblenem grehi,
ino zato nema boxje milosti, je v’sovraštvi
boxjem, no ne Bogi dopadlivo; more se
ali tjasi po rojstvi k’ cirkvi nesti, da se
rjemi skos sveti kerst narojeni greh proq-
zbrise, da postane pa qisto no neduxno, no
Bogi povolno; te rjemi Bog pa da svojo
milost, dopadenost no prijatelnost, ino da
se tiam je krivica odvzela, dobimo pa pra¬
vico no nagovor na nebeško blago ; posta¬
nemo opraviqeni, otroki boxji no nadobni-
ki veijnega nebeškega zveličarja, za kere nas
je Bog pa 'gorvzel. — Sveti dyh si zebere

na-

33

našo telo za svojo domovino* no r’nami
prebiva s’svojoi milostjoj. Sveti Pavel pravi:
»Jezus se je od xene narodil, da bi tiste,
keri so pod postavoj, odrešil, ino za otro¬
ke boxje naredil." Gal. 4* 5. „Vi ste skos
ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, ino
svetega Dyha dolmujti, posveqeni no opra¬
vičeni." i. Kor, 6, n. »Bog nas je — skos
kerst prerojstva — odrešil, naj bi skos
pegovo milost opravičeni, nadobniki po
vypapi vernega xivlepa bili." Tit. 3, 5, 7.
Ino Ciril Jeruzalemski pravi: »Voda resen
odzvynah obda, dyh pa znotrepo dy8o mije
neobqytlivo. Ino kaj se qydije«? Vzemi si
priklad trypleni, mali resen no lehek, hasno-
viten pa prostnesim : 'li ogen skoz gostost
xeleza znotrah preidoqi vso napravi na ogen,
ino merzlo postane vroqo, ino qerno po¬
stane svetlo; qi ogen, daje tryplo, v'tryplo
xeleza notri pridejoqi, tak razvi vse napote
dela, kaj se qydijes, qi sveti Dyh v’ no-
trepost dyse notrigre ?"

3) Mi stopimo skos sveti kerst v’ ker-
Sapsko cirkvo, no postanemo geni vydi no
tovarsi. — Kerst nas Kristusi poroqi no
posveti, nas pegovemi kralestvi pridryxi
no zapise, mi dobimo kerSapsko vero no
postanemo kerseniki. Dete, kaa se k’kersti
nese, dava skos to na znape, da qe vero
kersapske cirkvi meti, no v’cirkvo, v’zedin
vernikov gorvzeto biti, kersenik postati.
Se nese te od cirkvenega praga, kde se
gemi s’ krixapom pokaxe, da ma kerst
moq , nadoblen greh dolmiti, v’ cirkvo
notri, kde se s’ kerstnoj vodoj no skos
svetega Dyha od madexa nadoblenega
greha dolmije no znoviq porodi, ino na
Jezusovo Kristusovo ime kerseno kersenik

3

34

postane. Tydi te more na trojno edinega
Boga vervati, no toto vero zvesto zderxa~
vati oblybiti. Skos sveti kerst se nam ali
odprejo dveri v’kersapsko cirkvo, ino v'
poj vrata v’nebesa, človek, kak kerseni
postane, ma nagovor no njJel na vsem
premoxepi no bogastvi, na vseli draginah
kersapsko cirkve, ze vsemi ovimi kerseni-
ki; kajti on je zdaj stopil v’zedin vernikov
no v’obqino svetnikov. On postane delnik
Jezusovih zaslyxov, zaslyxov Divio Marije
no Svetnikov, delnik svetih'Sakramentov ,
delnik boxje slyxbe, molitve kersapsko-
vernih na zemli, no predproSpe Svetnikov
v’nebesah; z’ ednoj beseduj, kerseni ijlovek
postane vseh dobrot no milosti, kerih se
verniki v’kersapski cirkvi vxivajo, delnik.
Sveti Pavel tydi vyqi: „Mi smo vsi, xidovje
no hajdi, slyxniki no svojni, skoz ednega
Dyha k’ednemi teli kerseni, ino z’ ednim
dyhom napojeni postali ; 4C  i. Kor. 12  , i3.
najmrep s’ svetim Dyhom smo kerseni no
napojeni ali napupeni gratali k’ednemi teli,
k’zedini kersapske cirkve skos Jezusovo
kerv. Ino kak indi sveti Pavel pravi:
„Keri vi koli v’ Kristusi kerseni sete, ste si
Kristusa oblekli / 4  Gal. 3, 27 . Velka srepa
no velka dobrota za nas, da mi skos sveti
kerst v’ kersapsko cirkvo pridemo. Sveti
Ciprian nam pravi: „Sveta cirkva je Kristu¬
sovo telo, ker je od tela odrezani, nema
xivlepa veq. — Toti Boga nemre za otjo
meti, ker cirkve nema za svojo mater . 44

4) Sveti kerst nam odpira vrata v'nebe¬
sa. —• Kerst je ravno tak nam odperel ne¬
besa , kak kersapsko cirkvo. Kak skos
kerst v’kersapsko cirkvo stopimo, najdemo
ty lestvico gor do odpertega neba postav-

35

leno , kera ma dva duga droga no deset
klinov. Totiva dva droga sta dve zapovedi
lybeztii; perva: lybi Boga ijres vse: ’s cele-'
ga tvojega serca, 's cele tvoje dyse, ’s vsega
tvojega mislepa no ’svseh tvojih moqi; ino
drya: lybi tvojega blixnega, kak samega
sebe; ino deset klinov je deset boxjih za¬
povedi, po kerih bi mogli gor v’odperte
nebesa iti. Kerst je ali klyq k’nebesam;
nam tiste odpre , no dava vypape na nebeš¬
ko veselje: mi smemo qakati na vetfno
xivlepe; kajti da smo rešeni od nadoblenega
greha, mamo boxjo milost, smo postali opra¬
vičeni no za boxje otroke gorvzeti, smo
zato tydi nadobniki nebeškega kralestva.
Nam so se nebesa skos prijetje svetega
kersta kakti s’ klyqom odperle; mi gledamo
zdaj stote zemle gor ta v’pe, z’vypapa
punim sercom, mamo tydi pravico se za¬
našati no vypati smeti na nebeškega veqne-
ga xivlepa veselje, pi 1® mi to vijnimo, kaj
za rje opraviti mamo, tpi boxjo volo v’ pe-
govih zapovedah spunimo. Kerst nam je
odperel perle edne vrata v’kersapsko cirkvo,
ino v’poj ove v’nebesa, skoz pega smo se
rešili nadoblenega greha no smo milost
■boxjo pa dobili; zato pa je po navyki na¬
šega rimskega katehizma naj pervi no naj
potrebnesi Sakranient, brez kerega se nemre
niše, nanq ne dete zveličati. „Ker verje
no je kerseni, bode zveličani, ker pa ne-
verje, bode pogyblenipravi Jezus. Kaj,
ino kaka dobrota nam je kerst, vyqi sveti
Gregor Nazianski rekoq : „Kerst je nase
slabosti pomoip Kerst je odverxepe mesa,
xelyvape dyha, delvzetje besede, poprav-
lape krivosti, vmitje greha, podelepe lyqii
pokonqape tem. Kerst je vos k’Bogi, spre-

36

vajarje s'Kristusom, podpor vere, zversenost
razuma, nebeškega kralestva klyq, preme-
nitba xivler)a, slyxnosti odegnaije, odvezala
pot, podarje k'spravlarji v’bolsi stan/* Ve¬
selje skos kerst odpertih nebes sveti Au-
gustin popisava govoreq : „0 kralestvo ver¬
nega veselja, kde se ti, o Gospod! ty za-
vujpage poboxnih , ino tam venec rjihove
rjasti! od zvedenih poboxnih od obliijja do
obliqja vidiš, ino rje povsodi s’tvojim ves
zastop prestapajoqim mirom zveliijas. Tam
je veselje brezi konca, radost brezi xa)osti,
xivler)e brezi texave, lyrj brezi teme, xivlepe
brezi smerti, ino vsa dobrota, ino nikde ne
kaj hujdobnega/*

Tote dobrote no baške nam je Jezus,
nas zveličar, skozi postavlerje svetega ker-
sta, ali našo dyhovno prerojene spravil.
Sveti kerst je ali naj pervi pomorjek, kak
smo qyli, nam padjenim k’našemi z’dignerji
no zravnagi.

Ino tak smo se dnes podvyqili zapcpa-
dek dnesnega svetega Evapgelja, kaj je
Jezus skos svojo prezobrazepe svojim vy-
rjenikom na znarje dati htel; da bi se jjim
najmreq pokazal od svojega boxanskega
strana v’svoji nebeški spodobi; da bi rje
bole poterdil v’veri na se; da nebi popystili
no dvojiti zabeli, kda bi ga terpeti no mi-
rati vidili; da bi :pim no vsem vernikom
svojo potlano veliijestnost posvedoqil, s’
keroj bi od mertvih stanuti, v’nebo iti no
nekda pa priti imel, ino naj bi :pim tydi
rjihovo no vseh lydi veliqestvo zaresnil no
zagotovil, s’ kerim bi tydi oni nekda gor-
stanuti no se zveliqajoq v’nebesa priti imeli,
Mi smo se tyde dnes navqili, kaj nam je
Jezus za našo odrešene no zveliqajje s’

$1

postavlepom svetega kersta dobrega VTjinil;
najmreif, (la se nam v’tistem nadobleni
greli odbrise, no vse pegove kastige od-
pystijo; da boxjo milost pa dobimo, da v’
cirkvo boxjo stopimo no se nam odprejo
vrata v’nebesa pa gor, kere so se nam
poprej skoz Adamov prelom zaperle. —
Tote navyke si ali, Verni moji! v’vase serca
globoko zloste, no se skerbte, no delajte
za nabesa, kere so se vam skos sveti kerst
odperle, da se vam pa ne zaprejo. Skerbte
se ta v’ tisto domovino priti, kde se Kristus

E reveno prezobrazenim, svojim izvolenim,
axe, no kama se je sveti AuguStin tak
mopno veselil govorei[: „0  naša domovina !
ti domovina mira! mi Se gledamo od zdaleif
k’tebi! Od totega morja proij mi tebe sla¬
vimo (no pastimo), is tote doline texav
zdihavamo mi k’tebi, ino se trydimo s'
suzami, kelko mogoije ktebi priti. Amen.

88

Na 3, postno nedelo.

Jezus je rekel k’Farizejom: „7i pa jas
vrage skoz boxji perst izgagam; tefje res¬
ni gno boxjo kralestvo k’vam prišlo.” Lyk.
n , 20.

Izgon vragov. — Izgon grehov.

Nekda so k’Jezusi s’ hydim dyhom ob¬
sedenega pripelali, ker je slepi no mutasti
bil, ino Jezus ga je ozdravil, tak, da je
vidil no govoril. Ino vso nazogo lystvo se
je greš toti Jezusov gin zagydilo no reklo:
w Je ne toti Davidov Sin?” Mat, i2, 23.
,,]S(ikoli se se je ne tak v’ Izraeli skazalo.”
Mat. g, 33. Kda pa so to Farizeji gyli, so
neki rekli: „Toti vragov neizgaga nagi,
kak skoz belceliuba, visesega vragov.” Drygi
pa so ga skysavali no terjali od gega ’z neba
znamelje. Jezus pa, ker je gihove misli
vidil, kak hydobne so bile, jim rege:
„Vsako kralestvo , kero je v’ sebi razdelje¬
no , bode raspadnulo, ino vsaki hram, ker
je v’sebi razmirjeni, bode pystni postal,
^i bi se ali vragovje sami med soboj pre-
gagali no iz lydi izgagali, te bi si oni v’
sovraštvi bili, ino gihovo kralestvo, gihovo
gospodyvage te nebi moglo obstati. 1i bi
vrag bil svoj, nebi straha spoznal; te bi za
vas lagodno bilo ; on bi tydi greš vas ob¬
last imel. Ti pa jas vrage skos boxji perst
izgagam, pravi Jezus dale, te je resnigno
boxjo kralestvo k’vam prišlo. To je: gi
jas vraga, hydega dyha, skoz boxjo mog,
ekos boxjega Dyha izgagam : te je gegova
mog gemi vzeta, gegova oblast pokongana,
gegovo ladage no kralestvo zatertO: on
nema veg mogi greš gloveka; ino gi on

nema veq moqi qrez lydi: te ste vi rejeni
od hydega sovraxnika, ino da 6te od pega
rešeni; dak ste srebni; ste ali boxji otroki,
otroki. boxjega mira no prijatelstva, ne serda
no sovraštva; to je, boxjo kralestvo, pravi
vyk, prava vera, v’keri. veselje vequega
zveliqapa ijloveki pride, je resnično k’vam
prišlo. — Skos prijetje svetega kersta se
ali ijlovek od vragove oblasti, rjegovega
kralestva, od nadoblenega greha resi, dobi
pravo vero, postane boxji otrok, dobi boxjo
milost no nagovor na nebeški nadob. —
Da pa se ijlovek potle po kersti skoz dryge,
svoje lastne grehe pa zna boxje milosti zne¬
biti, no boxjo prijatelstvo zgybiti; te je
Jezus, nas zveliqar, temi pa na pomoq
prišel, no je Sakrament svete pokore posta¬
vil, v’kerem qlovek pa zna skos pobobape
svojega xivle,pa svojo krivico popraviti, no
skos pravo zvesto pokoro, oijivestuo no
popunoma spoved vse svoje grehe, tote
hydiqe, ’s sebe, ’s svojega serca vjrnzgoniti,
tak kak je Jezus hydiqa ’z mutastega vyn-
zgonil, ino si pa mir serca, boxjo milost
nazajspraviti. Ino nam naj dnes na pod-
vyqepe ostane, najtnreq: izgon vragov no
izgon grehov. Mi qetno zato qyti v’I. deli:
kak je Jezus skoz boxji perst vrage izgapal,
ino v’II. deli: kak izgapa ijlovek svoje
grehe skos pokoro.

Totiva dva navyka si qemo dues zvesto
no prav k’serci vzeti no v’našem xivleyi
pohasnyvati, Pripravte se*

Jezus Kristus nas zvelhjar, je izgapal
hyde dyhe iz lydi samo le skos perst boxji,
to, je: 1 ) skos svojo vsegamogoqnost; 2) skoz
boxjp mo q; 5) skoz dobrega dyha.

*0

i ) Jezus je ali hyde 'z lydi fzgarjal »kos
svojo vsegamogoqnost. — Jezus Kristus je
boxji Sin, kak smo qyli, poslani od svojega
nebeškega oqeta na toto zemio za vyqitela
no odreSitela padjenega lystva, je Bog, kak
On sam pravi: ,,Jas no oqa sva edno." Iv.
10, 3 o. On je ali vsegamogoqen; je samo
samerno besedo povedal, no hydi dyh je
mogel taki ’s qloveka pobegnuti. Jezus je
tydi vzel no zapravil vso moq hydemi dyhi
preš qloveka ; zakaj on je zato na toti svet
prišel, da bi dela no oblast, kralestvo hy-
diqa, pokonqal, ino totega vaj voda tem’s
totega sveta vynvergel. Iv. 12 , 5 i. On je
tydi svojim vyqenikom dal oblast qres hy-
diqe, ino kda so rjemi enkrat pravili:
M Gospod, tydi liydiqi so nam podloxeni v’
tvojem imeni ," je rekel: „Jas sem vidil
hydiqa kak blisk 'z neba dolpadnuti. Glej
jas sem vam dal oblast klaqiti po kaqah no
skorpjanih, no po vsi sovraxnikovi moqi,
ino niq vam nede škodilo." Lyk. 10, 18,19.
Ino toto pegovo vsegamogoi[nost so tydi
hydi dyhi v’Jezusi dobro spoznali, no se
pred pim moqno bojali. Neje samo toti v’
dnesnem Evapgelji ’z mutastega mogel po¬
begnuti; temoq sveti Marko nam svedoqi,
da je prišel s’ hydimi dyhi obsedeni qlovek
k’Jezusi, ino hydi ’s ifloveka govoreqi dyhi
so prosili Jezusa, kerega so za svojega
vsegamogo jnega, sodnika spoznali, rekoq:
5 ,Jezus Sin Boga naj visesega ! zarotim te
skoz Boga, ne texavi me." Mark. 5 , 7. Ino
qi bi je izgapal, da bi je v’ravno nazoqo
kre morja se paseqo qredo svin pystil iti,
ino Jezus je dovolil, ino svipe zbespene ’z
brega naglo zeskapejo v’morje no‘se vse
spotopijo. Toti qyde8 je Jezus skos tisto

4i

vsegamogoijnost vqinil,«' keroj Je Bog nekda
prevzetne apgele ’z nebes vynvergel no je
v’ globoqino pekla synul. Petr. 2, 4> Skos
tisto vsegamogoqnost, ’s keroj je Bog oqa
svet stvoril, no Jezus Kristus odrešil, je
on hydiqe izgapal, no tydi dnesnega mu¬
tastega reSel, oa kerega sveti Beda pravi:
„Toti od hydega dyha obsedeni se ne pravi
pri svetem Mateji samo mutasti, temoq tydi
slepi: ino se veli ozdravleni od Gospoda
tak, da je govoril no vidik Tri znamlepa
so ali na enkrat na ednem qloveki oprav-
lene: slepi vidi, mutasti guqi, obsedeni

se od hydega dyha resi. To se je resen te
po telovnem zgodilo, alipa vsaki den se se
spupava v’ preobračali vervajoqih: da po¬
prej hydega dyha izexenejo, no lyq vere
zaglednejo: te k’boxji hvali perle muqeqe
vysta odpirajo. Neki pa so iz pih pravili:
Skoz belcebuha, prednega vragov izgapa
vrage. Neso tega neki od vnoxine; temoq
Farizeji no pisaifi so to krivo govorili, kak
drygi Evangelisti pravijo." To so guijali,
da so ga sovraxili, no nehtli za Boga
epoznati,no boxje vsegamogoqnosti v’pem,
skos kero je hydiqe zgapal no telko qydexov
delal.

2) Jezus Kristus je izgapal hydiqe, hyde
dyhe, s’svojoj boxjoj moqjoj. — Tota pegova
boxja moq, je milost svetega Dyha, s’
keroj je zastop grešnikom rassvetil, da so
svoje krivice, svoje hydobije ali svoje grehe
spoznali, no skeroj je pim serqnost delal,
se premagati, pobolsavati zaqeti no hvdemi
dyhi, zapelavci, moqno protistaviti no ga
od sebe zegnati. Kajti kde je Jezus 9’ svojoj
tnilostjoj nazoqi, tam nema hydi dyh no
zapelavec moqi, se trepeqejoq odpobere,

42

tak kak na kim ino pretpersta. S’totojsvo-
joj !)oxjoj moijjoj, ali z’moqjoj no milostjoj
svetega ljyha je Jezus ne samo hydiqov ’z
obsedenih lydi gosto izgapal; tetnoq je tydi
dosti zlosti, grehote no hydobije, samih
h} r di jovih djan iz lydi zgonil. Tak je on
’z Magdalene, Martine sestre, sedem hydi-
t]OV, to je, sedem velkih zlosti no grehot,
s’kerimi je hydemi dyhi slyxila, zgonil. Z’
lyqjoj svoje milosti je on peni zostop ras-
svetil, da je spoznala svoje krivice no svojo
nesrejo, kvar svoje dyse, da jetepegovim
navykom poslyh dala, no se prav no po-
punoma spokorila. On je tydi po s’ svojoj
boxjoj moqjoj ali milostjoj v’penem naprej-
vzetki tak poterdil, da je ne nikoli veq od
dobrega popistila. S'totoj svojoj boxjoj moij¬
joj je Jezus Mateja rassvetil, da je svojo
vujemnico pystil, pega nasledyval, no pegov
vreden vyqenik no Apostol postal. S’ totoj
svojoj boxjoj matjjoj je on Zaheja rassvetil,
da se je skerbel no prizadeval Jezusa viditi,
no se pripravlal po Štiri gibe vse pover-
liuti, qi bi kda koga vkanul. Skos toto
boxjo moq, s’totoj milostjoj, je Jezus zastop
lydem rassvetil, do so svoje grehote spoz¬
nali no zavergli, s’ totoj milostjoj je tydi
vsakega poterdil, da je spobolsani ostal.
S’totoj vnoijjoj je hyde dyhe ’z lydi zgapal,
ino lystvo je tydi vseli vervalo no poqydi-
valo Jezusove qydexne djapa. Samo Fa¬
rizeji, pismovyi[eni no staresi lystva so
nehtli pegovih tjinov za boxjih derxati.
Sveti Beda pravi: „Mnoxine naj mre:;, kere
so se mepe podvyqene vidle, so Gospodove
djapa vseli poqydavale, tisti naproti, so
akti tote tajiti, ali kaj so tajiti ne mogli,
so so skos uaopaijno razlagape preobračati

43

skerbeli; kak dahi tote nebi boxje; temoq
neuistega dyha djarja bile."

5) Jezus  Kristus je zgapal hyde dyhe skoz
dobrega, skos svetega 'JDyha. — Vsega dobre¬
ga je hydi dyh sovraxnik, se ga boji no
ogible, bexi pred rjim. Zato pa so vtekali
tio odhajali povsodik, no se bojali vseli
hydi dyhi pred Jezusom, spoqetelom vsega
dobrega, v’kerem so spoznali dobrega,
svetega no qrez rje mogotpiega dyha. Oni
so trepetali pred rjim, no se moqno bojali—
najmreq svojega sodnika. Sveti Lykas nam
raj ta , da je v’Kapernosko solo Jezus en¬
krat vyqit prišel, ino nazoip je bil tam
tilovek z’ nečistim dyhom obsedeni; ino
neqisti dyh je qasi pri zagledi Jezusa na
ves glas motpio zaqel kriqati: Pysti nas pri
miri. Kaj mamo mi s’ toboj opraviti; ti
si Jezus Nazarenski? Si ti prišel nas po¬
kopavat? Jas vem, kdo si ti: Sveti Boxji.
Ino Jezus ga je zaklel no rekel: Zamukni
no idi z’r)ega vyn. Ino kda ga je vrag na
sredo med pe vergel, je zisel z'gega, brez
da bi rjemi kaki kvar vqinil. Lyk. 4? 34, 55.
Kak hitro je ali Jezus z’boxjim dyhom ty
nazoqi bil, se je hydi dyh taki bojal no
trepetal pred rjim, kakti pred boxjim dy-
hom; kajti vedil je, da de mogel’s qloveka

E obegnuti. Da bi ali Jezu* skos hydega
yha ali belcebuba vrage izgarjal, te se
nebi rjega bojali, ga nebi hteli bogati no
pobegnuti; temoq bi se protistavili; tak pa
so taki pred rjem vtekali no bexali; da jo
je skoz boxji perst, skoz moq boxjega Dyha
tzgarjal. Dosti so jih z’ neqistimi dyhi ob¬
sedenih k’Jezusi pripelali no ga prosili, da
bi je resyval. Tak beremo od Sirofeniqke
x.ene, kera ga je prosila, da bi vraga z’

44

gene qeri zgonil. Mark. 7 , 26. »Kajti vsa-
kerni poboxnemi da oifa nebeški dobrega
dyha z’nebes, ker gega za gega prosi.‘ e
Lyk. n. i 3 . Sveti Augustin tydi pravi: „Je
prišel sky8gavec strahoviten, kak on je, te
si ti mene , o Gospod, omagal, da sem se
mogel od gega odglednuvati ? Je prišel on
oroxjeni v’ svoji moiji, si ga ti od mene
proqderxal, no si me omagal, da me je
ne mogel premagati? Je prišel v’spodobi
aggela, si ti gemi prepovedal, mene podvo-
diti, no mene rassvetil, da sem ga spoznal?
Kdo de nas od gegovih grizov varval ? Kdo
’z gegovega xrela potegnul ? ‘li ne ti, o Go¬
spod ! ker si glavo velke kaije razdryznil? K —•

Ino s’ tem smo se ali zdaj navtpli,
kak je Jezus hyde dyhe ’z lydi zgagal,
najmretf: skos svojo vsegamogoqnost, skoz
box,a rnoTr no skoz boxjega dyha. —• Zdaj
pa se se t|emo podvyqiti, kak qlovek skos
pokoro svoje grehe zgaga, no od tega v’
drygem deli.

Ilovek izgaga ino odegaga svoje grehe
skos pokoro, qi je v’ge zapleteni, ali qi
je v’nevarnosti ge vqiniti no se v’ge za¬
motati: 1) skos premenege svoje misli;

2) skos serqovestno ovadege svojih grehov;

3 ) skos stalnost potle v’pokori ali pobol-
sanem xivler)i.

1) človek odegaga svojo grehe skos pre¬
menege svoje misli, zvojega mislega, ali
skoz naprejvzetie pobolsaga. — 'di qlovek
svojo greSno mislege prezoberne na dobro,
se zaqne ogibati greha no prilike grešne ;
t[i spozna svojo grehoto no lagodnost, 110
zaqne resniqn* no na yrok greli sovraxiti,
kerega je perle lybil, ino se k’Bogi nazaj

45

z.aqno obraqati: te odegaga svoje grehe.
Toti terden no moqen naprejvzetek, novih
grehov ne veq vijiniti, jeste premerjena
misel na dobro, jeste nazajhod k’Bogi, jeste
odegagage grehov, da le taki spobolsani
qlovek xe sovraxi moqno vse grehe no
grešne prilike, se jih vseli no povsodik
zvesto ogible. On je resnitpio odvernil no
odegnal od tistega qasa, kda si je naprej-
vzel no se zaqel pobolsavati, vse grehe, no
jih je ne veq vqinil. On ma velko xalost
no boleqino znotrah kres vse svoje perlo
vqigene no doprineSene grehote. Zato pa
ma paško na vsako svojo misel, xelo , be¬
sedo , delo no stopigo, qi nebi kde grešna
bila, ali Bogi zamerliva, no gega, naj Sve-
teSega, razxalila. On se ogible skerbno
vseh tistih lydi, krajov, mest no priloxnosti,
pri kerih, ali kde je greh vqinil. Taki
qlovek ve, kaj boxji Sin vyqi: ^Ti vi nete
pokore delali (qi se nete prav pobolsali)
dak bote vsi ednako na pogyb!ege prišli/*
Lyk. i 3 , 3 . On ma zato tydi v’svojem serci
pravo grevanost no xalost, ino Bog ga tydi
pa nazaj v’milost vzeme ; kajti „Bogi povolna
poroqitba je pobit (xalosten) dyh: Bog! ti
nebo* pobitega no sponixanega serca za-
vergel/* Ps. 5 o. io. „Xalost, kera je zaBogom,
dela pokoro k’ stalnemi zveliqagi. K  2 Kor.
7, 10. Spokorlivi qlovek dobro ve, da je
spokoriti ali se pobolsati ne hteti no v’ ne¬
pokornosti netermno ostati, greh v’svetega
I)yha, no je vekso pregresege, kak ovi
grehi, kere je perle vqinil. On tydi ve,
da je nove grehe spoqigati veksa grehota,
kak so stari, kere ma odpravlati. Sveti
Bernu* tydi posvedoqi toto resnico govoreq:
„jNespokorlivost je edina grehota, kere Bog

46

neodpysti,* ino sveti Krizostom pristavi:
„Ne pokore delati hteti, Boga bole razxali,
kak greh sam/ 4

2) Da se spokorite« qlovek vseh grehov
no grešnih prilik ali nevarnosti k’ grehi
skerbno no zvesto ogible , rje sovraxi; da
on popunoma svoje grehe ve no spozna;
da je vse drovno no med vsemi gibami
svojega serca sprebral no ziskal, no vso
svoje zvynesne obstopnosti, kraje no prilike,
kde je bil, no kak ali s'kim se je zagrešil;
ino se xe tydi oqivestno pobolsava, da ga
xalostijo pegovi grehi vsi: te on ali zdaj
hitro ide, ino vse svoje grehe zexene is
sebe vyn no od sebe proq skoz zvesto no
popunoma spoved, no se skerbi za od¬
vezale no odpySepe svojih grehov, za milost
no prijatelnost boxjo. ftlegaxalostijo motpio
rjegovi grehi samo zato, da je Boga, naj
svetesega no naj bolsega razxalil. lzlybezni
proti Bogi ali pega pegovi grehi grevajo
no z’lybezni proti Bogi se on tydi pobol¬
sava. On je zeipstil no zesnaxil svojo serce
popunoma od vseh nesnag greha no pri¬
pravil Jezusi svojemi zveliijari lepo pre-
bivalise v’pem, v’kero seje on, naj svetesi,
ne zbrapyval priti s’svojoj boxjoj svetloboj,
ino se je ali zdaj z’Jezusom pa v’milost
no v’ prijatelstvo nazaj spravil skos po-
moqek pokore no spovedi, kero je Jezus
za zmagape padjenemi ijloveki postavil, po
navyki svetega Ivana: „*{i mi nase grehe
ovadimo, te je on zvesti no praviijen, nase
grehe odpystiti, no nas od vse nepravilnosti
očistiti. 44  1. Iv. i, 9. Ino sveti cirkveni Tri¬
dentinski zbor vyqi: „Sakrament pokore je
po kersti za zveliqape tak potreben, kak
kerst se ne prerojenim 44  (ali se ne kersenim).

47

Sed. i\.  2. Prav oxalosteni no zgrevani
grešnik pa se ne skerbi samo dobre no
zveste spovedi narediti; se kres vse znane
no neznane skos sebe samega ali skoz dryge
doprinesene grehe toxiti: temoq on se tydi
Se posebno skerbi, zdaj po opravleni spovedi
tydi tak xiveti, kak si je perle naprejvzel
no pri spovedi Bogi obeqal; kajti on ve,
kaj Kristus pravi: „Kero drevo ne prirodi
dobrega sadja, bode isposekano no v’ogen
verxeno,“ Mat. 3. Zato pa se on
3) Ze vsim trydom zdaj skerbi stalen v’
pokori ali v’pobolsanosti ostali. — On ma
Boga vseli no naj perle pred oipni no skos
v’svojem serci; preveno on na pega misli,
vse z’r)im zaijipa no vse z’pim dokončava;
on si z’Bogom lexe"no z’Bogom stane, no
veijer vseli pred sparjom svojo vest pre-
mislava misleij na to, kaj je v’spovednici
obeijal ; kak je den prexivel, jeli je vet(
dobrega ali hydega vijinil; kaj je dobrega
popjstil, kaj bi mogel vuiniti, no kaj ja
hydega vijinil, kaj bi mogel popystiti; jeli
gre po krepostni poti proti nebesam, ali
po grešni proti pekli ? Taksi spobolsani se
skerbi tydi vse zamyjene dobre dela dosta¬
viti, no vse zamyjene duxnosti dopuniti.
Taki se skerbno varje vseh nevarnih no
grešnih priloxnosti, kde bi znal v’ stare
grehe pa nazajpadnuti: zato pa se ogible
celo zdetka k’grehi. On ma dobro paško
na se, na vse svoje misli, xele, besede,
guqe, djarja no stopipe, ino vseli zvesto
premislava no paško nia, kaj bi povedal
ali vqinil, da nebi koga razxalil no pohysal,
ali komi k’lagodnemi priijina dal. Ma paško
na svoje oqi, vylia, jezik no vse svoja
obqytke, da nebi pa v’stare grehe nazaj-

48

padnul; kajti dnesni sveti Evapgeli pravi:
„Kda je nečisti dyh s’ qloveka vynodisel, te
on po syhih krajih hodi no ise pokoj, qi
pa ga nenajde, reqe: Jas qem v’mojohixo,
’s kere sem prišel, nazajiti, ino pride no
najde zmeteno no zesnaxeno. Te pa gre,
no se vzeme sedem drygih dyhov k’sebi,
keri se so hysi, kak on, grejo notri no
tam prebivajo, ino tak je zadni stan totega
t[loveka hysi, kak pervi. K  To je, qiqlovek
v’stare grehe nazajpadne po spovedi, pri¬
dejo grehi v’r)egovo zmeteno no zcsnaxeno
serce pa nazaj, ino se dosti drygili lagosih
grehov se z’pimi porodi, Tjlovek se veksi
grešnik postane , Se veq grehov vijini, kak
perie, Boga bole razxali no rasserdi. On
odsveti sveta Sakramenta pokore no pres¬
vetega Resnega Tela, da jiva po nevrednem
premle, nespobolsani v’nepokornosti prevze¬
to ostarjyje no greši proti svetemi dyhi s’
svojim terdokornim protistavlepom no za-
metavapom boxje milosti, no pomoqi sve¬
tega Dyha. Prav spobolsani ijlovek pa po
svoji zvesti no popunoma spovedi prosi
svojega Boga z’ besedami svetega AuguSti-
na: „Gospod, moj Bog! daj mojemi serci
xelepe za toboj , da jas tebe xeleq naj isem,
isejoq najdeni, najdenega lybim, tebe ly-
bejoq mojo grešno xivlepe naj pobolsam,
ino odpySenih grehov krivice nikoli pa ne-
ponovim. Gospod, moj Bog! daj mojemi serci
obqytke grevanosti, mojemi dyhi pobitost 1 “

Is tega povedanega pa vidimo, kak
grešen tjlovek skos pokoro svoje grehe is
svojega serca zgapa no od sebe odpravla,
no se jih brani.

Ino tak smo se dnes pa navqili edno
pomoq no velko dobroto, kero nam je

Jezus

49

Jezus Kristus skos postavlepe svetega
Sakrauienta pokore ska/.al k’našemi zdigi
no zravnaiji od pada skoz greh po kersti,
no skos kaj mi odpy«epe no milost boxjo
pa od Boga nazajdobinio. S’tem smo se
ali dnes tydi podvyqili v’našem premida-
vapi, na kaj nas je dneSni sveti Evapgeli
napelal, najmrei[: Kak je Jezus hyde dyhe
z’boxjim perstom izgapal, skos svojo vse-
gamogoipiost, z’ boxjoj moijjoj no skoz
boxjega Dylia, ino lydi od pili vraqil. On
jo hydiqi vso mot( preš qioveka vzel, da
ga nemre veq sam skysavati, ali pemi škoditi.
Sveto pismo oqivestno vyqi: „Sky»pavavas
naj nepopadne nikak, kak qloveqja: zakaj
Bog je zvesti, ker uepysti vas skyxavati
qres to, kaj premorete; teinoq on de tydi
s’sky5ijavoj vam hasek dal, da morete prc-
stati." Kor 10 . i3. Mi smo se tydi podvy-
qili, kak qlovek skos Sakrament svete pokore
svoje grehe, tote hyde dyhe, ’s sebe iz.gapa
ali od sebe odvraqa, najmreq : skos yroqno
naprejvzeto pobolsape svojega djapa no na¬
haja , skoz zvesto no popunoma spoved,
no skos stalnost v’pokori.

To si ali posebno dobro dnes zapoumo,
no se spomiijajmo po gostem na Jezusove
besede: „JDelajte, dokliq je deti (za vase
' dyse); kajti kda pride no [ (smert qrez vas),
bode prepozno; ino prineste vreden sad
pokore, kerega se mate v’nebe£ah vijakati
no vxivati. £C  Amen.

4

5o

Na 4. postno nedelo.

Jezus pa je vzel kryhe no zahvalil, ino rje
sedečim razdelil. Iv. 6. n.

Presveto Resno Telo.

Nekda se je Jezus podal s’ svojimi vy-
ijeniki prek krez galilejsko morje, na ov krai,
ino dosta lystva ga je nasledyvalo ino za
gim slo, da so vidli t[ydesne znatnelja,
kere /je na betexnin opravlal. Ino Jezus
gre na neki breg, no si sede s’ svojimi
vytjeniki dol, ino vidi, kelka mnoxina lystva
je pri rjem bila, no reqe k’Filipi: „Odkod
bomo kryh kypli, da do toti jesti meli ? <£
(Jezus pa je loto pitarje le samo dal,  da
bi Filipa skySaval ; kajti on je dobro vedil,
kaj bi imel vijiniti). Filip se je ne domislil,
da ga je Gospod skysaval, jeli bi se vedil,
ali ne za ijydeSe, s’ kerimi je pred tem
povsodik lydem v’nevolah no potrebah po¬
magal, ino se je ne domislil, povedati:
,,Gospod! ti si vsegamogoijni, no dosti
tjydexov delaš lydem na hasek no pomoi),
ti znaš tydi toto lystvo na taki naijin nasi¬
titi ; K  temoij Filip reqe: Za dvesto denarov
kryha je ne zadosti, da bi le eden nekaj
dobil. AndraS pa, Petrov brat, pove: Je
mladenitj ty , ker ma pet ječmenovih kryhov
no dve ribe, ali kaj je to za telike ? Jezus
pa veli: Delajte, naj si lyd,e dolsposedejo ,
ino selo se jih je okoli pet jezer moxov.
Jezus vzeme zdaj kryh«, zahvali no jim
razdava, keri so si poseli, ino tak tydi od
rib, kelko so hteli:--Ino kda so se najedli
reqe Jezus k’Vyijenikom : „Poberte ostarjke, i£
ino nabrali so jih dvanapst korbyl, keri so
od petih ječmenovih kryliov ostab. Ino

5 i

lydje, keri so toti tjvdes vidili, so rekli:
„Toti je resnično prerok, ker ma na svet
priti." — Na xjydovitno vixo je ali Jezus
pet jezero lydi nasitil, da je pet tenkih
kryhov ali pogaij tak skos svojo vsegamo-
goijno volo pomnoxil, da so se vsi nasitili.
Ravno na tak ijydovitno vixo, ali se bole,
tydi nase dyse Jezus hrani s’presvetim Res¬
nim Telom , z’ lastnim svojim mesom. On
pravi pri neki priliki lystvi, „da je to boxji
kryh, ker z’nelnes dolpride, ino sveti xiv-
lenje dava. Te so rekli k’njemi: Gospod!
daj nam vseli toti kryh. Jezus reije k’ njim:
Jas sem kryh xivlenja; ker k’meni pride,
tega nede gladilo, ino ker na me verje,
tega nede nikoli xeialo. — Jas sem xivi
kryh, ker sem z’nebes dolprisel. *Ji kdo
od totega kryha je, de xivel na veke. Ino
toti kryh, kerega bom jas dal; je mojo
meso za xivlenje sveta. Resnično, resniijno
Vam povem : iji vi nete jeli mesa ijloveijjega
Sina, no njegove kervi nete pili, dak nete
xivlenja v’sebi meli. Ker mojo meso je,
no mojo kerv pije, toti ma veijno xivlenje,
ino jas ga bom zbydil na sodni den. Zakaj
mojo meso je resniijno hrana, ino moja
kerv je resniijno pitje. Ker mojo meso je,
no mojo kerv pije, toti ostane v’meni ino
jas v’ njim." Iv. 6,33—56. Ty ali mi vidimo, kak
je Jezus Kristus svojo telo, svojo meso no
kerv za hrano našim dysam no k’ z.velirjarji
pripravil; to je, kak je on altarski Sakra-
ment, sveto Resno Telo postaviti htel no
potle pri zadni veperji resen posta% r il, ke¬
rega bi se mi mogli vxivati, kakti tretjega
pomozjka k’našemi zravnapi od podneija.
Toto presveto Resno Telo mi nemo dnes
premislavati, ino resen v’ I. deli: Zakaj je

r>2

Jezus presvetega Resnega Tela Sakrament
postavil, ino v' II. deli: Kak se more ijlo-
vek k’vrednemi prijetji presvetega Resnega
Tela pripraviti.

K’poslysapi, zaponepi no zderxavapi
totega potrebnega navyka"si pripravmo nase
serca no volo. — Posly8ajte me.

Jezus Kristus je Sakrament presvetega
Resnega Tela postavil 1 ) na zahvalni spo¬
min svojega terplepa no smerti; 2) za hrano
dysam vernikov k’veqnemi xivlepi; 3) naj
bi nam skoz pega svoie milosti podelil.

1 ) Jezus Kristus jč  altarski Sakrament,
presveto Resno Telo, postavil na veqni no
zahvalni spomin svojega bridkega terplerja
no svoje teske smerti. — Jezus je rekel k’
svojim vyqenikom pri zadni veqerji, kda
je toti Sakrament postavil: „To vqinte na
moj spomin," Lyk. 22 , ip. to je, na spo¬
min mojega terplepa no smerti. Ino sveti
Pavel tydi to poterdi: „Kelko kolikrat te vi
toti kryh jeli, no toto kupo pili, bote
Gospodovo smert oznapyvali." l. Kor. n,
20. Pri sveti mesi se nam ali na altari
vsaki den Jezusovo terplepe no pegova
smert nazoqava. Na altari se kryh ino vino
na pravo xivo telo no kerv našega Gospoda
Jezusa Kristusa prezobraqa pri pozdigavani
skoz besede: „T o je mojo telo, —
ino: To je kupa moje kervi, nove¬
ga no v e q nega zakona, kera de
se za vas no za v n o g e r a z1 e j a 1 a
za odpysepe grehov."  Tydi sveti Pa¬
vel vyqi, da je Jezus altarski Sakrament
na zahvalni spomin svojega terplepa no
smerti postavil, rekoq: „las sem dobil
od Gospoda, kaj sem vam predal, da je

Gospod Jezus vTtoiji, v’keri je oddan bil,
kryh vzel, zahvalil, razlomil no rekel: To
je mojo telo, kero de se za vas vlomilo.
To vipnte na moj spomin. Ravno tak dydi
kupico po jedi govoreij: Tota kupica je novi
zakon v’moji kervi. r l’o vi|inte, kda koli
pijete, na moj spomin." i. Kor. 11 , 23—25.
Sveti ToniaS Akvinski tydi to posvedopi tak :
„Tydi nieden Sakrament je ne hasnovitnesi
od totega, s’kerint se zeijistijo grehi, po-
vroxijo kreposti, ino se dyh z’obilnostjoj
vseh dyhovnih darov olepoti. Poratja se
v’cirkvi za xive no mertve: da bi vsem
basnil, da je za zveliijape vseh postavleni.
Prijetnosti totega Sakramenta zadnitf niše
izreijti nemore, skos kerega se dyhovna
sladkost v’svojem zvirki skysi: ino se po¬
novi spomin tiste naj prednese lybezni, kero
je v’svojem terplepi Kristus pokazal. Zato
pa je, da bi se tesnej tote lybezni nezmer¬
nost vernih sercant vutisnula, pri zadni
vetjerji, kda je vyzemno jagne s’ svojimi
vyt|eniki jel, no od totega sveta k’oqi
oditi htel, toti Sakrament postavil, liki
svojega terplepa veijni spomin, starih pred-
podob dopunepe, qydexov od sebe vtjipe-
nih naj vekseea ino za svoje nenazoqnosli
volo xalostnim posebno razveselepe zapystil,
skos Sakrament presvetega Resnega Tela."

2) Jezus Kristus je altarski Sakrament
postavil za lirano dySam vernikov k’vei[-
nemi xivlepi. — Jezus Kristus sam zapo-
vedava, da se ijlovek more pegovega Tela
no pegove kervi v r xivati, t]i ije veqno xiv-
lepe meti, najmrep : „Resniqno , resnitjno
vam povem , qi vi mesa ijlovetfjega Sina
nejete, no pegove kervi nepijete, dak nete
xivlepa v’ sebi meli. Ker pa mojo meso

54

je, no mojo kerv pije, toli ma veqno xiv-
lepe, ino jas g a bom na soden deti zbydil. K
]v. 6. 54. 55. Is tega se ali vidi, da se mo¬
remo veqkrat -/.a toto hrano poskerbeti, ino
veijkrat zato naSo serce od grehov gnysobe
za po pistiti, no se tote brane za veipio
xivlepe vxivati: totih velkili dobrotno mi¬
losti boxjih, kere skos toti Sakrament do¬
bimo, ne dugo odnašati ali zametavati;
temoif večkrat v'leti,' ne samo v’posti ali
v’adventi, sveto Resno Telo prijimati; kajti
lastne Jezusove besede velijo, da tisti nede
xivlerja v’sebi imel, ker ne prijimle pego-
vega tela. Ino taki ijlovek , ker se skerbi,
se veqkrat v'leti boxjega tela, dysne hrane,
vxivati, taki de tydi resnično poboxen no
bogabojei]i. On nede tak lehko skysavan
od hydih misli ali xel, ali od skyspav pre¬
magan ; kajti on se samo z’dobrimi mislami
opravla, no vsako hydo misel taki ’s svojega
serca vynstira 110  zapravi, ino se skerbno
vseh nevarnih krajov no pajdastev ogible.
On de mislil vseli na Jezusa, kerega v’svo¬
jem pistem no neduxnem serci s’soboj nosi,
no na svojo nevmerejoqo skoz pegovo drago
kerv odkypleno dySo ; on de se pri Jezusi,
svojemi odrešeniki zderxaval, no pega pov-
sodik pred oqmi mel; on pega nede 's svo¬
jega serca zgybil, kak Jezus sam pravi:
,,K.er moo meso je, no mojo kerv pije,
toti ostane v' meni , itio jas v’petni, K  Iv. 6,
5i, toti se ogible greha no meni slyxi.
Ino sveti Augustin pravd: „To je jesti toto
hrano, no piti toto pitje, v’Kristusi ostati,
ino pega ostajopega v’sebi meti. S’ hranoj
no pitkom lydje to xelijo, da jih nebi gla¬
dilo no xejalo; tega resnitjno ne spravi
dryga, kak tota hrana no pitek, ker tiste*

55

rd kerih se jemle, nemerjoge no nesperh-
!ive dela, to je, samo tovarstvo Svetnikov:
kde mir bode, no popnnoma no zverSena
edinost."

5 ) Jezus Kristus je altarski Sakrament
postavil nam na velko dobroto no hasek
nase dyse; kajti skos totega nam je on
svoje posebne milosti skaXyvaii htel, t[i mi
le sveto Resno Telo dobro pripravleni no
vet]krat vredno prejimlemo v’ nase skos
popnnoma spoved zoqistene serca; spobol-
s: ni v’pokori stalni ostar)yjemo , no našemi
,lnzu v i zvesti no verni šemo. 'Pote milosti
jo  dobrote, kere nam Jezus skoz vredno
] rijetje presvetega Resnega Tela dava, so
lote: a) boxja milost se v’nami ne obderxi
samo; temotj se tydi pomnoxi no poveksa ;
h) ini se, i]i jevredno primemo, s’KristuSom
Jezusom vedinimo; c) mi se popystlivih,
ali malih no mensih grehov, kerih smo
pri skerbnem no zvestem premislavarp ne
/.misliti mogli, rešimo; d) naša dysa se od
pridoijih zlegov no nesreif odteje; e) se
skos vredno prijetje presvetega Resnega Tela
hvfle no lagodne misli no grešne xele v’
nami potnensajo no zapravijo ; f) se nam
odprejo vrata no vustop v’ nebeško kra-
lestvo k' vei|nega xivleija veselji skos pre¬
sveto Resno Telo. Jezus sam tote dobrote
nam obeqe; kajti mi beremo pri svetem
Mateji ijegove lastne besede : „Kda so oni
v’ notji jeli, je vzel Jezus krvh, ga pobla-
goslavil , no dal svojim vyi|enikom rekoij:
V’zenite no jete, to je mojo telo. Potie
jia kupico, zahvalil, jo dal rjim, no rekel:
jPite vsi ’/. rje, kajti to je moja kerv novega
zakona, kera de se za vnoge za odr^sage
grehov predevala," Mat. 26, 26 —20. Ino

5G

pri svetem Ivani štejemo: „Ker pa moja
meso je, no mojo kerv pije, toti ma vej¬
ilo xivlege , ino jas ga bom na soden den
zbydil. Iv. 6, 55. Sveti Tomas Akvinas tydi
tote milosti poviksava govorep: „Nedomer-
live dobrote boxje obilnosti, skazane ker-
sapskenti lystvi, nedoreplivo vrednost rjenti
prinesejo 1“

Toti so ali /.roki, za kerilt volo je Je¬
zus altarski Sakrament postavil, najnirep
na zahvalitni no vepni spomin svojega
terplejja no smerti, za hrano našim dysain
k’vepneini xivler)i, no za volo milosti no
dobrot, kere mi z’pega dobivamo. — Zdaj
pa se se tjento podvypiti, kak se mi mo¬
remo pripraviti, tji petno toti presveti Sakra¬
ment vredno prijeti, ino tote milosti no
dobrote dobivati, v’drygem deli.

II.

L Ji ali tjlovek pe, kda gre k’ boxji mizi,
zahvalni spomin, Jezusovo terplepe no pe-
govo smert, lepo svetiti no poliovno pa-
stiti, ino hrano za svojo dyso k’ vepnemi
zveli p a rji meti : dak se more t) z' zepistenoj
vestjoj, ino 2 ) s’poboxnim sercorn k’vred-
nenti prijetji presvetega Resnega Tela pri¬
praviti.

t) K’ vrednemi no hasnovitnemi dobitji
presvetega Tela se ali more plorek z’ zepi¬
stenoj no zesnaxenoj vestjoj pripraviti: k’
totemi pydovitnemi, naj svetesemi, no mo¬
litve vrednemi Sakramenti, v’kerem je sam
Jezus Kristus , pravi xivi Bog s’ telom no
z’ dysoj nazopi, ino v’ nase serca priti pe.
l Ilovek more ali svoje grehe po pravici
zgrevati no oxaliti, skos popunoma no zvesto
spoved svojo serce no vest od vsakega, tydi
naj incnsega greha, lepo zepistiti; nesme

na meden greh sam rad, ali po nemarnosti
pri premislavapi no preiskavam svoje vesti
pozabiti, ali ga sam rad no naprejvzetno
zatajiti; bajti te bi pegova vest no pegovo
serce neblo i[isto, no neblo za hixo no
prebivalise Jezusi, naj visesemi Gospodi
nel)a no ženile, zmeteno, zesnaxeno no
pripravleno, kak jo on i;e meti; kajti Jezus
kak naj svetesi no naj pistesi neinre v’
nepisto no nesnaxuo serce notriiti, /.ato pa
vyi|i sveti Pavel Apostol: „Tlovek se naj
sky'ava sam, ino te naj od totega kryha je,
no s’tote kupice pije. Ker de po nevred¬
nem toti kryh jel, ali ’z Gospodove kupice
pil, tisti de se na Gospodovem telinokervi
krivec naredil. Zakaj , ker po nevrednem
je no pije, tisti se sam naje no napiie sodbe,
da Gospodovega tela ne odi o p" od drygi!i
prostnih hran. i. Kor. n. 28. 27. 29. Lepo
no dobro pripravleni ali njoremo k’boxji
mizi iti, rji petno Gospodovo boxjo Telo
vredno v’se prijeti. Sveti Ambrož pravi:
,,’Ti je dosti pripravlapa potrebno bilo, da
bi na skrivnostali starega zakona , kere so
samo le predspodobe 110 tepe (skrivnosti no¬
vega) bile, del jemati mogli; kelko priprave
je potrebno , Koga prijeti ?“ Ivan kerstitel,
naj veksi med vsemi preroki, se je za ne¬
vrednega imel, se k’ zveliparovim nogam
verpti no petni obvteluo rernepe odvexyvati.
O za kelko nevrednese Se se moremo mi
derxati, se totemi Bogi približati! K’toti
nebeški hrani se more plovek vseli naj lepše
pripraviti, pri keri nebeški apgeli klepep
molijo no se rje vxivajo: ona more tydi našo
xivlene no vso našo vypape biti, tak kak
je svelemi Augustini bila, ker repe: „0
sladkost lybczni, o lvbezen pitna sladkosti!

daj se meni za hrano, napnni me vsega s’
sladkostjoj tvoje lybezni, da se naj v’vse
moje bosede razleje. O moj Bog, moja
lybežen ! slajsi od meda, no beleči od mleka,
ti hrana rnoipiih , pysti me skos te preveno
moijnesi liiti, no se tebe vseli s' ijistimi
vvstami vxivati, Ti si mojo xivleqe, od
herega ja xivim , mojo vypape , na. kerega
se ja zanesem, no ti past, hero si ja do-
segnuti vosim! Vzemi ti mojo serce v’
posestvo , gospody mo o mislepe, ravnaj
moi zastop, napelavaj moje mislepa vu’vek,
pvsti mojo xivlepe se k’tebi pozdigavati,
mojega dyha le za toboj xejati, no vu
zverki xive vode se oqerstviti/ £

2) K.’ vrednemi no hasnovitnemi prijetji
presvetega ReSniga Tela se more tvdi plovek
s’poboxnim no sponixanim sereom pripra¬
viti. — Pobosnost serca pa se skaxe a) v’
xivem obydepi boxjili kreposti: vere, vy ■
papa no Ivbezni; b) v’molepi presvetega
Resnega Tela; c) v’zahvalnem opomipapi na
smert Jezusa Kristusa, na kere opomin je
toti Sakrament postavleni no vxivati za¬
povedani; d) v’spoznapi svoje nevrednosti
no gresnosti ali v’ponixnosti ino doprina-
Sapi drygih kersapskih kreposti, posebno
pa v’lybezni blixnega. Tlovek more kak
spobolsani no spokorjeni grešnik svojega
blixnega rad meti; jenu kelko more, dobrega
xe’leti no vijiniti, ino ga v’nevoli ne zapy-
stiti ali zaverpti S’taksimi mislami nabox-
nosti more ijlovek k'boxji mizi iti, pred
pravega xivega Boga , ker je pod kryhovoj
spodoboj s’dysoj no s’telom nazoqi. Pred
pim se more ijlovek ves sponixati, kajti
Jezus se je tydi sponixal ; on se je sponixal
do smerti, celo do sramotne smerti krixa,

za volo odresepa no zvelipapa t|loveka. Bi
nebi nezahvalno no krivipno bilo , pi plo-
vek nebi spoznal svoje grebete no nevred¬
nosti, pi se nebi sponixal, spobolsal, zepi-
stil od vseh grehov, ino tak lepo s'pistim
sercoin pripravleni presveto Resno Telo na
mizi boxji z’ zahvalnim pistim ni i sl eri o m
prijel no poboxno no ponixno molil; kajti
dosti jezer nebeških dyhov napupava pego-
vo hixo no moli Jezusa hvalno no slavno
v’ presvetem Resnem Teli. Pred kakega
posvetnega gospoda ali krala plovek popte-
no v' 6voji nisokosti pride: s’ kakoj nasti-
tostjoj no ponixnostjoj se ali slini pred naj
visesim vseh kralov nebes no zemle skazati,
no pega kak svojega Boga, resitela no zve-
lipara moliti, no se pemi zahvaliti, da je
sebe nam za hrano dal, rekop pri zadni
veperji: „Yzemte, to je mojo telo, <£  ino
potle vzejop kupo: „Pite vsi ’z pe, to je
moja kerv novega zakona, kera de se za
odpvSepe grehov razlevala." S'kakoj po-
boxnost oj serca bi mogli k’boxji mizi iti
no sveto Resno Telo prijeti, se vypimo mi
tjrdi z’besed svetega Augustina, kere on od
6vetega Resnega 'Pela govori: „0 vsikdar
svetepi ogen, vseli gorepa lvbezen ! sladek
Kristus, dober Jezus! ti vepna no nevgas-
livalvp! Ti kryh xivlepa ! ker nas operstvis,
ino skos to v’sebi nikoli dolnejemles, ker
se vsaki den vxivas no preveno celi osta¬
neš , — rassveti no zvujxgi me , rasjasni no
posveti tvo o posodo, opisti io od greha,
napilili jo s* tvo joj milostjoj, no jo obderxi
puno, naj si jas tvojega mesa k’svelipapi
moje rlyse v’xijem no skos toti vxitek od
tebe no skos tebe xivim, k’tebi pridem no
si v’ tebi popivam."

Go

Tak smo se pa navijili, da se more
plovek k’ vrednemi prijetki presvetega Res¬
nega Tela z’zeqistenoj vestjoj iuo s’ pobox-
nost : oj no ponixnostjoj serca pripraviti.

’Z dneSnega premislavapa vidimo ali,
zakaj je Jezus Sakrament presvetega Resnega
Tela postavil, najmreij: na vetjni no zahvalni
spomin svojega bridkega terplena no svoje
teske smerti na krixi, za hrano dysam ver¬
nikov k’ veqnemi xivleiji, ino naj bi nam
skoz pega svoje milosti no dobrote skazal.—•
Mi smo se tvdi podvyipli, kak bi se mogel
plovek k’vrednemi prijetji boxjega Tela pri¬
praviti, najmrep : sbpstoj vestjoj no s’po-
boxnostjoj no ponixnostjoj serca; kajti toti
presveti Sakrament je za pomopek k’našemi
zdignepi od pada postavleni, je nam za
hrano naših dyS k’ vetjnemi xivlepi dani.
Samo skoz vredno prijetje presvetega Res¬
nega Tela mi delni postanemo vseh tistih
milosti no dobrot, kere je Jezus lvdem skos
postavlepe totega Sakramenta skazati htel;
posebno pa, da se skos prijetek presvetega
Resnega Tela z’ Jezusom zedinimo, da ga v’
nase serca prememo, se skerbmo vseli
vredno k’boxji mizi pripraviti, no se greha
ogibati pod rjegovoj pornopjoj no obramboj.
Mi nesmemo tydi pozabiti na besede sve¬
tega Pavla: „Odkypleni ste vi za veliko
ceno (za Jezusovo kerv). Velipestite no
noste Roga v’vasem teli.** 1 . Kor. G, 2o.
Te de toti Sakrament tydi vipnil, da bomo
se tydi nekda Jezusa v’nebesah na veka
\xivaii. Atnen.

b*

Na 5. postno nedelo.

R

•*-*-esnii|no , resniijno vam povem: i|i de
kdo mojo besedo zderxaval, nede sjnerti
na veke vidik Iv. 8, 5i.

R e s i l b a od v e i[ n e smerti skoz
zdersavage boxjega vyka.

V' dnesnem svetem Evapgelji se pre¬
govarja Jezus z’Xidovi, keri so ijegovega
vyka nesli vervati no zderxavati, so Jezusa
nesli za boxjega Sina no obetanega Me-
siasa spoznati; temoLj so ga samo sovraxili
no zamotavali, za pegovega vyka volo pre-
gapali no vmoriti Iiteli. Xidovje so se samo
po imeni za Abrahamove otroke imeli, alipa
boxjih zapovedi so ne tak zderxavali kak
Abraham; so ne tak poboxno no Bogi po-
volno xiveli, kak pi ov oqa Abraham. Oni
so samo zvynene navade no šege na kazarje
no videije zderxavali, Jezusov zveliqei(i
navyk pa so celo zavergli, Jezusa sovraxili
no rjerai za xivleijom segali, qi so ravno
na jjem ne nikoli kake krivice najti mogli.
Zato pa nitn pravi on : ,,Kdo more mene
greha okriviti? l Ii vam jas resnico pravim,
zakaj mi neverjete? Kdo je is Boga, tisti
poslySa boxjo besedo, zato pa je vi ne
poslysate , da ste ne iz Boga.“ Xidovje so
se Abrahamovi otroki imenyvali, da so od
Abrahama ishajali , reko;[: mi smo Abra¬
hamovi otroki. Alipa Jezus sjim odgovori:
Da bi vi Abrahamova detca bili, te bi tydi
sjegove dela opravlali , lai tydi tak pobox-
no xiveli, kak on; alipa nematejih v’vasem
djarji pokazati, ^i ste Abrahamovi otroki,
opravlajte tydi ajegove dela. Jas v.em , da
ste Abrahamova detca, alipa vi mene so-

vraxite, pregapate no me pete bujti, da se
moj navyk vam nevidi; tega je Abraham
ne delal, da bi boxjo besedo zametaval, da
bi koga soVraxil, pregapal no pemi za
xivlepom silil. Vi mene pete vmoriti, plo-
veka, ker sem vam resnico pravil, kero
sem ijyl od Boga mojega opeta , tega je
Abraham ne delal. Vi ste od opeta vraga,
ino pegovo xelepe pete delati; on je ly-
domorec bil od zapetka, ino je ne v’res¬
nici ostal, da je ne v’pemi resnice, da lax
guiji, is svojega guiji, da je laxlivec ino
oqa laxi. Vi dela totega vašega oijeta
opravlate. Oni pa so pemi odgovorili:
Mi smo ne ’z neijistosti rojeni, mi mamo
ednega oijeta, Boga. Jezus je pim nato
odgovoril: Da bi Bog vas oqa bii: te bi
tydi vi mene lybili, zakaj jas sem is Boga
izisel ino prišel : ino sem zato ne od selie
samega prišel; temoij on je mene poslal.—
Hi  jas zato vam resnico pravim, zakaj pa
vi neverjete? — Resnipno, resnično vam
povem: *Ji de kdo mojo besedo zderxaval,
nede smerti na veke vidil. K  Iv. 8, 5-j.  — 5i.
Ker boxjo besedo, boxje zapovedi zderxava,
nede merel, to je, nede na pogyble:je dy5e
prijel, on de se zveliijal. — Jezusova be¬
seda, njegov Vyk, pegova vera je ali zve-
1 ieqa  ; to je ali pa sterti pomoijek , skos
kerega se od pada v'nase lastne grehe pa
gorzravnati znamo, no od veijne kastige
rešiti, lilo od resitbe od ve ne smerti skoz
zderxavaye boxjega vyka mi dnes govoriti
ijMiio; jas zato reijem: 1. Jezusov vyk je
zvelipepi za poboxnega; ino 11. Jezusov
vyk je zveli(]eqi za grešnika.

Obojno nam je jako potrebno vediti;
prosnio si zato svetega Dyha za rassvetlepe

našega zastopa, za segreje našega serca no
genor;e nase vole, naj tota potrebna tiavyka
prav zastopimo , radovolno gorvzememo
no zvesto zilerximo. Pripravte se.

Jezusov vyk je zveliqei[i za poboxnega,
kajti da on 1 ) skoz Jezusov vyk Boga skoz
bole spoznava; 2) da on v’kreposti skoz
moijnesi postaja ; ino 5) da on najde v’petn
poveselepe no moq v’texavi no terplepi.

1 ) Jezusov vyk je zveliqeqi za poboxnega,
da on skoz pega Boga preveno bole spoznava.
Poboxen ijlovek skoz boxje navyke bole
premislava, se jih preveno veq navyqi, boxje
resnice skoz bole spoznava, no se skerbi,
po pili xiveti; kajti da najde vseli veq
dobrih stranov na Bogi, najde skoz veq
dobrot, kere je pemi Bog skazal no se
petni je zdaj skaxyje, zato se qe te pa
dobrotlivemi Bogi kakti poboxen ijlovck
bole zahvalen bili, no zato pegove zapovedi
zvestej zderxava no pegovo sveto volo lepše
spupava. On se zderxava preveno pri Bogi,
ino da skoz z’ Bogom bodi, pega pa bole
spozna , petni skoz bole no lepše slyxi, ino
Bog pega tydi preveno rajši nia, ga bole
lybi no varje, pemi dava vekso sreqo pri
pegovem deli no opravili, ino tak je ali
Jezusov vyk za poboxnega ijlovekaviditno
zveliqeqi. — Poboxen ijlovek premislava
tydi skerbno sTvorjene reqi totega sveta,
ino v’lotih Se Boga pa bole spozna no pe¬
gove lastnosti. Ty se navyqi qlovek pegovo
vsegantogoqnost, pegovo dobrotlivost, pe¬
govo mudrost no pegovo veqnost spoznati;
kajti v’svojih delali se Bog ploveki naj lepše
skaxe ysegamogoqen, dobrotlivi, muder,
neshamjani , nedomeren ali veqen. Ino to

6 .*

poboxnega pa bole na Koga privexe, on
jjemi zahvaluej no z.vestej slyxi. Sveti Pavel
to tydi posvedoiji: „Neviditnost na Bogi se
zna od stvdritbe sveta seru na ljegovih delali
viditi no qyti.“ Rim. 1  , 2o. Tydi Sveti Au-
gustin pristavi: ^Pilarje stvorjenih re:ji je
globoko spoznavale tistih, ino /jthov odgo¬
vor je pikovo svedoi]tvo od Boga, da one
shoro vse zovejo: Bog je nas stvoril. K

2 )  Jezusov vyk je v.veliijeijizapoboxnega,
da on v’ kreposti skos rnoipiesi postaja,
boxja beseda ga v’ dobrem skoz bole
vkreple. — Taksi, ker se skerbi, skos Bogi
slyxiti, pegov navyk no ijegove zapovedi,
pegovo volo zvesto spurjavati: taksi se ali
vseli hydega ogible, no si samo dobro ode-
bira no vqini, ino da samo dobre dela
opravla, postanyje v’dobrem skos mo jnesi,
je preveno krepostuesi, on je navajen sa¬
mega dobrega djarja. Jezus to zapovedava:
}) Bodte tydi vi popunoma, kak je t y d i vas
o. ( a nebeški pupunoma, K  Mat. 5, 4d. To
je, bodte skos jaksi, bolsi, pednesi no kre-
postnesi, skoz verno no zvesto zderxavape
box,ih zapovedi, skos sovraxeije, odmeta¬
vale no ogibape greha no skoz doprinasaije
dobrega. Ino po Jezusovih besedah se
prevzetnim, grešnim Bog protipostavla, ino
le ponixnim , poboxnim no krepostnim
svoje milosti dava. Skos tote boxje milosti
no dopadepa tjlovek le ma moq, se grelii
protistavili no krepost opravlati. Taki po-
boxen no bogabo,eqi qlovek se skos skerbi
no premislava, kak no kde bi mogel kaj
Veq dobrega no Bogi povolnega vqiniti,
on se preveno no netrydlivo pasiji, se skos
veq dobrega navyqiti no vediti, zato pa
rase od dneva do dneva v’kieposti; boxji

navyk

65

navyk rje ga skoz vet; vytii, no ga zvelitjava,
da ga v’ kreposti terdi. Kak navyk prave
vere t;loveka vkrepi no moqnega naredi,
pravi Jezus sam Samaritarjkirji rekoq: „Ker
pa de pil od vode, kero mo jas ijemi dal,
nede xejal na veke. K  Iv. 4) i5. To je : ker
de moje navyke zderxaval, bode zvelitjani
na veke. Ino sveti Augustin tydi go¬
vori od vkreplerja v’dobrem skoz vero z’
besedami: „0 naj blaxenesa sveta Trojica*
jas zovem k’ tebi s’ qerstvim glasom no sve-
toj lybeznoj moje vere, kero si od deteqjosti
sem na meni hranil, skoz lyq tvoje milosti
skoz bole posvetil, ino skos podvyqerja
cirkve, moje matere, povnoxil no poterdil .* 4
3) Jezusov vyk je zveliqeqi za poboxnega,
da rjerni dava v’ terplerji poveselerje no
moq. — Vera qloveka vyqi, da je Bog
vsegamogoqen, no pomagati zna; vera ga
vy.|i, da je Bog vsegavedejoqi, da vse ve,
skrivno no odkrito, nazoqno, preteqeno
no prihodno, vso našo djage no nahage;
da ve vse nase naj skrivnese misli; ino da
Bog preiskavavec naših sere no obisti vse
ve , te on tydi ve, kaj qlovek terpi, ino
v’toti boxji vedoqnosti najde on zdaj po¬
veselerje no moq no vso poterplerje; kajti
on ve, da Bog , dobrotlivi oqa, nede rjega
zapystil, da de rjemi pomagal, ino tota
vest dava rjemi velko moq no veselje. Po-
boxen tydi ve, podvyqeni skoz vero, da
je toto rjegovo tjasno terplerje ty na toti
zemli dosti inenso, kak de plaqa, kera ga
qaka v’nebesah, kak sveti Apostol Pavel
pravi: „.Jas pa menim, da so terplerja to-
tega qasa ne primeriti k’ qasti prihodni,
kera se v’vami razodela bode.** Rim. 8 , 18 .
Poboxen q!ovek v’ svojem serci razveselege

66

no pomotj dobiva z'navyka svoje vere, kera
rje ga vyiji: „Prite k’meni vi vsi, keri se
trydite no ste obtexeni, jas vas i|em ob-
lehkotiti." Mat. n, 28. Poboxen tydi dobro
ve, da je poterplivnost no stanovitnost v’
texavah no v' opravlarji boxje vole potreb¬
na, rji si tjlovek rje nebesa zaslyxiti, kak
sveti Pavel pravi: 5 ,Poterplivost je vam po¬
trebna: davi boxjo volo vi|inite 110 obeijarje
zadobite. Xid. 10. 36 . Indi pravi sveti Pa¬
vel : ,,PohvaleniBog ino oija našega Gospoda
Jezusa Kristira, otja miloserijnosti, ino Bog
vsega poveselerja, ker nas poveselyje v’
vsaki naši tesnoqi.“ 2. Kor. 1, 34 . Tako
rasveselerje je tydi sveti AuguStin od Je¬
zusovega vyka dobival, ker pravi: „Jas to
vem, ino sem tega gotov, da se našo
xivlepe neravna od nagoda; ternocj od tebe,
našega Gospoda no Boga, se postavla no
ravna; zakaj ti skerb mas rjres vse, ino
zoseb za tvoje slyxitele, keri so celo svojo
zavypape samo na tvojo miloserijnost posta¬
vili. Zato pa jas prosim no molim stano¬
vitno , da nebi ti z’ menoj po mojih grehih
delal, skos kere sem si jas tvoj serd za-
slyxil; ternoij po tvoji velki miloserijnosti,
kera je veksa, kak vsi grehi celega sveta.
Gospod! daj mi znotrah nikoli neoblexeijo
poterplivost, ui ti mene od zvynah s’tvojoj
siboj biješ , tak , da mojo serce nikoli ne-
herja tebe hvaliti. K

Dosihkrat smo ali vidili no se podvy-
rjili, kak zveliijerji je Jezusov navyk za
poboxnega , ino le samo v’ totem so svet¬
niki svojo rjast najsli no zvelirjape. Zdaj
pa se nam je potrebno vediti, kak zvelirjetji
je Jezusov vyk tydi za grešnika, kaj mo
rjyli v’ drygetn deli.

67

II.

Jezusov vyk je zveliqeqi tydi za greš¬
nika: 1) da ga spomina na nesrečno smert
no strasno sodbo; 2) da ga k’Bogi nazaj-
ravna no vraqa; 5) da jemi obeqe nebesa,
iji se spobolsa no spokori.

i)  Jezusov vyk je zveliqeqi tvdi za greš¬
nika, da ga spomirja na nesrečno smert no
strasno sodbo rjemi preti, qi bi nespobolsani
no v’nepokori ostal. — Vera grešnika vyqi,
da bode zaverseni na veke, qi se nespo-
bolsa. Vera rjemi to poterdava, kaj petni
pegova hyda no nemirna vest skos oponaša;
posvedoqijo perni besede svetega Evapgelja,
da krez grešnika nesreqna smert no ostra
sodba pride, texek raqun no veqnost puna
terplepa. Bog je naj svetesi, ino more
vsako hydo sovraxiti; Bog je naj praviqnesi,
ino more vsb hydo kastigati. Tota misel
grešnika spomipa na pegov konec; kajti
»postavleno je lydem enkrat mreti, ino na
to sojeni biti. K  Xid. g, 27. „Plaqa greha je
smert, K  (to je, veqno pogyblejje) pravi sveti
Pavel. Rim. 6, 23. »Grešnikova smert je
nesreqnapravi  kral David. Ps. 33, 22.
Vse tote besede svetega pisma spomigajo
grešnika na pegov nesreqen stan po smerti,
no ga podvyqavajo , da de na veke mogel
terpeti, no zveliqanskega veselja v’nebeš¬
kem kralestvi nikoli nede okysil. Jezu*
sam pravi od gosti, keri so k’veqerji po-
vableni bili, pa nesli priti: „da si nieden
nede veqerje vxival.“ Lyk. 14. 24. Ino
sveti Augustin zove: »O sveti ogen (lyq
boxjega vyka), ti mene oplameni! Kak
lybeznivo goriš ti, kak skrivno svetis ti,
ino kako xelo vujxigas ti! Jaj tistim, keri
so od tebe ne osvetleni, o prava lyq (boxje

68

vere), kera ves svet osveti, kere svetloba
ves svet napuni! Jaj oslepnenim otjem, kere
tebe, rassvetlei|ega sunca neba no zemle
nevidijo! Jaj otemlenim oqem, kere tebe
viditi nepremorejo! Jaj tistim, keri svoje
Oqi od tebe odvračajo, da le nebi resnice
vidili, iiio jih deno neodvernejo od zagleda
praznosti." Na to opomina grešnika Jezu¬
sov vyk, ino ga

2) k’Bogi nazaj vraqa no ravna. — Ker-
Bapska pravica pravi: „Vari se hvdega, no
deni dobro." Boxje zapovedi grešnika skoz
opomipajo, se hydega, lagodnega no vsega
greha varvati, no ogibati. \’qlovekixe je
cima dobrega posajena, tji tisto qlovek le
skerbno redi no je ne pysti zadysiti od hy-
dega. Tydi grešnik se skos v’ sebi nosi
cimo dobrega, se skoz za dobrim maxelepe;
kajti da se pegova zadremana no tumpasta
vest se le po gostem zbydi, ga sodi qres
pegove grehe no ga kdpobolsapi opomipa:
opomipa ga od hydega xivlepa odstopiti,
no se k’Bogi pa nazajobernuti, od kerega
se je skoz greh odlopil. Jezusov vyk greš¬
nika opomipa, svojo hydo mislepe ober-
nuti, grehoto zapystiti, krivo req nazaj
spraviti, sovraxnikom ’s serca odpustiti,
lagodne navade no šege tanaliati, no se
vseh prilik k’grehi ogibati. To vse greš¬
nika vyqi Jezusov navyk no gataknasreqo
no zveliqape spravla. Bog sam pravi skoz
Jeremia preroka: „Obernite se k’meni, vi
odstoplivi otroki, jas vas qem od vašega
pada ozdraviti." Jer. 3 , 22. ,,Spoznaj tvojo
liydodelstvo , da si proti Gospodi, tvoj e mi
Bogi, grešil." Jer. 1 , i 3 . Ivan kerstitel
predga grešnikom: „Vi kaqji plod, kdo vam
je pokazal bexati pred prihodnim serdom.

Delajte vreden sad pokore." Lyk. 3, 7, 8.
Sveta Margeta Kortonska se je Strašila, kda
je najsla tistega, s’kerim je grešno xivela,
mertvega no gnilega pod neksim vejoni,
lama so ga moriteli vergli, ino se je spo-
nienila, rekoq: kde bode rjegova dy»a! Ty
ti vidiš, je rjoj rjena kaStigajoqa vest pra¬
vila, na gnileqem mertveci lepost, kero si
lybila! S’ strahom no s' trepetom zapysti
ona mertvo telo, no gre 7,oxalena no zgre-
vana domo s’svojim nezakonskim detetom
k’svojemi oqi, od kerega je odisla, no na
kolenah s’suznatimi oqmi za odpysepe prosi,
da bi jo pa nazajvzel. Alipa maqiha'je vedla
oqo potle pa podvujstiti, da jo je pa proq
zegnal, ino na to je sla v’kloxter, ino se
vsa spokorila, tak da jo zdaj med svetirjami
lastimo. To je Jezusov vyk na rjoj vninil,
ker grešnika na spobolsarje no k’ Bogi
nazaj vraqa. Sveti Augustin pravi: „0 jas
se tebi zahvalim (Gospod), ker si me ras-
svetil! jas sem se obernul, ino zdaj sem se
vidil teme, v’kerih sem bil, no temno glo-
boqino, v’keri sem lexal. Jas sem se strasil,
trepetal no zval: Jaj! o jaj temam, v'kerih
sem lexal 1 Jaj ! jaj sleposti, v’keri sem lyqi
nebeške ne viditi mogel! O jaj moji per-
vejji nevednosti, v’keri sem tebe, o Gospod!
ne spoznal!" Tak spravla Jezusov navyk
grešnika k’ pobolsarp, no rjemi

3) obeqe nebesa, qi se popunoma spo¬
kori. — Bog vsakemi grešniki odpysti no
ga nazaj v’svojo milost no prijatelnost gor-
vzeme za svojo dete, qi se le rad spobolsa
no k’ rjemi nazaj oberne, qi svojo krivico
spozna, svojo grešno pot zapysti, no na
pravo, krepostno pot stopi. Jezusovnavyk
grešnika vyqi pokoro delati, no rjemi po

7 °

rjoj nebeško veselje obeqe. 1i grelnik
oxalosti svojo grehoto, toto krivico, da je
Boga razxalil, no jo zaverxe, ga xe toto
djarje ty na zemli moqno veseli. 8e veq
pa, qi on tydi vso liydost od sebe spravla
no se je povsodik ogible no samo dobro
dene, kak sveti Pavel vyqi: „Xalost, kera
je za Bogom, dela pokoro k*stanovitnemi
zveličarji." 2. Kor. 7, to. »Bogi dopadliva
poroijitba je pobit dyh. Bog, ti nebos po¬
bitega no sponixanega serca zavergel," pravi
David. Ps. t, 19. Jezus tydi pravi: „Povem
vam, da ravno tak vekso veselje bo v'ne-
besah qres ednega grešnika, ker pokoro
dela, kak qrez devet no devetdeset pra¬
vdnih, keri pokore nepotrebyjejo." Lyk.
15,7. Jezus tydi rajta od zapravlastega sina,
ker je svoj nadob od svojega oqe sterjal,
Sel v’ daleSgo dexelo, no tam vse skos
razvyzdano poxelno xivlepe zepravil, da je
zadniq mogel stradati no svinski pastir biti,
ino da je v’tisti dexeli velka lakota postala,
je nanq ne imel s’plevami svojega xalodca
napurjavati. Vtoti texavi si je zmislil na
dobrote doma v’oqinem hrami, no reqe:
„Mo Sel doino no oqo prosil, da bi me le
za naj boxneSega hlapca gorvzel." On gre
no oqa xe od zdaleq pemi proti z’veseljom
pride, ino sin ga prosi za odpySerje no na-
zajgorvzetje. Beqe : „Oqa! jas sem se za¬
grešil proti nebi 110 tebi, nesem vreden,
se tvoj sin im enyvati. Vzemi pa me deno za
naj boxnesega delavca gor." Z’ velikim
veseljom ga oqa gorvzeme pa za svojega
sina, ga veli lepo obleqti no veseli obed
spraviti; kajti rekel je: moj sin, ker je
zgyblen bil, je pa najdeni. Lyk. t 5 . 11.
Toti sin je spodoba zablodenegu no pa spo-

7*

bolsanega grešnika, ker se po Jezusovem
navyki spokori, no potle Bogi zvesti ostane,
kak Jezus pravi: ,,Ker do konca ostane sta¬
len, zveličani bode. Mat. to, 22 . Smert
svetili (to je, poboxnih no spobolsanih) je
pred Gospodovim obligjom draga." Ps. g5,
i5. Sveti Augustin hvali Bogi za rassvet-
lege no spoznage svoje krivice rekog:
,,Pozno sem te spoznal, ti prava lyg ! je
pozno sem spoznal! Bil pa je velki temneli
oblak pred mojimi ogrni v’ stani moje ni-
karnosti, da sem sunca pravignosti no lygi
resnice ne viditi mogel. Jas, dete temnosti,
sem v’teme bil zamotan, no sem ge lyhil,
da sem svetlobe ne poznal. Jas sem bil
slepi, no sem lybil slepost, no sem hodil
po temah k’temam. Kdo me je's totih vyn-
zvodil, — kak ti, Gospod, moj Bog! Ti
dobrotlivi no milosti pun oga smileg, ti
Bog vsega rasveselega! 2. Kor. 1 , 3. Ti
moj sveti Bog no Gospod! kerega jas ’s
celega serca spovem , ino se tebi zahvalim !
’Ne sem jas tebe iskal, ti si mene ziskal!
Ne sem jas za toboj zval, ti si mene zval."

Jezusov navyk je ali zveligegi, kak smo
zdaj gyli, tydi za grešnika.

Vygmo se ali ’zdnesnega svetegaEvag-
gelja, se skoz Jezusove besede, skoz zder-
xavage gegovega navjdia zveligati. Jezusov
navyk je zveligegi za poboxnega, da on
skoz gega Boga skoz bole spoznava, v’
kreposti skoz mognesi gragyje ino v’ ter-
plegi razveselege no mog najde, —- Jezusov
navyk je tj r di zveligegi za grešnika, da ga
opomiga na nesregno smert no ostro sodbo,
opomiga na pobolsage no k’Bogi nazajob-
ragage, no gemi, gi se po pravici spokori,
nebesa da, — Ker je ali poboxen no kre-

72

posten, naj v’svoji sreip stalen ostane, ino
ker je na grešni poti, naj se ogne nevar¬
nosti svojega pogyblejja, no se naj na pravo
pot proti nebesam pada, kajti Jezusovega
navyka zderxavaye je pomoij k’ gorzrav-
napi grešnika od svojega pada, ino vsaki,
poboxen no grešnik zna te s’svetim Au-
gustinom regti: „Kak hitro de deu vesel a
no radyvaija prišel, na kerem mo jas
notrisel, k’mojemi rjydesnemi selisi, k’hixi
boxji, naj bi tistega, ker mene nehenlivo
gleda, od oblil)ja do obliqja gledal, no
mojo xelej3e vtisati znal. Amen.

Na cvetno nedelo.

75

P o

ovejte Sionovi qeri: glej, tvoj kral pride
ponixen k' tebi, ino sedi na oslici. Mat.
2l  , 5 .

Jezusov vuhod v’Jeruzalem.

Jezus se je priblixaval enkrat Jeruza-
lemskemi mesti, ino kda je do olske gore
proti Betfagi prišel, je poslal dva svojih
vyqenikov v’ toti terg, rekotp „Ita ta v’
terg, ker pred vama lexi, ino via ta taki
najsla oslico privezano no xrebe pri goj;
odvesta jo, nb jo k’meni prixenta, ino t]i
vaji kdo pital bode, reijta: Gospod ge po-
trebyje, ino pasi de vama jo pystil.“ Vse
to pa se je godilo, naj bi se preroqepe
dopunilo, kero pravi: „Povejte Sionovi qeri
(to je: Jeruzalemskemu mesti): Glej, tvoj
kral pride ponixen k’ tebi, no sedi na oslici."
Ino vyqenika oslico prixeueta z’xrebetom
red, prestereta svoje oblatila na go, no
Jezusa gorposadita. Ino velka mnoxina
lystva je tydi svoje oblax|ila na pot raspre-
stirala, drygi pa so ’z drevja veje sekali,
no na pot metali, po kerein je Jezus v’
Jeruzalemsko mesto kak kral jezdil, kvstvo
pa, kero je prejdi no zadi slo, je kričalo:
j^ast Davidovemi Sini! Blagoslavlen bodi,
ker pride v’Gospodovem imeni." — Na os¬
lici je ali Jezus htel svoj gastiveu vuhod v’
Jeruzalemsko mesto derxati, po šegi jy-
ternskodexelskih kralov, pri kerem so ga
Xidovje tydi za svojega pravega krala spo¬
znali, ino gemi primerno past skaxyvali. —■
Ino na dnesni den svetimo tydi mi spomin
totega Jezusovega ijastivnega hoda v’ Je¬
ruzalem. Na dnesni den se tydi v’ kersagski

74

cirkvi zeleno veje xegnava ino z’ rji m pro-
cesja derxi na lepi spomin, da bi mi na
dysi no teli naj slobodni bili pred hydim
nasledyvagom; da bi nam Bog nase xitne
pola no vinske gore naj poxegnal no ob-
sreqil; da bi nam Bog xitne pola no vinske'
gore , nase hrame no vso našo premoxege
od nesreče naj varval. Dnes se xegnavajo
zeleni no cveteqi presmeci zato, da bi nase
dela no opravila skos lepo no neduxno
praviqnost cvele no se zelenile, ino da bi
mi tydi nekda z’ našimi dobrimi delami
qastivno v’nebesa sli. — Dnesna nedela se
zato cvetna veli, da je Jezus na dnesni den
preladajoqi vuhod v’ Jeruzalem imel, pri
kerem ga je poboxno lystvo z’ zelenimi no
cvetei|imi vejami qakalo, ino da se tydi se
zdaj v' katolski cirkvi procesja z' zelenimi no
cveteqimi presmeci derxi. — Dnes mi zato
tjemo toti Jezusov vuhod v’Jeruzalem bole
premislavati, no qemo viditi v’ I. deli:
Zakaj je Jezus na dnesni den qastivno v’
Jeruzalem sel ? ino v’ II. deli: Zakaj tydi
mi dnes s’ presmeci s”procesjoj hodimo ?

Totiva dva navyka ali poslysajte s’pri-
pravlenim sercom,

Jezus Kristus je na dnesni den svetepo
no qastivno v’ Jeruzalemsko mesto jezdil:
j) naj bi pokazal, da je obeqani MesiaS;
2) naj bi pokazal, da je preladavec smerti
no pekla; 3 ) naj bi spomin dal, na velko
qast svojega goristaneija.

1) Jezus Kristus je na dnesni den svetepi
no qastiven vuhod v’Jeruzalem imel, naj
bi skos to pokazal, da je obeqani MesiaS,
kral xidoski. —• Bila je Sega no navada v’
jytcrnskih dexelah, da so krali no velki

7 ^

oblastniki no gospodje na oslih jezdili; zato
pa si je tydi Jezus po toti šegi velel oslico
prignati, naj bi kak naj veksi kral, neba
no zemle , na dnesgi den v’ Jeruzalemsko
mesto od lystva sprevajan jezdil, kak je
odrtega v’ starem testamenti sprerogenobilo:
„Povejte Sionski qeri (to je, Jeruzalemskemi
mesti): Glej, tvoj kral pride k’tebi krotek,
ino sedi na oslici, no na xrebeti prexnega
xivini|eta. K  Zah. g. g. Ino vso lystvo ga je
tydi spoznalo za pravega boxjega Sina,
obetanega Mesiasa, za svojega krala no
odresitela; zato pa so gemi tydi kralosko
T}ast no poi[tege skaxyvali, svoje oblatila
na pot rasprestirali, veje metali no veselo
peli: jj^ast bodi Davidovemi Sini! Drago-
livalen bodi, ker pride v’ Gospodovemi
imeni. ,c

2) Jezus Kristus je na dnesui den ijastivni
no svetegi vuhod v’Jeruzalemsko mesto
imel, naj bi pokazal, da je preladavec
smerti no pekla , da je prišel na toti svet
sem dol, naj bi premagal hydobnost sveta,
vraga, pekel no poxelnost mesa, k’i[emi
si je on krotkost, ponixnost no sirmastvo
za oroxje jemal, da si je pri toti svoji velki
tfasti, najmreij pri vuliodi kak kral nebeški
v’Jeruzalem, na boxno oslico, kak sirmaqki
lydje, sel, naj bi nas vyi[il, da mi skozi
krotkost, ponixnost no siroqnost naj bole
no naj jakse, ino naj slobodnej krez nase
dyhovne ali dySovne neprijatele no sovraž¬
nike ladamo, no je premagamo. Kajti
krotkost naredi glovelta poterplivega, bogli-
vega no pokornega boxjim zapovedani;
skos ponixnost spozna ijlovek svojo krivico
no nevrednost, ino je zato pa Bogi bole
pokoren, ino vbostvo tydi varje gloveka

7 6

od prevzetnosti no gizdavosti. Skos krot-
kost, ponixnost no vbostvo ali i|lovek naj
lexej premaga zapelavnost no skySgavo sve¬
ta, no vso grehoto ; zato pa Jezus tydi tote
kreposti si za oroxje jemle, naj bi nam
pokazal sky8r)avost sveta no vso grehoto
premagati. On tydi pravi: „Zveliijani so
krotki, kajti oni bojo zemlo (to je, nebeš¬
ko dexelo) dobili. Zvelitjani so bogi v’
dyhi, kajti ijihovo je nebeško kralestvo.* 4
Mat. 5, 4, 5. „Ponixnost je terdina no bra¬
nilo vseh kreposti, 44  pravi sveti Bernard.

3) Jezus Kristus je na dnesniden sveterji
no i|astiven vuhod v’Jeruzalem derxal, naj
bi skos to pokazal no xe zdaj spomin dal,
od svoje velke i(asti, kero bi imel skos
svojo i[ydovitno goristarjege, naj bi gegovi
sovraxniki bole osramoteni postali, keri so
perle nehtli na ijega vervati, keri so ga
moijno samo sovraxili no zadnicf krixali,
ino ne hteli vervati, da bi on bil boxji Sin
ino pravi Bog, ino da bi na tretji den pa
gorstanuti mogel. Ravno toti Xidovje, keri
so ga dnes ijastivno v’Jeruzalem sprevajali,
ravno toto lystvo, kero jemi je dnes svojo
oblaijila na pot’s poboxnega serca no poi[te-
nosti rasprestiralo, no zeleno no cvetelo
veje metalo, gega za boxjega Sina no svo-
- jega krala spoznalo no veselo zvalo : „ r Jast
bodi Sini Davidovemi: Dragohvalen bodi,
ker pride v’ Gospodovem imeniravno
toto lystvo se je potle tydi na tako hydob-
nost prezobernulo, daje  kriijalo k’ Pilati:

' „Krixaj ga 1 krixaj ga!“ — Naj bi toto hy-
dobnega serca lystvo ali vidilo, da de Jezus
deno od smerti stanul, ino je zato resnitjen
boxji Sin; da bi zato naj bole osramoteno
bilo pri ijegovem terplerji no smerti s’ vsemi

77

vi^esimi, ino da bi zato rjegova qast potie
pri pegovem gorivstanerji veksa bila, je ali
dnes Jezus i|astivno v’Jeruzalem jezdil, ino
nam navyka dal, ogovarjale no protivnost
radovolno zaterpeti, sramoto no opravlage
s’tihim no poterplivim sercom prenašati.

Toti so ali zroki bili, za volo kerih je
Jezus na dnesni den qastiven vohod v’
Jeruzalem derxal. — Zdaj pa se qemo pod-
vyqeni biti: zakaj mi dnes s’ presmeci s’
procesjoj gremo, ino od tega v’ drygeni
deli.

II.

Mi v’ katolski cirkvi mamo poboxno
navado, na dnesni svetek z’ xegnanimi veja¬
mi ali presmeci s’procesjoj hoditi: 1) na
spomin, da je xidosko lystvo Jezusi z’
vejami proti prišlo no ga sprevajalo ; 2 ) na
spomin, da je Jezus kak premagavec pekla
nam nebesa odperl.

1) Mi v’ katolski cirkvi na dnesni svetek
z’vejami ali s’presmeci s’procesjoj kodirno,
na lepi no poboxen spomin, da je xidosko
lystvo na dnesni den Jezusa v’Jeruzalem z’
zelenimi no cveterjimi vejami sprevajalo,
ino ljemi, kakti krali nebeskemi, svojo rjast
skazalo, je rjemi rjast no hvalo pelo no ga
veliqestilo.— Ravno tak tydi mi ijega dnes,
kak našega zvelirjara, rjastimo no rjerni s*
presmeci proti gremo no ga sprevajamo,
ino rjemi pri totem sprevodi tydi qast no
hvalo pcjemo v’besedah: ^Tast bodi Davi-
dovemi Sini, dragohvalen bodi, ker pride
v’ Gospodovem imeni." — Alipa da se xe
z’ dnesnim dnevom tydi Jezusovo terplepe
zaqne, te nam kerSarjska cirkva proti
terpeqemi zveliqari smilepe meti vtaqe, ino
zove v’ Jezusovem imeni: „Gospod ! ne od-

7 8

verni tvoje pomot[i od mene; hiti me iti
varvat. Odtej me ’z levovega xrela, no od
dregaja ednoroxeca fc  (to je, odreši me od
mojih sovraxnikov no pregapavcov.) Ps. 2i,
2o. 21. ,, 13 og, moj Bog! pogledni na me!
Zakaj si me zapystil ? Moje pregrehe so
daleij od mojega odresepa.“ Ps. 2 i, 2 . !Na
zbydepe s mi lep a proti terpeijemi Jezusi no
premislavape pegovega terplepa no smerti
ino našega odresepa se tydi dnes Jezusovo
terplepe predbere( hak je tisto sveti Matej
popisal.

2) Mi dnes procesjo derximo z’zelenimi
presmeci, no spomin, da je Jezus, kak
premagavec pekla, hydiqa no veijne smerti
lydem nebesa odperl. —• Jezus Kristus je
skos svojo smert preladal veqno srnert nase
dyse, moi[ hydii|a no pekla, je ali tjloveka
odrešil od veijnega pogyblepa; je pega pa
naredil priliijnega za nebesa, ga je rešil od
temne voze veijnega terplepa no ga postavil
na pravo pot proti nebesam , i|i plovek le
zdaj pe na toti pravi cesti ostati no po poj
iti, xji se le i;e skerbeti za nebesa no si pe
pripraviti. Jezus Kristus je skos svojo smert
no ijastivno stanepe posvedoi]il resnico svo¬
jega poslanstva no svojega vyka, ino je
zato preladavec vsili svojih sovraxnikov
postal, ino odresitel sveta, ino za totega
so ga tydi dnes Xidovie spoznali no iiastili,
kda so perni s’ preladnimi vejami proti
pridi, no perni tako past no poptepe skaxy-
vali, kako se je ovai i preladavcom v’xodi
skaxyvalo. Besen e pihova vera na Jezusa
nehla stalna, se je potle gerdo preobernula;
oni so Jezu a nezvesto zavergli no sovraxiti
zaijeli, so Poncji Pilati kriijali, kda je
lysivo pital, kaj bi z’Jezusom vqiuil: Krixaj

79

ga! krixaj ga ! — Za preladavea no pre-
magavca zapelavnega sveta, veijne smerti
no peklenskih moiji tydi mi dnes skos po¬
men presmecov no veja pri procesji Jezusa
spoznamo , ino ijemi slisno no primerno
rjast no poijterje skaxyjemo. Zato pa se
terka s’ krixom trikrat dnes pri procesji
na cirkvene zaperte dveri, da je Jezus skos
svojo smert nebesa odperel.

Posebno pa se jemi moremo dnes zahva¬
liti za tote velke dobrote, kere je on nam
vijinil skos svojo terplerje no smert, da jo
premagal sky8rjavo sveta, skysi)avo mesa,
pekel no veijno smert nase dySe, no se
vytjmo Jezusi zvestesi ostati v’lybezni, kak
xidosko lystvo , se ne tak neverni no ne¬
zvesti , nepravilni skaxyvati no hydobno v’
serci preobernuti, kak se je xidosko lystvo
gerdo preobernulo.

To so ali zroki, za volo kerih katolska
cirkva na dnesni dpn z’ zelenimi ibovimi
vejami s’procesjoj hodi.

Jezus je ali na dnesni den ijastivno v’
Jeruzalem pohajal, kakti pravi obeijaui
xidoski kral no Mesias, kakti preladavec
hydobnosti sveta, hydirja, pekla no veijne
smerti nase dyse, ino na kaz velke rjasti,
kero bi on imel skos svojo stanerje dobiti,
no svoje sovraxnike osramotiti. — Ino na
toti ijastiven spomin mi tydi dnes s’ pro-
cesjoj hodimo, da Jezusa za premagavca
veijne smerti spoznavamo no ljemi dostojno
rjast skaxyjemo, tak kak je rjemi xidosko
lystvo skaxyvalo. — Alipa rji mi našega
xivlega ne spobolsamo, no v’ grehih no
hydih navadah ostanemo; te smo mi Jezusi
nezvesti, ravno tak kak je xidosko lystvo
rjemi nezvesto gratalo, kero ga je perie

8o

pastilo no hvalilo, potle pa sovraxilo no
hrixalo. — Ravno tak smo tydi mi; tji mi
dnes ravno pastimo Jezu v a no petni hvalo
popevamo, pi pa smo v’ serci napisni, rji
potle v’stare grehe nazajidemo no je ob¬
eležimo ali 5e v’dryge spokaplemo; te smo
penti nezvesti, te mi pega tydi znova krka-
mo no znova martramo no texavimo. —
Skerbmo se ali ostati v’ pokori no naSo
xivlepe prav spobolsati; kajti te mi Jezusi
vredno slyximo, pi mi ne samo z’ zelenim
presmecom v’ roki; ternop tydi z’zelenim
presmecom, zvezanim ’z dobrih del, v' serci
petni proti gremo no penti hvalo no past
pojemo, našemi zvelipari, ker je dnes skos
svoj svetepi vuhod v’Jeruzalem pokazal,
da je obepani Mesias, ker nas je od pada
v’vepno pogyblepe pa gorzravnal, ino te,
pi smo prav Spista spobolsani, se zelenijo
no cvetejo presmeci našega serca, dobre
dela v’nami!

Ino tak vsaki v’svojem stani dnes zna
z'zelenim presmecom Jezusi proti priti no
pega s’ procesjoj sprevajati: hlappipi no
deklipi z’ zelenim no belo cvetepim presme¬
com no vencom svoje nevtepene neduxnosti
no divipnosti, ino zakonci no vdovipji z’
vejcoj neomadene zakonske neduxnosti, ino
zadnip tak te vsi vkyp znamo vypape meti,
Jezusa tydi nekda v’ seregih pri nebeških
procesjah na veke sprevajati. Amen.

8i

Na velki petek.

T

**-n6 k da je Ježu& Ocet vzel, j« reke!:
liopunilo se je; nagnul svojo glavo, no
izdehnul dyha. Iv. 19, 3 o.

Jezusovo terplepe no smeri.

Snoiji je Jezus s’svojimi vyi[«niki po
veiferji vyzemskega jagneta po svoji navadi
sel vyn krez ced ronski potok na olsko goro,
i'no rekel pim: ,,Sedte si ty, naj jas ta grem
no molim, ino tydi vi molte, da v’ skyspavo
ne padli ete.* 4  S’soboj pa je vzel Petra , Ja¬
kopa no Ivana, ino se zaijol xalostiti no
bojati, ino je rekel: „Moja dysa je xalostna
do smerti. 'lakte ty no straxajte z’ menoj.* 4
Sel je na kamnov lyijaj dale , no se na ko¬
lena vergel moleq: „Moj oi[a! ti vse pre-
mores, iji je mogoijno, rji ti ijes, vzemi
toti kelih od mene. Beno ne moja, temou
tvoja vola se naj zgodi.* 4  Zdaj je prišel
apgel iz nebes, ker ga je omogel. Jezus
pa je poduxal svojo molitvo, no se v’toti
Xalosti no texavi prepiral tak, da je pegov
pot bil kak kervave kaple, kere so na ženilo
tekle. Ježus ždaj stane no pride nažaj, ino
najde vyqenike spati. On pim pogovarja
pihovo neboglivost, zakaj ne straxajo, ino
je pa opomipa k’straxapi, gre drygoi[ no
tretjo krat molit, te pride no pim veli spati
no -si poijivati. Potle je zbydi no jim reqe:
.»Glejte, predajaveč je blizo, ino xe je prišel
Judas z’vojskoj, ino jim je Jezusa skos
znamel kysca ovadil, keri so te Ježusa pri¬
jeli, zvezali no gnali kJAnasi, visisetni dy-

82

hovniki. Odcod so ga gnali k’ Kajfasi.
Drygo jytro so ga gnali te k’ Poncji Pilati,
ker je te lystvo pital, kaj ma z’Jezusom
vriniti? Lyst.vo pa je krilati zatjelo: krixaj
ga! krixaj ga! Pilat pa reqe: Kaj pa je
krivega yqinil ? jas na Jezusi ne najdem
nikse krivice. Na to si vzeme Pilat vodo,
no si roke mije , rekoi[: Jas sem neduxen
na kervi totega pravilnega. Jezusa pa so
te bojaki prijeli, slekli, biqyvali no v’sra¬
motno oblaqilo oblekli; ternov venec na
glavo pritisnuli, terstiko v’roke dali no ga
sramotili za xidoskega krala; kolena pred
rjirn vujgibali no ga za vyha no po lici bili.
Te so rjemi teski krix naloxili, kerega je
mogel na sodno mesto vleqti. Ty so ga te
na krix raspeli, pribili no ga s’ krixom med
dva hydodelca gorpostavili. Kdajenakrixi
visil, se je za svoje sovraxnike prosil:
,,Oqa, odpysti gim, da ne vejo, kaj delajo."
Eden hydodelec prosi Jezusa: „Spomeni se
na me, Gospod! kda v’tvojo kralestvo pri¬
deš," no Jezus ojemi odgovori: „Resnii[no
ti povem, dnes se bos pri meni v’paradixi."
Kda je Jezus s’krixa svojo mater no lyble-
nega vyqenika Ivana odspoder vidil stati,
je rekel k'goj: „Xena! glej, tvoj sin," ino
k’ vyqeniki: „glej, tvoja mati." Ob deveti
vyri je rekel Jezus: „moj Bog, moj Bog!
zakaj si me zapystil? Potle je zval: seja
me." Ino bojak natekne gobo na ragelco,
jo napuni z’očetom no izopom, no podersi
Jezusi k’ vystam, ino kda je Jezus ocet
vzel, je rekel: „dopunilo se je," ino je pa
zval na ves glas: „Oqa! v’tvoje reke zroqim
jas mojega dyha." Te je nagnul glavo, ino
zdehnul dyha. — Ino tak mi vidimo' ty v’

85

kratkem Jezusovo terplepeno pegovo smert,
no se dnes iiemo podvyqiti I. Zakaj je Je¬
zus telko za našo odreserje terpel ? II. lemo
premislavati: kaj je pegova smert?

Poslysajte obojno s’ pripravlcnim ser-
com. •

I.

Jezus Kristus je telko za našo odrešene
terpel, da bi pokazal: 1 ) kelka ie hydob-
nost greha; 2 ) da bi nam pokazal obilnost
svoje lybezni proti nam; 3) da bi nas prek-
zadosti odrešil, no nam svojo volo na yrok
pokazal, vse lydi zvelujati.

i) Jezus Kristus je telko za nas terpel,
da bi nam pokazal, kaj za velka zlost greh
je, -za kero je Bog sam skoz dosti no tesko
terplepe zadosti vijiniti mogel. — Greh je
edina hydoba^ kera je boxji voli no našemi
zvelitjapi proti. Boxja vola je, da bi se mi
zveličali, greh pa nas na pogyblepe spravla.
Bog je tjloveka stvoril sebi na rjast, ino
greh nemi jemle toto tjast. Bog *ije skos
svojo lybezen no milost nam v'našem serci
ravnati, greh pa nas z’ lybeznoj posvetnih
retji vexe, gospodyje no premaga. Vse
boxje djapa so na pokonpape greha ino na
našo zveliijape naravnane, ino Apostol Pavel
pravi, da so se zgodile," „da bi se tryplo
greha zapravilo, ino da bi nebi veij grehi
slyxili. K  Rim. 6,6. Bog je svojega Sina zato
poslal, da bi za greh, za toto naj vekso
hydobo zadosti vijinil, kajti niše je tega ne
mogel opraviti, kak le samo Bog. Bog
nam dava milosti, da bi se proti grehi z’
rji mi oroxjavali; Bog je postavil Sakrarnente,
da bi se proti grehi z’pitni branili, ali od
grehov resyvah no zeijistili. Bog nam da

«4

dyhovne pastire, da bi nas v’ veri podvy-
pavali, no greha se ogibati -vyifili. ®Ii nas
Bog z’nebesami zvelipa, on 1o vt|ini, da
smo greh premagali, ino nas s’ peklom
kastiga, da smo se ne greha ogrnili. Greh
zapravi ali vse tote boxje naglede no na¬
menite, on pokonpa zaslyxbe no kervZve-
liparovo, vzeme svetim Sakramentom, mi¬
losti, boxji besedi, obepapi no pretepi
boxjemi no pint pokonija vso m o p , no je
z.abstopske naredi. Bog pe greh ’s sveta
spraviti , ino ijlovek ga p e po prevzetnosti
v’ svojem serci gospodovati pystiti; kak
mopno se more to Bogi zameriti no ga
razxaliti? 4lovek bi se nebi podstopil neo-
bednega greha vpiniti, da bi le htel spo¬
znati velkost no kelkost razxaljepa, kero
se Bogi skoz greh zadene. Skoz greh se
zazdigne plovek proti Bogi, ino razxali pega
S’prevzetnostjoj, nezahvalnostjoj, zaverxe-
pom, ga razxalosti no odnepasti, da je
nepokoren petni, Gospodi celega sveta, no
se pemi teraokorno protistavi. Apgeli pega
v’nebesah bogajo na kim, plovek pa ne,
kaj Jeremias pravi: 5,Ti praviš, jas nepem
slyxiti. <<:  Jer. 2, 20. On se zazdigne proti
Bogi z’naj podstoplivesoj prevzetnostjo), no
nema nikakse pastibojepnosti proti pemi,
no nikaksnega poptepa! človek Boga raz-
Xali z’naj pernesoj nezahvolnostjoj za telko
doblenih dobrot, kerih spoznati nepe; s’
totimi Boga xali no se ga zaverxe, kerega
bi deno mogel za vep meti no vise ceniti,
kak vso ovo na sveti. Bazxaljepe, kero se
Bogi skos greh vpini, pega razxalosti mopno,
ho je petni rtepreneslivo, zakaj mi vemo ’s
svetega pisma, da je pemi xal bilo, kaj je

85

lydi stvori^ Kda je videl pihave bydobnost.
(ien. 6 , 6. lno niše drjrgi je nc mogel to-
tegi razxalepa popraviti, kak Jezus, boxji
Sin; zato pa je za to mogel telko terpeti,
ker pravi: „Viste tne odneqastili.“ Iv. 8,4q.
Telka je ali hydoba grehova. Sveti Ati-
gustin pravi: „Da bi rajši v’pekli brez
greha, kak v’ nebesah z’ enim samim gre¬
hom bil/ 4  lno indi on pravi: „Zdvojiti bi
mogel jas preš vnogost no velkost mojih
grehov, ino preš moje nestetlive zamyde-
iiosti, da bi tvoja beseda, o moj Bog 5  nebi
plovek postala, no med nami prebivala/ 4
2) Jezus Kristus je telko terpel za nas,
naj bi nam pokazal premero no obilnost
svoje lybezni proti nam 5 zakaj iji bi nas
ravno z’ ednoj prelejtoj kaploj kervi odky~
piti znal, je deno on ’z nedomerne lybezni
proti nam vso svojo kerv do zadne kaple
med nezapopadlivimi bolečinami prelejati
htel. Zdaj pa je gotovo, da, kelko vep
kdo za koga dela 110 terpi, telko vep ga
lybi. Ino ne jeizrepti, kelko je Jezus na
teli no na dysi za nas terpel. Kelko bo-?
lepino na svojem teli od pregapapa, bitja,
bipyvapa, ternastega venca, teskega krixa
no ad ran ostrih cvekov, tak, da je on.
marternik vseh marternikov imenyvati. Zate*
pa pravi IzaiaS: „On je za naših krivic
volo orapen bil, zdret je bil za volo nasil*
grehot; kastiga našega mira je bila nacl
pim , ino skoz pegove xmapge smo zdravi
postali. Iz. 53 , 5 . Kaj pa na svoji dysi.
Poglednimo mi na gerdobo. Kda se je Sin
boxji svojerni nebeSkemi oqi za svedoka za
nas ponydil, se je on vidil obloxen z’ nasi¬
tni dugi, kakti obdani no oblepeni z’ naši •

86

mi grehi; z’grehi celega sveta se je vidil
obloxen. Grehi no hydodjaya celega sveta
so ga kakti oblejale, on je v’ge pogroxen
bil, ino nehenlivo so se tote hydobnosti
pred ogi gegovega dyha postavlale, tak da
je nagled totih gerdih reqi ne niedno
megnege gegovega xivlega zapystil. „Jas
sem pogroxeni v’ globogino prepadi, pravi
on skos preroka, vihta me je dolpogrozila/ 4
Ps. 68, 3. Kelka je ali mogla gegova lybezen
do nas biti, da je to vseterpel. — Pogledni-
mo mi bolegino gegovega serca. Nasi grehi
zedigeno na gega poloxeni so gegovo serce
prebodnuli s’tak silnoj boletjinoj,, da bi za-
gled enega samega greha no ene same
zgyblene dyXe xe zadosta bil, gega bnjti.
O kelka je gegova bolečina bila, kelko
suz je on prelejal pri zagledi nezmerne
vnoxine grehov vseh lydi od vseh ifasov,
pri zagledi telko zgyblenih dys, kere so
skos svojo hydobnost vrednost gegove ker-
vi na sebi zapravile no na pogyblege grejo!
zabston je gegova draga no sveta kerv za
ge tekla! On je greš to od take xalosti po¬
bit gratal, da je v’ smertno stiskost padnul,
ino gegov pot je v’ kervavih kaplah na zemlo
tekel. Telki je bil gegov bol ! Vsi lydje
vkyp bi nebi mogli prestati tote bolečine!
Kelka je ali bila lybezen gegova proti nam ?
Izaias pravi: „On je bil zaverxeni, naj
boxnesi vseh moxov; mox bolei[in, ker si
je slabosti skysil. — On si je resniipio nase
betege na se naloxil, ino je nase bolečine
sam nosil/ 4  Iz. 53, 34. Poglednimo mi strah,
ker je krez gega prišel v’ olskem ogradi,
da je imel pred soboj svetost,, pravilnost
svojega razxaljenega otjeta, kastige, kere

8 ?

so si naši grehi zaslyxili, no strašno ter-
plege, kero bi on zdaj terpeti zadeti mogel,
naj bi je spokoril, tak, da se je on zaqel
xalostiti no bojati, ino potrebno je bilo,
da je Aggel ’z nebes prišel no ga omagal.
„Sramota je gegovo obliijje zakrila." Ps. 68,
8. — Poglednimo gegovo osramotege pred
gegovim nebeškim oqetom, kerega svetost
je gega, kda se je s’hydodelami celega
sveta obtexen vidil, pobijala ; sramoto pred
soboj samim, da je kak naj svetesi, gerdost
grehov vsega sveta nosil, sramoto od sveta,
da je vidil, kak se gegovo boxanstvo no
gegova svetost zametava no po neduxnem
pregaga; „sramota lydi je on bil, ino za-
verxek lystva." Ps. 2i, 7. Telko lybezen
je imel Jezus proti nam, da je telko terpel.
Sveti Augustin tydi piše: „Paq naj dobrot-
livesi lybitel lydi je tvoj Sin, nas Gospod
no Bog ! kerega lybavi je ne zadosti bilo ,
da se je do qlovekpostajega iz Divice Merije
ponixal; ty.di se smert krixa je htel na se
vzeti, ino svojo kerv za nas k’našemi zve-
ligagi prelevati."

3 ) Jezus Kristus je telko za nas terpel,
naj bi nas prek zadosti odrešil, no nam
svojo yroqno volo pokazal, vse lydi zve¬
ličati. — Skos svo;o bridko terplege no
smert je Jezus vsem grešnikom vse pomoqke
no priprave po voli spravil, za našo zve-
liqage, ino je nas od oblasti pekla popu-
noma odrešil, je nas prek zadosti priliqne
no moqne na pot proti n obesam postavil,
nam zadosti pomoqkov v’roke dal v’boxjili
zapovedah 110 v’svetih Sakramentih, qi le
ijemo se po totih moqno derxati 110 ge
poliasnyvati k’ našemi zveliqagi, ino se vse

krive poti varvati, Jezus je zato ne kriv,
rji taki odrešeni plovek pa nazaj po svo¬
jem zakrivlepi na pogyblepe pride no se
liezveliqa. Jezus je odresenemi rjloveki
tydi vse potrebne navyke, vse dobre prilike
no svoje boxje milosti v'roke dal, s’kerimi
se zna kreposten no Bogi povolen delati 5
je pega delnika naredil na vseh svojih
zaslyxbah , na zaslyxbah naj blaxeneSe
JDivice Marije svoje matere, no vseh Svet¬
nikov. Velka, je naj velksa nezahvolnost
ali jeste od ijloveka, qi neqe totih prilik
no pomo.iji pohasnyvati ino tak xiveti, da
bi se Jezusi dopadnul no se zveliijal; da
deno vidi, da ga je on prekzadosti odrešil
skos vse tote djapa, kere smo toti post
i|yli, no ga zadosti prilitjnega naredil, se
zveličati, qi se le qe za to skerbeti; qi se
le qe skerbeti, skoz poboxno xivlepe zaslyxov
Jezusovega terplepa no smerti, zaslyxov
preblaxene Divice Marije no vseh Svetni¬
kov, vreden narediti. Jezus nas je zato
prek zadosti odrešil ino nas obogatil. Sveti
Pavel pravi: ,,Jas se zahvalim mojemi Bogi
vseli za vas v’milosti boxji, kera je dana
vam v’Kristusi Jezusi: da ste vi v’vseh
reqah bogati postali v’pem, v’vsoj besedi
no v’vsoj vednosti." 1, Kor. 1, 4, h. Ino •
na drygein mesti: „Vi vete milost Gospoda
našega Jezusa Kristusa, da je za volo vas
sirmak postal, kda je bil bogat, da bi vi
skos pegovo vbostvo bogati gratali." 2, Kor,

P, 9. Sveti Augustin tydi poqydije: „Gospod
nas Bog! kak moqno smo mi tvoji duxniki!
kere si ti tak drago odkypil, s’tak velkim
darom odrešil, ino s’tak lepoj pripravoj pa
sempostavil,"

To so ali bili zroki, zakaj je Jezus za
našo odrešene telko terpel. Zato pa se
i[emo tydi vediti: kaj je gegova smert, ino
od tote v’ drygem deli,

II.

Jezusova smert je zversege boxjih skle-,
nikov nagleduo qloveqjega gorzravnaga od
pada ; zakaj gegova smert je 1) posvedoqilo
ajegovega boxjega poslanstva no resnico
pegovega vyka; 2) posvedoiplo nase o.d-
resitbe , ino 3 ) dno našega vypaga na
zveliqage.

1) Jezusova smert je ali posvedoiptba
gegove boxje poslatbe, ino posvedoqitb a
resniqnosti pegovega boxjega vyka.—= Jezus
Kristus je bil obetani Mesias, boxji Sin,
pd Boga 3;e davno skos preroke oznageni;
ino kda je potle na svet prišel, se je tydi
za totega lydem ovajal; alipa oni so pemi
nehtli tega vervati, no ga ne za boxjega
Sina spoznati; da pa se je le za boxjega
Sina imenyval, so ga zato sovraxiti no pre-.
gagati zaqeli, tak, da so. ga zadniif vlovili,
zvezali, martrali no krixali, ino on je tydi
toto hydozadevage no toto smert radovolno
terpel ino s’ tem seripia pokazal, da je res¬
nico govoril, qi je pravil, da je Sin boxji
od Boga poslani. „On je poroqen bil, da
je sam htel, ino ne odperel svojih vyst.‘ < i
Iz. 53 , 7. On je tydi skos prestanege tote
sramovitne, hydodelqne smerti posvedoqil,
da je gegov navyk ne kriviqen bil; temoij
yesnii[en, da je pravi boxji glas no prava;
boxja beseda. Jezusova milostivna smert
je nam ali naj vekse sreqe , naj slajsi mir,
naj popuneso veselje prinesla, da smo z.a-

9 °

resniifeni postali, kaj je Jezus pravi boxji
Sin, ino pegov navyk resen. Moremo ga
ali moipio vervati no popunoma no zvesto
zderxavati. Jezus je s’$vojoj smertjoj po-
svedoipl, kaj pri svetem Ivani pravi: „Jas
sem izisel od opeta, no sem prišel na svet;
jas zapystim pa svet, no grem k'opeti. —
To pa pravi pismo: da bi vi vervaii, kaj

je Jezus Kristus Sin boxji, ino da bi ver-
vajoip xivlepe meli v’pegovem imeni." Iv.
16, 28.— 20, 3 i. Za "toto velko dobroto
livali sveti Augustin: M Jas hvalim tvoji milni
dobrotlivosti, iuo te slavim (o Gospod!)
dostikrat is celega serca za tvojo neizrečeno
lvbezen, v’keri si nas vboge, nevredne
stvari s’ tak pydovitnoj dobrotlivostjoj lybil,
da si tvojega edinorojenega Sina 's tvoje
krile v' našo sredo poslal, naj bi nas grešnike,
te otroke pogyblepa, zvelitjal."

2) Jezusova smert je tydi svedoiptba naše¬
ga odresepa.— Bog je ijloveka za volo pe-
govega greha ne tak, kak prevzetih no
gizdavih apgelov na veke zavergel; temoif
je oberjal na pegovo odtetje odrešenika
poslati, kak je kapi pravil. „Jas peni so¬
vraštvo postaviti med toboj no med xanoj,
med tvojim semenom no med penim seme¬
nom , ona bode tebi glavo rasklapila, ti pa
bos po v’ peto pipiti lite la." Gen. 3 , i 5 . Ino
resnipno, skos svojo smert je Jezus, toti
poslani odresitel, kapi, hyd.iqi, rasklatfil
glavo, je pokonpal pegovo oblast krez nas,
je premagal vepno smert no pekel, ino vso
zgyble.no plovepanstvo odrešil no odtel od
vepnega pogyblepa; kajti Jezus sam pravi:
»Tlovepji Sin je "prišel iskat zgyblenega, naj
bi je zvelipal." Lyk. ig, 10. I110 pri zadni

9 1

veqerji je pravil: ,,To je kupa novi zakon
v’moji kervi, kera de se za vas prelejala/ 4
Lyk. 22, 2o. Jas sem kak lyq na svet prišel,
da nebi nieden, ker na me verje, v’temah
ostal — ino qi de kdo moje besede slisal,
ino zderxaval, ga nemo jas sodil; zakaj jas
sem ne prišel sveta sodit; temoq zveliqat.
Iv. 12 , 46. 47* Tydi sveti Pavel nas na to
opomipa: „Mi vemo, da Kristus od mertvih
stajoiji ne merje veq, smert na dale nede
veq qrez pega gospod/vala/ 4  Rim. 6, 9.
M Skos qloveka je smert, ino skos qloveka
stanepe mertvih. Ino kak skoz Adama vsi
merjejo, tak tydi v’Kristusi vsi oxivleni
gratajo/ 4  1. Kor. i5,2i,22. Sveti Augustin
pravi: „On je zgybleno ovco ziskal, on jo
je iskal ino najdeno na svojih lastnih plei{ah
nazaj nesel, kak milni Gospod no resnično
dober pastir. — On je pravo neomadeno
jagne, kero grehe od sveta odjemle, ker je
skos svojo niretje našo smert pokonqal,
ino nam skos svojo stanepe xivlepe pa
prinesel/ 4

3) Jezusova smert je zadniq dno našega
celega vypapa na zveliqarje. — Skoz Adama,
pervega qloVeka smo mi zgybili našo ne-
duxnost no našo praviqnost, ino z’ piina
vso našo zavypape na nebesa, smo postali
na veqno pogyblepe zaverxeni. Skos svojo
smert nas je Kristus vse odrešil od totega
veqnega pokvarjena resniqno ino popuno-
ma, nas je postavil na pot proti nebesam.
Negova smert je nam ali prinesla moqno
zavypape no vso zanesepe na veqno zve-
liqape, da je Jezus resnico zveliqeqe vere,
bres kere, no zvynaj kere se je ne mo-
goqno zveliqati, š’svojoj smertjoj poterdil.

9 3

Mi smo zaresniqeni, no znamo terdno vero
no gotovo zanesepo meti na našo odresepe
no spravleno 7.veliqape, qi le qemo se za
tisto na yrok skerbeti no delati. Mi smo
ali qres vso mero sreqni no veseli, da smo
odrešeni, da smo otroki bo.xji postali no
boxjo otroqjost pa dobili, da nebesa pred
soboj pa odperte mamo , zakaj veqna smert
nase dySe je skoz Jezusovo smert no od
mertvih stanitbo premagana no zapravlena
gratala. Zato pa pravi sveti Pavel: „Ti mi
samo v’totem xivlepi na Kristusa vypajoqi
šemo, smo boxnesi od vseh lydi; zdaj pa jo
Kristus od mertvih stanul, pervestnik spa-
joqih, <<  —• smo zato odrešeni, ino kak
slyxebniki boxji mamo „zavypape veqnega
xivlepa, kero je tisti obeqal, kei ne laxe ,
Bog, pred veqnimi qasi. w  „Mi smo qa^
kajoqi na blaxeno vypape, ino na prihod
pasti velkega Boga ino zveliqara našega
Jezusa Kristusa ; ker se je sebe samega dal
za nas, da bi nas odkypil od vse krivote,
ino si zeqistil narod prijetni za naslednika
dobrih del/ £  Tit. 1 , 2. 2, i5. 14 . Sveti
Augustin pravi: „Resniqno , mojo popuno-
nia zanesepe ino vso- mojo zavypape stoji
na dragi kervi našega zveliqara, kera se jo
za našega zvelipapa volo prelevala/ 5

To so ali znamlepa, kere nam kaxejo ,
kaj Jezusova smert jeste.

Ino v’ dneSpera premislavapi smo se
zato po pravici navqili, zakaj je Jezus telko
za našo odresepe terpel! najmreq da binam
pokazal, kelka hvdobnost je greh; da bi
liani pokazal obilnost svoje lybezni proti
nam; ino da bi nas prek zadosti odrešil,
no nam svoja yroqno. vola na zna p e d-^1,

9^

da je litel vse lydi zvelipati. — Mi smo se
na dale podvyqili dnes, kaj je Jezusova
smert; najmrep: da je posvedopitba pego-
vega bt)xjega poslapa no resnice pegovega
vyka, da je posvedopitba našega resnipnega
no popunega odresepa, ino da je dno nase
■vypajosti na vepno zvelipape.

S’ tem ali sklenemo dnes nase postne
premislavapa preš pad ino zdig ploveka.
Mi smo v’pervi postni predgi vidili,kakje
pervi plovek skoz greh padnul ino ves
plovepji narod ža soboj v’ greh pokopal.
Smo vidili, kak se je Bog smilil preš per-
vega ploveka no preš ves plovepji narod,
no pemi odresitela obepal no tydi poslal,
ker je ploveka od pada gorzravnal no ves
svet odrešil od vepnega pogyblepa.

Mi smo qyli, da je Jezus Sakrament
svetega kersta postavil, v’kerem se ploveki
nadobleni greh dolzbrise, vetpia kastiga
odpysti, milost boxja pedeli, no se on za
kersenika v’katolsko cirkvo gorvzeme no
otrok boxji postane; smo se podvyqili, da
je Jezus Sakrament svete pokore postavil,
skos kerega se plovek pa svojih lastnih
grehov no veqne kastige rešiti zna, boxio
dopadepe no mir vesti nazaj dobiti, qi se
Spista spove no prav spobolsa.

Mi smo se navpili, da je zderxavape
boxje besede resitba od vepne smerti. Smo
Zvedili, da je Jezus pastiven vuhod v’Je¬
ruzalem imel, naj bi pokazal, da je prela-
davec pekla no resnipen odresitel sveta, ino
smo poprijeli, da je Jezusovo terplepe no
smert svedoptvo pegovega boxjega poslanst¬
va no dno naSega vypapa na vepno zve-
lipape. — Zahvalmo se ali našemi zvelipari

94

Jezusi Kristusi, ker je dnes za nas merel,
za vse tote velke neizrei{live dobrote,
zahvalmo se genii skoz zvesto zderxavape
ajegovih navykov, skoz ogibape grehov,
no se skerbmo prav skos popunoma pokoro
no pobolsape našega xivlepa se tydi vseh
totih dobrot, no z’ pirni vetpiega veselja
vredni narediti. Amen.

V. B. N. N. V. H. B. D. M. J. V. S.

K

a z  a ir.

Stran.

I. Na i. postno nedelo.

Pad i[loveka. — Pomoq ajemi . 8

II.  Na 2.  postno nedelo.

Jezusovo prezobrazege. — ^loveijjo

prerojene... 24

III. Na 3. postno nedelo.

Izgon vragov. — Izgon grehov • • • • 38

IV. Na 4 . postno nedelo.

Presveto Resno Telo •••««••■•• ••••• 5o

V. Na 5. postno nedelo.

Resitba od vetrne smerti skoz zder-

xavape boxjega vyka..6z

VI. Na cvetno nedelo.

Jezusov vuhod v’Jeruzalem .. 75

VII. Na velki petek.

Jezusovo terplepe no smert. 8r

S’ i{eri(kami pok. And rasa Lajkama
nadobnikov v’ Gradci.

S’ j[erqkami polt. Andrasa bajkama
nadobnikov v’ Gradci.