IAPELJEVMJE i s GLAVE POSHTEVATI s a pervi klaf ljudfkih fhol v’ z. kr. dershavah. Velja nesvesan ... 6 Kr. C. M. — svesan .... 8 Kr. C. M. Szefarfkiga kraljeviga apoflolfkiga velizhaftva pra- vizo, ino s' dovolenjem duhovne oblafti. Na Dunaj i, V’ salogi zef. kralj, bukvarnize sa fholfke bukve per fv. Ani v’ Janesovih ulizali, 1847 , 2 tipi Pervo poglavje. Olirascnje p er vili rasiimkov flite vil. I, Shtevila od eniga do defetih. §. 1 . Pri fhtevilftvu je pervo potrebno, de fe zhlo- vek zhifto raslimi kaj fo fhteviia. Uzhenik naj napelje otroka nar pred, de fe bo rasumii kaj je eno, sato naj mu take in enake prafhanja da: Ktere rezbi vidimo tukej v fholi ? — Ktere tih rezhi tukej po vezhkrat vidimo? — Kar ni po vezhkrat, je le enkrat tukej, je le eno. Kterarezh tukej je farna, le ena? —Kaj je na tvoji glavi le enkrat? — Vsdigni eno roko, — pokashi en perft na roki, — pokafhi eniga fholarja, eno klop, ene bukve; pojdi lim, in naredi eno zherto na tablo. Glejte toraj: Vfaka rezh farna sa fe je eno ali enota, — Ena roka je tedej enota, en perft je A 2 4 enota; ravno tako en fholar, ena klop, ene bukve, ena zherta, itd. Eno je prizhelna vmifel vfih fhtevil; namrezh vfako drugo fhtevilo fe nar bolj rasvidi, zhe fi pri vfakim miflim kolikokrat eno, ali koliko enot ima v febi. §• 2 - Basumik od dveh dati, ali dopovedati, kaj je dve , naj uzhenik naredi na tabli eno zherto, in rezhe: to je ena zberta; potem naj naredi The eno zherto sraven, in naj prafha: Koliko zhert je sdaj tukej ? — Ena zherta in fhe ena zherta, fte dve zherti. — Kolikokrat ena zherta je v dveh zher- tah? — Koliko imafh rok? Koliko nog, ozhef, ufhef? — Pokashi mi dva [kolarja, dva lilta v bukvah, vsdigni dva perila. — Jinenuj ktere shi- vali, ki imajo po dve negi? Kokofhi, golobje, raze, gofi in vli tizlii imajo le po dve nogi. §• 3 . Sdaj naj poklizhe uzhenik fholarja k tabli, naj ga prafha, koliko zhert je she na tabli, in naj rezhe: Naredi k dvema zhertama fhe eno zherto; koliko zhert jih je sdaj? — Dve zherti, in fhe ena zherta fo tri zherte. — Kolikokrat ena zherta je v treh zhertah? — Koliko fholarjev bi moglo lim priti, de hi vfak eno zherto sbrisal? — Po¬ kashi mi tri zherke v bukvah. — Odfhtej od lih klinzov tri. — Sdaj naj vfak tri perfte vsdigne. 5 S- *• Koliko nog' ima ta rnisa? — Shtej jih. — Tri in ena fo fhitri noge. Kolikokrat ena zherta je v fhtirih zherlah?— Ktere rezili imajo fhe po fhtiri no¬ ge? Stol, pbftelja, predalnik imajo po fhtiri noge,— Pokashi fhtiri perfte na roki. — Ktere fhivali imajo po fhtiri noge? Pii, mazhke, konji, voli, ovze ima¬ jo po fhtiri noge, — Pojdi k tabli; koliko zhert vi- difh? — Koliko jih morafh fhe narediti, de bodo fhtiri? — Naredi jo. — Naredi sraven fhe fhtiri pike. Odfhtej od teh klinzov fhtiri. Tako in enako fe bo otrokam dal sapopadik, ali rafumik od pel, fhefl, federn, o feni, devet, deset, de fe bodo v teh fhtevilih zhifto rafumili. Pri fhte- vilu defet naj uzhenik dopove, de fe defet rezhi vkup tudi imenuje ena defetizu. Preden fe fholarjem vifhi fhtevila dopovedo, fe morajo zeliga ftika pervih defetih dobro navaditi. 1, $ htetev, §. 5. Uzhenik naj fhteje pozhafi od eniga do de¬ fetih, in naj k vfakimu fhtevilu primerjeno fhte- vilo perltov vsdigne; otrozi naj fa njim fhtejejo. Potem naj uzhenik farno perfte vsdiguje, in otrozi naj fhtevila imenujejo. Sadnjizh naj fhteje uzhenik, in otrozi naj perfte vsdigujejo. — Kadar fe otrozi tega dobro navadijo, naj jih uzhenik vadi bres- verftno fhteti, to je: naj naredi poljubno fhtevilo 6 zhert na tablo, in kak fholar naj fhtevilo imenuje; ali pa narobe, naj uzhenik fhtevilo isrezhe, in fholar naj toliko perltov vsdigne , ali toliko zhert naredi. — Potem naj vadi otroke ritnifko fhteti od defetih do eniga. Sadnjizh naj da otrokam fhe take prafhanja: Ktero fhtevilo pride po petim? — Ktero pred petim? — med kterima fhtevilama je tedej pet? 2 . Soflitevati, §• Od konza naj otrozi perfle, zherte ali druge rezili, in sadnjizh tudi gole fhtevila fofhtevajo. Od sazhetka naj fe prifhteva le eno, po tem dve , tri itd,; in vfelej le tako dalezh, de ne pride vezli, ko defet. Na primer: En ptrft, in fhe en perft, koliko perftov je to? — Ena zherta, in fhe ena zherta, koliko zhert jih je? — Koliko je tedej eno in eno? — Dve zherti, in fhe ena zherta, koliko jih je? — Tukaj na mifi fta dva klinza, fhe eniga denem sraven, koliko jih je sdaj? — Koliko te¬ dej je dva in eden? — Vsdigni en perft, in sdaj fhe dva, koliko jih je Itegnjenih ? — Koliko je tedej eden in dva?— Ozhe dajo Tonetu dva kraj- zarja, in mati tudi dva; koliko krajzarjev je to? — Koliko je toraj dve in dve ? itd, Preprizhajo naj fe tudi otrozi, de je vfe eno, zhe fe n. p. tri in fhtiri, ali pa fhtiri in tri fofhteva; nar bolj ozhitno fe to pokafhe s zhertami na tabli, namrerh III m | | | |. ah pa j j | | in | | j je obakrat fedem zhert. 7 3. Odjem ati, §• 7. To fe dela kakor fofhtevanje, narpred s zher- tami, potem s drugimi rezhmi, in pollednjizh farno s fhtevili. Tudi tukaj fe odfhteje nar pred eno, potem dve, tri, itd. Na primer: Na tabli Hoji ena zherta, zhe to zlierto fbrifhem, koliko jih oftane? Nobena. — Koliko oftane toraj, zhe eno od eniga vsamem? — Vsdigni dva perila, sdaj eniga ftifni, koliko jih je fhe ftegnjenili? —Zhe odtivehkrajzarjev eniga vsamem, koliko krajzarjov fhe oftane ? «— Koliko tedej oftane, zhe odfhtejem eno od dveh? — Ti dobifh od ozheta dva grofha, in jim kupifh sa dva grofha papirja, koliko jih oftane? — Dva od dveh ne oftane toraj nizh. — Na tablo sapifhem tri zherte, in jih sbrifliem dve, koliko jih fhe oftane? Koliko tedej oftane zhe odfhtejem dve od treh? — Od devetih jabelk fo vftale na veji tri, koliko jih je na tla padlo? — Sa koliko je defet vezh, kakor fhtiri? Koliko fe mora fedmim dofhteti, de jih bo defet? Tukej fe tudi lahko raskladanje fhtevil v dve poljubni fhtevili pred fe vsame. N. p. Kako fe da rasiosliitidve ? V eno in eno. Kako fe darasloshiti de¬ fet v dve fhtevili ? V devetin eno; ofem in dve; fedem in tri; fheft in fhtiri; pet in pet. 4. Mnoshenje. §• 8 . Tudi mnoshenje fe s perftmi, zhertami in dru¬ gimi rezhmi da poozhititi. Vfak otrok naj vsdigne 8 en perft; koliko perltov imata dva vsdignjenih? — Koliko je toraj dvakrat eno? Koliko perltov imajo trije vsdignjenih? — Koliko je toraj trikrat eno ? — Potem naj pet otrok vlak dva perila vsdigne, in uzhenik naj prafha: Koliko perltov imata dva vsdignjenih? — Koliko je toraj dvakrat dve? — Koliko perftov imajo vsdignjenih trije, fhtirje, pet fholarjev? — Koliko je toraj trikrat, fhtirikrat, petkrat dve? — Ravno tako s zhertami. Na tablo le sapifhejo n. p. tri zherte, nekoliko prezh fpet tri, in fe prafha: Koliko zhert jih je? — Koliko je toraj dvakrat tri? Na to fe sapifhejo daljej prezh fpet tri zherte, in fe prafha koliko jih je sdaj; — koliko je toraj trikrat tri? — Koliko je dvakrat fhtiri ? Tudi fe dopove otrokam, de je vfe eno, zhe fe rezhe na primer: dvakrat tri, ali pa trikrat dve; sakaj fheft zhert fe dobi, zhe fe poltavi II I III ali pa | | || || 5. S h te vil o v fhtevilu. §• 9. Naredi fe na tablo ena zherta, in dolti dalezh prezh dve, fhe dalj tri, fhtiri . . . defet zhert, in fe dajo fholarjem flednje prafhanja: Kolikokrat je ena zherta v dveh zhertah? — Kolikokrat je ena zherta v treh, kolikokrat v fhtirih, petih-de- fetih zhertah? — Kolikokrat fe morete dve zherti od dveh zhert vseti? — Kolikokrat je toraj dve v 9 dveh? — Kolikokrat fe dafte dve zherti od treh vseti? Ali pa od treh zhert nobena ne oflane, zhe dve vsamem? Dve je toraj enkrat v treh, in eno The oflane. — Kolikokrat fe dajo tri zherte od ofmih zhert vseti? Dvakrat, in fhe oflanete dve zherti. Kolikokrat toraj je tri v ofmih? — Tvoj brat dobi devet pol papirja, in popifhe vfak mefez fhtiri pold, koliko mefzov bo f-hajal s njimi? Dva mefza, in ena pola mu bo oftala. Kolikokrat je toraj fhtiri v devetih? i. t. d. S takimi vadbami fe morajo otrozi tako dol¬ go vaditi, de fe prav dobro surijo. Opomniti je treba, de fe morajo pri vfaki fledezhi vadbi poprej- fhnje vezhkrat povseti. §. 10 . Sdaj bo prav, otrokam snamnja pervih defet fhtevil, ali fhtevke pokasati, de fe jih nauzhe. Sato naj uzhenik pofamesne fhtevila na tabli s zhertami sasnamnja, in naj poleg sapifhe priftojne fhtevke, namrezh j..*....«. 1 j|... . 2 | j |. 3 f[ [ | ..... . 4 | [ | | | .... . 5 II I I I I • • • • 6 Milili.-. 7 I I I I I I I I • • § IMUNIM 9 I I I I I I I I M io 10 in naj jih vezhkrat sdaj po verlti, sdaj bresverflno povsame. Potem naj sapifhe rasne fhtevilke na tablo, in naj rezhe otrokam jih brati, to je pove¬ dati kolikokrat eno vfaka pofebej pomeni. Ravno tako naj rasne fhtevila imenuje, in naj rezhe otro¬ kam priftojno zherko sapifati. Sapomniti je treba, de fe tukej otrozi sato uzhe fhtevke posnati, ker fe jih v lepopili uzhe pifati, in de fe fholarji navadijo Hrani fvojih bu¬ kev posnati in najti. Kadar is glave razhunijo ali rajtajo, fi fhtevilk ne fmejo nizh mifliti. Tudi v fledijozhiin napeljevanji fo fhtevke le savoljo kraj- fhiga pifanja poftavljene, in kdor razhuni fi mora nameft njih le fhtevila mifliti. II. Shtevila od defetih do Ito. §. 11 . So fe fholarji v pervih defetih fhteviiih zhi- Ho rasumili, in fe v priftojnih vadbah dobro su- rili, fe jim daljejne fhtevila povedo. Poozhitanje fe sgodi nar sloshnifhi s zhertami, ki fe na tablo, po defet v eno verfto, sapifhejo, ali pa s klinzi, ktc- rih fe po defet v butarze nave'she. Naj toraj uzhenik sapifhe na tablo defet zhert, in naj rezhe fholarju defet klinzov nafhteti, kteri fe sveshejo. Potem naj prafha: Koliko zhert je na tabli? Koliko defetiz jih je? — Koliko klinzov je tukej le svesanih? Koliko defetiz jih je ? — K defetim zhertam pridenem fhe eno; koliko jih 11 je sdaj? — Defet in eno fe rezhe enajft (en na defet). Kolikokrat je eno v enajftih? — V tej butarizi je defet klinzov, fhe en klinz pridenem ; koliko jih je sdaj v kup ? — Poglejte fhe enkrat zherte na tabli; koliko defetiz jih je? in koliko zhert je fhe zhes? — Sdaj poglejte tudi teh enajft klinzov; butariza ima 10 klinzov, ali eno defetizo klinzov, in koliko klinzov je sunaj butarize? — Koliko defetiz je toraj v enajftih ? in koliko enot zhes?— Enajft je toraj ena defetiza in ena enota. — Sdaj mi nafhtej ti enajft fholarjov, in tukej na miši enajft klinzov. S. 12- Potem fe gre do fhtevila dvanajft. — Na tabli je verfta 10 zhert, v drugi verfti tudi she ena zherta; sapifhi k nji fhe eno zhert o ; koliko zhert je sdaj ? — Enajft in fhe ena fe rezhe dvanajft. Koliko defetiz zhert je sdaj na tabli? in kolibo enot zhes? — Kaj ima toraj dvanajft v febi? Eno defetizo in dve enoti. — Ali pa s klinzi. Tukej je she ena butarza klinzov, in fhe en klinz zhes; koliko jih je ? — Koliko butarz ali defetiz jih je? in koliko fhe pofamesnih klinzov ali enot zhes? — Zhe imam defet, koliko moram fhe pridjati, de jih bom dvanajft imel? — Koliko je toraj 2 in 10? §. 13. Zhe fe na to visho na tabli k zhertam druge verfte smeraj po eni zherti prideva, tako dolgo, 12 de fe fpet polna verfta 10 zher! dobi; in ravno tako pri klinzih, de fe dobi druga butarza defet klinzov;fe bo pozhali otrokam rasumik od trinajft, flttirnajft, petnajft, fbeftnajft, fedemnajft, ofemnajft, devetnajft, dvajfet dal. — Ob enim naj otrozi po¬ vedo, koliko ima vlako teh fhtevil defetiz in ko¬ liko enot. Kadar fe do fhtev.la dvajfet pride, naj prafha uzhenik: Koliko veifta zhert je tukej na tabli? in koliko zhert je v vfaki verfti ? — Koliko butarz klinzov imamo? koliko klinzov je v vfaki butarzi? — Kolikokrat defet, ali koliko defetiz je toraj v dvajfetili ? dvakrat defet, ali dve defetizi. Tukej je fholarjem treba opomniti, de fe prav sa prav le do defetih fhteje, potem pa fe smeraj od konza sazhne, le fe rezhe Zhe hozhemo fliteti zhes dvejfet, sazhnemo fpet s enim in pravimo : eno in dvejfet, dve in dvejfet, . . . devet in dvejfet. Nameft defet in dvejfet pravimo tridifet. 13 Te fhtevila fe tako poozliitijo: Pod dvema verftama zhert na tabli, kterih vfaka ima defet zhert, ali defetizo, fe potegne fhe ena zherta. in fe prafha: Koliko zhert, ali kolikokrat eno ima lo fhteviio. —- Koliko polnih verfta zhert, ali ko¬ liko defeliz je v 21 ? in koliko zhert je fhe v tretji verfti? — Ta zherta je enota; koliko ima toraj 21 v Tebi? Dve defetizi in eno enoto. Ali pa s klinzi. Tukej fte dve butarzi klinzov, to je, dve defetizi, ali dvejfet klinzov. Prideni fhe en klinz, koliko jih je sdaj? — Koliko hutarz, ali defetiz je toraj v 21? in koliko klinzov, ali enot fhe zlies? 21 je toraj 2 defetizi in 1 enota. Daljej fe potegne v tretji verlti na tabli fhe ena zherta, in otrozi fe opomnijo, kakor pred, kolikokrat eno ima novo fhteviio v febi, potem koliko defetiz in enot je v nji. — Ravno to fe po- ozhiti tudi s klinzi. Kadar fe tako naprej grede pride do tridefet , naj uzhenik opomni, de ima to fhteviio na tabli ravno tri polne verfte, vfaka po 10 zhert, pri klin- zih pa tri butarze, vfako po 10 klinzov, de ima tedej 3 defetize, §. 15 » Ravno tako, in tudi s poozhitanjem s zher- taini in s klinzi fe daljejno fhtevenje pred fe vfame. Po vfakih defeterih zhertah, ali po vfaki defe- ».tizi fe potegne v flednji verfti zherta, in fe prideva zjierta sa zherto, .dokler ni žela verfta 10 zhert 14 fpolnjena. Kolikokrat fe nova zherta potegne, naj fholarji fhtevilo imenujejo, in povedo, koliko de- feti* in enot ima v febi; polne verfte namrezh kashejo defetize, zherte v sadnji. fhe ne zeli verfti, pa enote, ktere ima tifto fhtevilo v febi. Ravno tako s klinzi. Kadar je 10 klinzov v butarzo »vesanih, naj fe smeraj klinz sa klinzam priddva, dokler fe nova butarza 10 klinzov ne napolni. Potem naj prafha uzhenik, kakor pri zhertah, sa vfakokratno fhtevilo in sa njegove dčle; butarze kashejo desetize, klinzi, kteri fhe niso svesani, pa enote. Ob enim fe v priftojnih krajih pove, de fe imenujejo 4 defetize fhtirdefet , 5 defetiz petdefet, . . . 10 defetiz po. §. 16. Kadar fe fhtevila do fto po tukej pokasani verfti dopovedo, fe fhe take in enake prafhanja poftavijo: Kako fe imenuje 10 in o? — 20 in 3? — 70 in 9? Dvanajft je 10 in koliko fhe ? — 35 je 30 in koliko fhe ? Tridefet je kolikokrat 10? — 100 je koliko¬ krat 10? 4 defetize fo kolikokrat 1? — 7 defetiz fo ko¬ likokrat 1 ? Koliko enot imate dve defetizi? — 8 de¬ fetiz ? 15 Koliko defetiz in enot je v 31? Koliko v 67? — v 89 ? 60 enot, koliko defetiz dajo ? — Koliko defe¬ tiz da 30 enot ? — 50 enot ? Med kterimi fhtevili je 37? — 49? — 60? — 91? §• 17 . Defiravno fholarji pri razhunih is glave ne fmejo na fhtevke mifliti, je vender dobro, zbe to, kar fo is glave prerajtali, de fe ne posabi, vidno s fhtevkami snajo sapifati. Sato je potreba, de fe tukej fholarji nauzhe fhtevila do fto b< ati in sapifati, V tej re'zhi naj fe takole ravna : 1. gol defetiz-e. Kakor 10, to je enklja (1) s nizhljo na defni eno defetizo pomeni, ravno tako fe pifhete dve defetizi s dvojkljo (2) in nizhljo na defni; de fe 3, 4, 5, , . . defetiz sapifhe, fe poftavijo trojka (3) zheterka (4), petka (5), ... in fe ji pridene nizldja na defno. Toraj pomeni: 16 2. Defetize in enote. Zhe ima fhtevilo defetize in enote v febi, fe pifliejo enote na meito nizhlje, tedej na defno mefto, defetize pa vttanejo na drugim meftu. N. p. (na primer) fhtir in tridefet ima v febi tri defetize in fhtiri enote, sato fe sapilhe 34; ofemnajft ima v febi 1 defetizo in 8 enot, tedej fe sapifhe 18 . Kako fe sapifhe pet in dvajfet, fedem in petde- fet, eno in ofemdefet. devet in devetdefet? Od druge Hrani, de fe s dvema fhtevkama sapifano fhtevilo bere, ni treba drugiga, kakor de fe v pervi fhtevki na defnim berd enote in v drugi defetize. N. p. 63, perva fhtevka na defnim pomeni tri enote, tedej tri, druga pa 6 defetiz, tedej fheftdefet; toraj fe bere 63: tri in fheftdefet. Sdaj naj bero otrozi flednje fhtevila: 23, 57, 12, 71, 94, 33, 65. III. iShtevila zhes fto. §. 18, Kadar snajo fholarji do fto dobro fliteti, ni daljejno fhtevenje vezli teshavno. Spet fe namrezh sazhne s enim, in fe pred ftavi vfelej befeda fto, namrezh: fto in eno, fto in dve, . , , fto in defet; fto in enajft, fto in dvanajft, . fto in dvejfet; fto in eno in devetdefet, fto in dve in devetdefet, 17 Nameft fto in fto, fe rezhe dve fto Potem fe fhteje ravno tako naprej: dve fto in eno, dvefto in dve, .... in fe pride poredama do tri fto, fhtiri fto, , . . devet fto, tavshenl, ali jeser. Jeser (tavshent) je namrezh toliko, kakor defet fto. Kakor imenujemo defet enot defetizo , tako pravimo fto enotam ftotiza, in jeser enotam jese- ri%a (tavshentiza). Defetiza ima toraj defet enot, ftotiza defet defetiz, in jeser defet ftotiz. §• 19. Sdaj naj fe Jfholarjem dopove, kako fe fhte- vila od fto do jeser sapifhejo, in kako fe sapifane berejo, in fzer po tej verfti: 1. »Same Hotize. Kakor fe ena ftotiza s enkljo (1) in dvema nizhljama na defnim sapifhe, tako fe poflavijo vfe ftotize v tretje mefto, in fe jim priftavijo na defnim dve nizhlji, kadar fe farne ftotize sapifhejo. 100 toraj pomeni 1 ftotizo ali fto 200 „ „ 2 Hotizi ,, dve fto 300 v „ 3 ftotize „ tri fto • •*•••• in 1000 pomeni 10 ftotiz ali jeser. 2. ftotize in defetize. Stotize fe poflavijo v tretje, defetize v drugo mefto, v pervo mefto na defnim pa fe poftavi nizhlja: n. primer: Napeljevanje is glave po/htevati. B 18 tri fto in fhtirdefet fe sapifhe: 340, dve fto in devetdefet „ „ 290. Kako fe sapifhe fheft fto in fhtirdefet ? — fedem fto in tridefet? — pet fto in defe't? 3. Stotize in enote. * Stotize fe poftavijo na tretje, enote pa na pervo mefto na defnim , drugo mefto, ker defetiz nizli ni, fe s nizhljo fpolni; n. pr. fto in fheft fe sapifhe : 106, tri fto in ofem „ 308, Kako fe pifhe dvefto in fheft? — pet fto in devižt? — fedem fto in dve? — devet fto in eno ? — 4, S to tise, defetize in enote, Shtevka ftotiz fe poflavi na tretje, fhtevka defetiz na drugo, in fhtevka enot na pervo mefto na defno. N. pr. fhtiri fto dve in ofemdefet ima v febi 4 Hotize , 8 defetiz in 2 enoti; toraj fe poftavi 4 (Thtirka) na tretje, 8 ^ofernka} na drugo in 2 (4 v oj kija) na pervo mefto ; to je 482. Zhe farno fhtirko (4) sapifhem, ali fe she mo¬ rejo 4 ftotize brati? — Koliko fhtevk mora fhe sa njo priti, de bo 4 pomenila ftotize ? Dve, kterih ena pomeni defetize, sadnja pa enote. Kako fe sapifhe fto in dve in tridefet? — pet fto in eno in fhtirdefet? — ofem fto in dva- »ajft? In od druge Hrani, s tremi fhtevilkami sapi- fano fhtevilo brati, ni treba drusiga, kakor tretjo fhtevilko od defne sa Hotize, drugo sa defetize, in pervo sa enote brati. N. pr. V 738 pomeni 7 Hotize, to je fedem Ho, 3 pomeni defetize, to je tridefet, in 8 pomeni enote, to je ofem; vkup fedem Ho, ofem in tridefet. Kako fe bero flednje fhtevila: 321, 179, 866, 991, 101, 509, 240? §. 20 . Daljejno fhtevenje zhes jeser fe ravno tako dopoveduje, kakor fhtevenje od 1 do 10, od 10 do Ho, od 100 do 1000. — Ravno to fe opomni saflran ravnanja s podukam v pifanji in branji takih vifhjih fhlevil. Ker verh tega take vifoke fhtevila v navad¬ nim sliivljenji malo kdaj na verflo pridejo, in v taki primeri she pred razliun is glave ne bo lahko sa rabo, naj bo to, kar je dosdaj rezheniga, sadofii. 20 Drugo poglavje. Razluuifki raspoli. Naloshitve (Slufgafcen) v Ijudfkim fhivljenji sadevajo vfelej primkane fhtevila, sato fe morajo fholarji s bolj navadnimi denarji , merami in va- gami fosnaniti, in fvediti kako fe drobe in dele. Vender ne bo dobro vliga na enkrat uzhiti, temuzh ob priloshnih prilikah in pofamesnih naloshitvah. Nar imenitnifhi pri naf navadne mere, denarji in vage To tele: Prav sa prav ima navadno leto 365 dni, preftopno leto pa 366 dni. 2. Dolgata mčra. 1 feshinj (klaftra) ima 6 zhevljev, 1 kof platna ali fukna 1, Zhafova mera. 1 leto ima 12 melzov 1 dan ima 24 ur 1 ura „ GO minut 1 minnta „ 60 fekund. i zhevelj 1 pavz (zola) „ 12 pavzov, ima 30 vatlov, „ 12 res (linij). 1 vatel „ 4 zhetertine, 1 zhetertin 2 ofmina 21 3, Votla mera. Sa shito. 1 ftar ima 2 vagana 1 vagan 2 mejnika 1 mernik „ 2 polovnika 1 polovnik „ 8 mer 4. Denarji. 1 goldinar Ima 60 krajzarjev 1 „ », 20 grofhev 1 grofh ,. 3 krajzarje 1 krajzar „ 4 venarje S a mokrote. 1 vedro ima 40 bokalov 1 bokal (mera) „ 2 polizha 1 polizh „ 2 mafelza 5. Vage. 1 zent ima 100 funtov 1 funt „ 32 lotov 1 lot ,, 4 kvintelze 6. {jihtevne rezhi. '1 kopa )l fhilink tl ftavek Cl tuzat ima 60 kofov, 30 j) ?> 15 ji )! 12 )J 1 bala papirja ima 10 rifov, 1 rif ima 20 bukev 1 bukve (pifniga) imajo 24 pol 1 bukve (natifniga) 25 pol. 1 sves peref ima 25 peref. 1. /S o fhtev anj e fh lev il. §. 22 . a. Prifhtevanje fhtevil, ktere nifo vezhi kakor 10. Tega fe navadijo otrozi nar losheje s fhte- venjem po verfti. 1. Ker fhtevenje sa verftjo ni drasiga, kakor neprenehano prifhtevanje eniga k poprejfhnjimu fhtevilu, fo fe fholarji prifhtevanje miga nauzhili 22 - de le urno snajo sapored Hiteti. De bodo pa vfi fholarji pri tem delu svefto pasili naj poklizhe uzhenik pri teh in flednjih vadbah sdaj eniga sdaj eniga, in naj mu rezhe tam naprej fhteti, kjer je poprejfhnji jenjal. 2. De fe otrozi navadijo 2 urno prifhtevati, naj uzhenik rezhe k 1, in potem k vfakimu novi- mu fhtevilu, ki fe pokashe, tako dolgo, de fe do 100 pride, 2 prifhtevati; namrezh: 1 in 2 je tri, 3 in 2 je 5, 5 in 2 je 7, itd, ter fe dobe fhte- vila: 1, 3, 5, 7, 9, . . . 95, 97, 99. — Potem na, fe sazhne s 2, in smeraj 2 prifhleva, in fe 1 do dobile fhtevila: 2 , 4, 6, 8, 10, ♦ . . 96, 98, ICO. — Ko bi fe fhe pri 3 sazhelo, bi ravno te fliete— vila prifhle, kakor zhe fe sazhne pri 1. 3, Na to fe rezhe prifhtevati 3 k 1, in k 4, ki fe dobi, fpet 3, it d. — Potem fe sazhne s 2 in sadnjizh s 3 in fe priftavlja smeraj 3. Dobe fe tele verfte: 1, 4, 7 , 10, 13 ... . 91, 94, 97, 100; 2, 5, 8, 11, 14 ... . 92, 95, 98; 3, 6, 9, 12, 15 ... . 93, 96, 99. 4, Ravno tako fe godi vadba v prifhtevanji fhtevil 4, 5, ... 9, 10, in fe vfelej s 1, 2, 3, ali pa s kterim drugim poljubnim fhtevilam sazhne in fe namenjeno fhtevilo prifhteva. Tudi tukej fe fhtevila nar losheje s zhertami na tabli poozhitijo , ktere fe sapored zherta k zherti pridevajo. Pri teh vadbah je dobro fholarje opomniti na fhtevenje po defetizah. Zhe fe poftavim, k 8 23 fhtevilo 7 hozhe prifhteti, fe rezhe namefl 8 in 7, rajfhi 8 in 2 je 10 in 5 je 15; fhtevilo 7 nam- rezh fe rasloshi v 2 in 5 , in fe prifhteje popred 2 in potlej 5. N a 1 o s h i t v e. 1. Tone ima 10 krajzarjev; koliko bo imel, zhe mu ozhe fhe 5 krajzarjev dajo ? — 10 kraj- zarjov in fhe 5 kr., vkup 15 krajzarjev. 2. Tvoj ozhe fo vzheraj isdali 12 in danfi 8 goldinarjev; koliko vkup fo isdali? — 20 goldi¬ narjev ; sakaj 12 gl. in 8 gl. je vkup 20 gl. 3. Tvoj brat da sa papir 18 kr. in sa perefa 6 kr.; koliko to snefe? — 24 kr. 4. Kmetvaviz ima 00 ovaz, in jih kupi fhe 7; koliko jih ima potlej? — 67 ovaz. 5. V tej fholi je sdaj fhe 73 fholarjev, 8 jih je pa doma oitalo; koliko fholarjev je bilo od sazhetka? — 73 fholarjev, ki fhe hodijo v fholo, in unih 8, ki fo jenjali hoditi, jih je vfih vkup 81 fholarjev. 6. Tvoj brat je 15 let /lar, in ima fhe 7 let v fholo hoditi; koliko bo flar, kadar is fhol pride? — 22 let. 7. Branjovka preda jabelk sa 48 kr., in hruflik sa 9 kr.; koliko to snefe? — 57 kraj¬ zarjev. 8. En funt olja velja 21 kr.; zhe bo sdaj po 9 kr. drashji, po zhim bo ? — po 30 kr. 24 $. 23. b. Prifhtevanje fhtevil, ktere fo vezhi kakor 10. Pri tem fe gre po tej verfti: 1. Kadar fta oba fhtevila gol defetize. Poto¬ vim, 50 in 20 je 70; sakaj 50 je 5 defetiz, 20 fte 2 defetizi, 5 defetiz in 2 defetizi je 7 defetiz ali 70; — ali: 50 je 5 krat 10, 20 je 2 krat 10, 5 krat 10 in 2 krat 10, je 7 krat 10, to je 70, Koliko snefe 40 in 30? Koliko 20 in 60; 30 in 50; 10 in 80; 70 in 30? 2. Kadar fo drugo fhtevilo gol dcfetize. Na primer, 45 in 30; naj fe rezhe: 40 in 30 je 70, in 5 je 75. — Koliko snefe 26 in 40; 37 in 50; 71 in 20; 63 in 30 ? Po vezli tazih primerih morajo fholarji drugo fhtevilo na ravnoft k per- vimu prifliteti; na primer: 45 in 30 je 75. 3. Kadar imata oba fhtevila defetize in enote » Tukej fe tako nar losheje ravna, de fe k pervimu fhtevilu nar pred defetize drusiga fhtevila, potem fhe le enote prifhtejejo. Potovim: 25 in 43; naj fe rezhe: 25 in 40 je 65, in 3 je 68. — Tudi fe lahko takole dela: 20 in 40 je 60, 5 in 3 je 8, vkup 68; — ali: 2 defetizi in 4 defetize je 6 defetiz; 5 enot in 3 enote je 8 enot; tedej 6 deletiz in 8 enot, to je 68. Koliko snefe 25 in 15; 38 in 39; 79 in 12; 32 in 67; 29in 17; 33 in 42; 88 in 12? 25 4. Sofhlevanje fhtevil, ktere imajo tudi ftotize, je she bolj teahavno, she savoljo tega, ker fe flite- vila teshko v glavi obdershe; to je tedej le sa bolj rasumne fholarje. Tu fe tako ravna, de fe k pervimu fhtevilu nar pred Hotize, potem defetize, in na sadnje enote prifhtejejo. Na primer: koliko snefe 345 in 456 ? Rezhe fe: 345 in 400 je 745, in 50 je 795, in 6 je 801. — Tudi tako bife dalo to fofhtevanje fpeljati: 300 in 400 je 700, 40 in 50 je 90, imamo she tedej 790, daljej 5 in 6 je 11, in nnih 790, snefe toraj 801. N a 1 o s h i t v e. 1. Koliko snefo 30 kr, in 20 kr.? —• 50 kr. 2. Jdshek je imel 2 gl. 26 kr., ftriz mu dajo fhe 20 kr.; koliko ima potlej? — 2 gl. 46 kr. 3. 45 XX in 30 XX koliko funtov je to? — 75 XX. 4. Tvoj ozhe fo Kari 35 let, in mati 30 let; koliko to snefe ? — 65. 5. Dninar saflushi pervi dan 48 kr. drugi dan pa 40; koliko je saflushil? — 88 kr. 6. Koliko snefe 18 lotov in 14 lotov? — 32 lotov, to je 1 XI, 7. Nekdo isda na dan 28 kr. sa jeftvino, in 25 kr. sa druge potrebe; koliko isda vkup? — 28 kr. in 25 kr. je vkup 53 kr. 8. Tvoja mati kupijo dve ruti, ena velja 1 gl. 12 kr., ena pa 45 kr.; koliko veljate obe ? — 1 gl. 57 kr. 26 9. Tvoj ozhe imajo dva dolshnika, pervi jim je dolshan 400 gl. drugi pa 500 gl.; koliko to snefe? — 900 gl, 10. Nekdo ima gotoviga dnarja 2500 gl. in nalosheniga dnarja 4000 gl.; koliko je njegovo premoshenje ? — 6500 gl. §• £4. e. Jih je vezli kakor dva fhtevila fofhtevati, le nar pred dva fofhtejeta, in k temu, kar fe dobi, fe prifhteje tretje fhtevilo, itd. Naloshitve. 1. Odrafhen zhlovek ima 8 fprednjih sob, 4 podozhnike', in 20 kozhnikov, koliko sob je vfih vkup ? — 8 fprednjih in 4 podozhniki jih je 12, in fhe 20 kozhnikov, jih je 22 sob. 2. 1 %£ rajsha velja 8 kr.; koliko velja 5 — 2 < 8! snefe 8 in 8, toje 16 kr., 3 ( U 16 in 8, to je 24 kr., 4 veljajo 32 kr., in 5 ž? 40 kr. 3. Kolikokrat ura udari kadar vfih 12 ur odbije ? — 78 krat. 4. V neki vali je 50 prebivavzov, v drugi 40, v tretji 70; koliko jih je v vlih treh vafeh ? — 50 in 40 je 90, in 70 je 160; toraj 160 pre¬ bivavzov. 5. Nekdo je isdal pervi mefez 28 gl., drugi mefez 25 gl,, tretji mefez 17 gl.; koliko je isdal vfe tri mefze ? — 28 gl. in 25 gl. (28 in 20 jih 27 je 48, in 5) je 53 gl.; in 17 gl. (53 in 10 je 63, in 7) je 70 gl.; zel isdajk je tedej 70 gl. 6. Sholar kupi 3 bukve; perve veljajo 20 kr. druge 16 kr., tretje 12 kr.; koliko veljajo vfe troje ? — 48 kr. II, Odfhlevanje fhtevil. §. 25. a. Odfhtevanje fhtevila, ktero ni vezhi, kakor 10. i Odjemanja fhlevil fe privadi s ritinfkim fhte- venjem. [ 1. Uzhenik naj rezhe 1 vseti od fto, potem od 99, itd. de fe do 1 pride; namrezh: 1 od ICO oftane 99, 1 od 99 oftane 98, . . . tako, de fe poredama dobe fhtevila: 100, 99, 98, 97, . . . . 4, 3, 2, 1, 0. 2. Potem naj fe 2 od fto jemlje, kjer fe dobe fhtevila: 100, 98, 96, 94, . . . 8, 6, 4, 2, 0. — Potem fe sazhne jemati od 99 smeraj po 2; tu fe dobe fhtevila: 99, 97, 95, 93, .... 7, 5, 3, 1. 3. Sdaj fe fpet sazhne s 100, in fe odjemlje 3, od 97 fpet 3 . . . — Ravno tako fe odjema 3 od 99, potem od 98. Tiikej fe tele fhtevila pri- kashejo: 100, 97, 94, 91, .... 10, 7, 4, 1, 99, 96, 93, 90, .... 9, 6, 3, 0, 98, 95, 92, 89, ... . 8, 5, 2. 28 4. Ravno po tej vishi bo vadil uzhenik Iho- larje jemati 4, 5, . . . 9, 10, od 100, 99, ali od kakiga drusiga poljubniga fhtevila. Tudi pri tej vadbi fe morajo fhtevila s zher- tami poozhitili, N a 1 o s h i t v e. 1. Jdshek ima 45 kr. in isda 8 kr.; koliko mu jih fhe vftane? — 8 kr. od 45 kr. vsetih dajo 37 kr. 2. Sholar fi kupi sa 6 kr. papirja, in da dvaj- fetizo, koliko krajzarjov bo is nje nasaj dobil? — 14 kr. — Sakaj ? 3. Tvoj ozlie fo sdaj 30 let ftari , ti pa 7, koliko fo ozhe fiarifhi ko ti ? — 23 let. 4. Neki gofpod potegne vfak mefez 40 gl., in jih prifhpara 9 gl.; koliko isda ? — 31 gl. 5. Tine kupi 15 hrufhk, zhe jih 5 fne, koliko mu jih fhe oltane? — 10 hrufhk. 6. Nekdo je dolshan 52 gl. in plazha na ta dolg 9 gl.; koliko je fhe dolshan? — 43 gl. 7. V neki fholi je 45 fantov, deklizhov je 10 manj ; koliko jih je toraj ? — 35. §. 26. h. Odfhtevanje fhtevila, ktero je vezhi, kakor 10. Pri tem fe ravna po tej verlti: 1 . Zke imata oba fktevila sgol dese/ize v febi. Na primer, od 70 je odfhteti 30, koliko oftane? 40; sakaj od 7 defetiz 3 defetize prezh, oftanejo The 4 defetize, to je 40; —■ ali: 70 je 7 krat 10, 30 jo 3 krat 10; 3 krat 10 od 7 krat 10, oftane fhe 4 krat 10, to je 40. — Koliko oftane zlie fe vsame 20 od 50; 50 od 80? 2 . Zhe ima le tiflo jhtevilo , ktero fe odfhieje , defetize v febi. Na primer, koliko oftane zhe vsa- mem 20 od 54? — Se rezhe: 20 od 50 oftane 30 in fhe 4, toraj 34. — Koliko oftane, zhe fe vsame 30 od 46 ; 20 od 85; 40 od 71; 70 od 99? Po nekterih vadbah morajo fholarji na ravnoft defetize odfhteVati, poftavim, 20 od 54 oftane 34. 3. Kadar imata oba fhtevila defetize in enote v febi . Tukej bo nar losheje, de fe od vezhiga fhtevila nar poprej defetize in potem enote manj- fhiga fhtevila odfhtejejo. N. pr. od 65 je odfhteti 41; fe rezhe: 40 od 65 oftane 25, in fhe 1 prezh, jih oftane 24. — Tudi tako fe lahko dela: 41 od 50 oftane 9, 50 od 65 oftane 15, in unih 9 ki fo pred oftali, je 24. To je, prafha fe koliko manka enotam manjfhiga fhtevila do žele sa 1 vezhi defetize, de fe tako dobi fhtevilo s sgol defetizo ktero potem odfhteje od vezhiga fhtevila, in oftank fe prifhteje k temu, kar je pred do defetize man- kalo. Koliko oftane 22 od 35; 47 od 89; 53 od 61; 37 od 94? 4. Zhe Hirajo fhtevila tudi floiize , je odfhte- vanje is glave sa otroke vozili del preteshko. Tukej bi fe mogle od vezhiga fhtevila nar pred 30 . ftotize, potem aijfetjze in sadnjizh enote odfhteti. Poltavim, koliko oftane zhe fe od 1000 odfhteje 548? Od 1000, 500 prezh, oftane fhe 500, od 500 prezh 40, oftane 460, in The 8 prezh, oftane 452. Naloshitve. 1. Koliko oftane zhe Te 30 kr. od 1 gl. vsame ? — 1 gl. je 60 kr.; 30 od 60 oftane 30. 2. Koliko k 50 kr. The manka do 1 gl. ? — 10 kr. 3. Koliko manka do 1 gl. zhe imam 35 kr.? — Od 35 kr. do 40 kr. manka 5 kr.; od 10 kr. do 60 kr. manka 20 kr.; tedej od 35 kr. do goldinarja manka 25 kr. 4. Pek kupi 45 ftarov moke, v kruh je po- pezhe 20 ftarov; koliko moke fhe ima? — 45 ftarov, 20 ftarov manj , je 25 ftarov. 5. Dninar isda na dan po 38 kr. saflushi pa 50 kr.; koliko vfak dan prifhpara? — 38 kr. od 50 kr. oftane 12 kr. 6. V fodzhikuje bilo 82 mer vola; zhe fe ga je 53 mer potozhilo, koliko ga fhe oftane? — (50 od 82 oftane 32, in fhe 3 prezh, oftane) 20 mer. 7. Klobzhar prinefe na fomenj 58 klobukov, proda jih 15; koliko jih fhe ima? — 43 klobukov. 8. Kmet ima 87 mernikov pfhenize, 18 merni¬ kov je je prodal, koliko mu je vftane? — 69 mer¬ nikov. 31 9. Nekdo ima letniga prihodka 800 gl. pa le 600 isda; koliko fhrani vlako leto? —200 gl. 10. Od 5 gl. 40 kr. je treba odfhteti 3 gl. 10 kr. koliko oftane? — 3 gl. od 5 gl. oftane 2 gi. in od 40 kr. prezh 10 kr. ollane 30 kr.; tedej vfiga oftane 2 gi. 30 kr. 11. Koliko oftane zhe 1 gl. 50 kr. od 4 gl. 15 kr. odfhtejem? — Rezhe fe: 1 gi. od 4 gi. 15 kr. oftane 3 gi. 15 kr., sdaj fe odfhteje 50 kr., od 3 gi., ter oftane 2 gi. 10 kr. in unih 15 kr. je vkup 2 gl. 25 kr. — Ali pa: od 1 gl. 50 kr. do 2 gl. manka 10 kr.; 2 gl. od 4 gl. 15 kr. oftane pa 2 gl. 15 kr. in unih 10 kr. je 2 gl. 25 kr. Naloshilve naj otrozi na mnoge vishe sdelu- jejo, in naj farni prefodijo ktera visha je pri po- febnih razhunih nar bolj pripravna. lil. Mnoshenj e pile v i l, §. 27. a. Shtevila mnoshiti fe pravi ravno tifto fhtevilo vezhkrat, mnogokrat useti. Nar pred je treba de fe navadijo otrozi take fhtevila mnoshiti, klere nifo vez/ii , ko 10, to je, de fe navadniga enkrat eno nauzhe. Uzhenik naj fkerbi, fte otrozi tega ne bodo le is glave snali, temuzh tudi rasvidno umeli in svefto v fpominu obdershali. Naflednje ravnanje bo do zilja vedlo. Prafha fe: koliko je 1 krat 1? — 2 krat 1 ? “ 3 krat 1 ? itd, Sholarji to she pred ved6, zhe imajo le prave rasumke od pervih fhtevil. 32 Sdaj fe preftopi k mnoshenju 2 (dvojke). Uzhe- nik poklizhe 10 fholarjev, in jih poftavi tako, de jih vli drugi fholarji morejo viditi. Potem rezhe enimu fholarju famimu, potem drugimu, in po- zhafi tretjimu in flednimu po dva perila vsdigniti, in prafha vfelej: Koliko jih ima po dva perila vzdignjenih? Koliko perftov je to vkup? Koliko je toraj 1 krat 2,2 krat 2, 3krat2... perftov?—Na- melt perftov sapoozhitanje vedejo tudi klinzi, uzhenik da namrezh vfakimu defeterih fholarjev 2 klinza v roko, ktere proti tlem dershd in na pomigljej vkvilhko vsdignejo; med tem fe prafha kolikokrat po dva klinza lla po konzu? in koliko klinzov je vfih vkup? Koliko je 1 krat 2 klinza, 2 krat 2 klinza, 3 krat 2 klinza, . . . ? Tudi s zherta- mi na tabli fe to da poozhititi, uzhenik namrezh potegne dvd zherti, nekoliko prezh fpet dve, in potem smeraj fhe po dve, in prafha vfelej: koliko¬ krat po dve zherti fo til? in koliko jih je vkup? Koliko je toraj 1 krat 2 zherti, 2 krat 2 zherti, 3 krat 2 zherti, — . . . ? Sdaj naj li da uzhenik mnoshino dvojke sdaj od eniga, sdaj od eniga fholarja povedati. Ravno po tej vishi in s ravno takim poo- zhitvanjem naj potem uzhenik vadi in uzhi fholarje mnoshiti 3, 4, 5,. . . 9, 10, Pri teh vadbah naj fe uzhenik vender ne pre¬ hiti, de ne bo prellopal k mnoshenju vezhiga fhtevila, dokler otrozi fhe manjfhiga fhtevila ne snajo dolti urno mnoshiti. Is-hajk teh vadeb je sapopaden v fledezhi tablizi. 33 Napeljevanje is glave pofhtevati. C 34 §• 28 . Savoljo fpremembe in vezhiga urjenja naj uzhenik te is-bajka v priftojne primere oblezhe, poiiavim : N a 1 o s h i t v e. 1. Koliko krajzarjev dafta dva grofba? — 1 grofh je 3 kr.; 2 grofba toraj 2 krat 3, ali <> kr. 2. Koliko krajzarjev da pet defetiz?— 1 de- feliza ie 10 kr., 2 defetizi 2 krat 10, 3 defetize 35 3 krat 10, .... 5 defetiz 5 krat 10 kr.; tedej 50 kr. 3. Eno okno ima 6 fhip, koliko jih ima 8 oken? — 2 okna imata 2 krat 6, 3 okna 3 krat 6, tedej 8 oken 8 krat 6 fhip, to je 48 fhip. 4. 1 ?? rajska velja 8 kr.; koliko velja 7 Kt — 56 kr. 5. V 1 klopi fedi 6 fholarjev; koliko jih fedf v 10 klopeh? — 60 fholarjev. 6. Nekdo saflushi 10 gl. na mefez; koliko safluski v 8 mefzih? — 80 gl. 7. Med 6 ubogih fo bili denarji deljeni, tako de je vfak 5 kr. dobil; koliko fo vfi vkup dobili? — 30 kr. 8. Koliko velja 10 Ž7 mefa po 9 kr.? —- 90 kr., ali 1 gl. 30 kr. 9. Pofel fturi vfak dan 8 milj pota; koliko v 6 dneh? — 48 milj. §. 29. b. Mnoshenje fhtevila, ktere je ves&hi, kakor 10. Tukej fe ravna po tej verlli: /. Kadar ima fhtevilo sgol defelize v febi. Na pr. 2 krat 40 je 80; sakaj 2 krat 4 defe- tize je 8 defetiz, to je 80; ali pa: 40 je 4 krat 10, 2 krat 4 krat 10 je 8 krat 10, to je 80. — C 2 36 Koliko je 3 krat 20; 5 krat 20; 4 krat 30; 6 krat 80; 7 krat 50? 2. Kadar ima ffile vil a defetize in enote v febi. V tem prigodku fe defetize in enote mnogo¬ krat vsamejo. Na pr. koliko je 2 krat 32? — Se rezhe: 2 krat 30 je 60, 2 krat 2 je 4, in 60 je 64. — Koliko je 3 krat 26; 4 krat 41; 6 krat 82; 8 krat 54; 7 krat 69 ? 3. Kadar ima /htevilo tudi flotize * febi. Tukej je razhun is glave she teshavnifhi, til fe morajo nar pred Hotize mnoshiti, potem defe¬ tize in na sadnje enote. N. pr. koliko snefe 3 krat 248? — 3 krat 200 je 600, 3 krat 40 je 320, in 600 je 720, 3 krat 8 je 24, in 720 je 744; 3 krat 248 je toraj 744. — Koliko je 10 krat 140? — 10 krat Ho je 1000, 10 krat 40 je 400, in 1000 je 1400. Naloshitve. 1. Koliko krajzarjev dafla 2 gl. — 1 gl. ima 60 kr., 2 gl. je toraj 2 krat 60 kr., to je, 120 kr. 2. 10 reveshov dobi vfak 12 kr.; koliko dobč vfi vkup? — 10 krat 12 kr. je 120 kr., tedej dobe 2 gl. 3. Kmet ima 63 ovaz; zhe vfaka 3 volne da, koliko volne dajo vfe vkup ? — 63 krat 3 ‘S ; 63 krat 3 je pa toliko, kakor 3 krat 63; 3 krat 60 je 180, 3 krat 3 je 9, tedej vkup 189 $6 volne. 4. Na vertu je 8 verft drevef, v vfaki verftl jih je 24; koliko drevef je? — 8 krat 24 drevef; 8 krat 20 je 160, 8 krat 4 je 32, in 160 je 192, tedej 192 drevef. 5. Koliko krajzarjev da 19 grofhev? — 19 krat 3, ali 3 krat 19 kr., to je 57 kr. 6. 1 Ž? kafeta velja 36 kr.; koliko velja 4 Ž?? — 4 krat 36, to je 144 kr., ali 2 gl. 24 kr. 7. 1 mafla velja 13 kr. koliko velja 5 $5f? — 65 kr., ali 1 gl. 5 kr. 8. 4 bratje poverbajo vfak po 800 gl.; koliko je žela verbfhina? — 3200 gl. 9. Od moshke frajze hozhe mojfhkra 35 kr., koliko bo Ion sa 3 frajze snefel? — 105 kr,, to je 1 gl. 45 kr. 10. Nekdo isda na dan 3 gl. koliko snefe to v 1 letu (365 dni) ? — Ko bi fe isdalo po 1 gl. na dan, bi sneflo to v 365 dneh 365 gl.; zhe fe pa 3 gl. na dan isda , bo to sneflo 3 krat 365, to je 1095 gl. §. 30. c. Shtevilo vezh ko 10 krat pomnoshiti. Pri tem fe gre po tej verfti: /. Zhe fe /hlevilo SO krut, 30, 40, . . . 90 % 100 krut v sume. Na primer: Koliko je 20 krat 40? — 10 krat 40 je 400, 20 krat 40 je fhe enkrat toliko, tedej 38 800; ali pa; 20 krat 4 je 80, 20 krat 4 defetize je 80 defetiz, to je 800. — Koliko snefe 30 krat 24 ? — 30 krat 2 defetize je 60 defetiz, to je 600, 30 krat 4 je 120, in unih 600 je 720. 2. Kadar je treba fhlevih vezh ko 10 krat , 20 krat itd. vseh. Takrat fe tolikokrat vsame, kolikor defetize kashejo, in po tem fhe tolikokrat, kolikor enote kashejo. Na pr. Koliko je 12 krat 25? — Nar pred fe prerajta 10 krat 25, to je, 10 krat 20 je 200, 10 krat 5 je 50, in 200 je 250; sdaj pa fhe 2 krat 25, namrezh 2 krat 20 je 40, 2 krat 5 je 10, in 40 je 50 ; 250 in 50 je 300. Koliko je 24 krat 32? — Vsame fe 32 nar pred 20 krat, po tem 4 krat in fe fofhteje. 20 krat 30 je 20 krat 3 defetize, to je 60 defetiz, ali 600, 20 krat 2 je 40 in 600 je 640; sdaj pa fhe 4 krat 30, ali 4 krat 3 defetize je 12 defetiz, to je 120, in 4 krat 2 je 8, in 120 je 128; 640 in 128 je 768. Taki foftavljeni razblini bodo ven- der le s bolj umetnimi fholarji vedle. Naloshitve. 1. Koliko krajzarjev vershe 20 gl.? — 1 gl. ima 60 kr. 20 gl. tedej 20 krat 60 kr.; to je 1200 kr. 2. 1 bokal vina velja 16 kr. koliko velja 30 bokalov? — 480 kr. 3. Gofpod ima plazhila na mefez 30 gl., koliko ▼ 1 letu? — 12 krat 30 gl., to je 360 gl, 39 4. Ograja ima 15 rant, kterih vfaka je 11 zh e vij e v dolga; kako dolga je vfa ograja? — 15 krat 11 zhevljev; 10 krat 11 je 110, 5 krat 11 je 55, vfe vkup 165 zhevljev. 5. Koliko lotov je 22 funtov? — 1 Ž? je 32 lotov, 22 H bo dalo toraj 22 krat 32 lotov, ali 704 lote. 6. Bukve imajo 92 Hrani, in na vfaki Hrani 34 verfl; koliko verfl imajo žele bukve? 3128 verfl. IV. Shtevito v / 'hleviln . §. 31. a. Kadar uianjfhi fhtevilo ni vezhi, ko 10, in v vezhim fhtevilu ni zhes defetkrat. Pri tem naj fe takole ravna: Uzhenik naj praflia nar pred: Kolikokrat je 1 v 1? — kolikokrat v 2? — v 3, 4, ... 9, 10? — To ne potrebuje vezhi poozhitanja, ker imajo fholarji sbe d"fii zhifl rasumik od pervih fhtevil. Viditi kolikokrat je 2 v rasnih fhtevilih, naj naredi uzhenik na tabli 2 zher i, sraven fpet dve itd. in prafha: Kolikokrat 2 zherti fle v 2 zher- tah ? 1 krat. — Kolikokrat fle 2 zherti v 4 zher- tah? 2 krat. — Kolikokrat fle 2 zherti v 7 zher- tah ? 3 krat, in 1 zherta oftane. — Kolikokrat fe dafte 2 zherti od 10 zhert vseti? kolikokrat je toraj 2 v 10 ? itd. She bolj rasumevno fe da to is mnoshivne tablize enkrat eno is peljati. Uzhenik 40 naj prafha : Koliko je 1 krat 2 ? koliko 2 krat 2 r ali dvojno od 2? koliko je 3 krat 2, ali trojno- od 2? itd. Te mnogoterine od 2 naj li da uzhenilc po vezhkrat povedati, in naj take in enake pra- fhanja poftavi: Je 6 mnogoterina od 2? kolkera? Trojna. Kolikokrat je toraj 2 v 6? 3 krat. — Ali je 14 mnogoterina od 2? kolikokrat 2 je? 7 krat. Kolikokrat je toraj 2 v 14? 7 krat. — Ali je 17 mnogoterina od 2 ? Ktera je blishnji manjfhi mno¬ goterina od 2? 16. Toraj fe da 17 v 16 in 1 rasloshiti. 16 je 8 krat 2; kolikokrat je tedej 2 v 16? 8 krat. Kolikokrat je toraj 2 v 17? Tudi 8 krat, pa 1 fhe oftane. itd. Ravno tako fe s zhertami na tabli in is mnoshivne tablize da pokasati, kolikokrat je 3, 4, 5, . . 9, 10 v rasnih fhtevilih, ali zhe kaj oftane. Zhe bi fe hotlo , poftavim is enkrat eniga raska- sati, kolikokrat je 5 v rasnih fhtevilih do 50, fe mora pomifliti, ali je dano fhtevilo mnoshina is 5. Zhe je to, je tudi 5 v tem fhtevilo bres ka- kiga oftanka, in fizer je tolikokrat v njem, koli- kerno is 5 je to fhtevilo, Zhe pa tifto fhtevilo ni mnoshina is 5, fe mora pa vseti blishnji manjfhi mnoshina; kolikerno is 5 je to, toliko¬ krat je 5 v danim fhtevilu, pa vender ne na tanko ampak nekaj oftane, kar fe dobi, zhe fe tifta blish- nja manjfhi mnoshina od daniga fhtevila odfhteje. Kolikokrat je 7 v 58 ? -— Tu naredim toli¬ kokrat po 7 zhert na tablo, de 58 zhert dobim, potem vidim kolikokrat po fedem zhert je v 58, in koliko zhert fhe oftane. Ali pa li miflim mno- shine od 7, med kterimi je 56 blishnje manjfhi 4£ fhtevilo pod 58, in to je ofmerno is 7; tedej je- 7 v 58 8krat, pa ne na tanko, ker 2 fhe oftane, (56 od 58 oftane 2). Is-hajki teh vadeb, bres imenovanja vftankov, fe najdejo v fledijozhi tablizi, ki fe eno v enim imenuje. 42 §. 3?. Tudi eno v enim naj fe v prilizhnih naloshit- vah v rabo in urjenje oberne. Naloshitve. 1. En goldinar naj fe med uboge tako ras- deli, de bo v fak 6 kr. dobil; koliko ubogih bo obdeljenih ? — 1 gl. ima 60 kr.; 6 kr. je v 60 kr. 10 krat; tedej bo 10 reveshov obdeljenih. 2. Koliko vatlov fukna fe dobi sa 32 gl., zhe 1 vatel 4 gl. velja?—8 vatlov; ker fo 4 gl. v 32 gl. 8 krat. 43 3. Koliko krajzarjev gnefe 24 venarjev? — Na vfak krajzar gredo 4 venarji, tedej 24 venarjev da 6 krajzarjev; ker gre 4 v 24 6 krat. 4. Nekdo bi rad sa 40 gl. frebra bankovzov po 5 gl. samenil; koliko bankovzov bo dobil? 8 bankovzov; sakaj 5 gl. je v 40 gl. ravno 8 krat. 5. 28 pol popirja fe rasdeli ined 7 fholarjev, po enakih delih; koliko bo vfak dobil? —1 pole. 6. Tvoj ozhe fo ti pozhali 12 dvajfetiz pode¬ lili, koliko goldinarjev to snefe? — 4 gl, 7. Svesek popirja (teka - ) velja 6 kr., koliko sveskov bi dobil sa 1 gl.? — 10 sveskov. 8. Koliko defetiz je 70 krajzarjev? — 7 de- fetiz. §. 33. b. Kadar manjfhi fhtevilo ni zhes 10, pa v drugo fhtevilo vezh ko 10 krat gre. Tii fe ravna po tej verfti: 1. Kadar je manjfhi fhtevilo ravno 10. Na primer: Kolikokrat je 10 v 400? — 10 v 40 je 4 krat, v 400 pa je 10 krat tolikokrat, toraj 40 krat; ali pa: 10 je v vfaki defetizi 1 krat, 400 je 40 defetiz, toraj je 10 v 400 ravno 40 krat.—Kolikokrat je 10 v 300, v 500, v 900, v 1000? Po nekterih vadbah bodo fholarji to na rav- 44 noft vedili povedati, namrezh: 10 v 400 je 40 krat. Kolikokrat gre 10 v 750? — 10 v 700 gre 70 krat, 10 v 50 5 krat, vkup 75 krat. — Koli¬ kokrat je 10 v 380, 590, 280, 310? Kolikokrat je 10 v (;35? — 63 krat in 5 fhe oftane. 2. Kadar fo defetize rezhjiga fhtevila ravno mnoshina manjfhiga fhtevila . Kolikokrat gre 3 v 69? — 3v6 gre 2 krat tedej v 60 20 krat, 3 v 9 3 krat, vkup 23 krat. — Kolikokrat gre 4 v 84; 2 v 68; 3 v 96; 5 v 105; 8 v 248; 9 v 369? S . Kadar defetize vezhjiga fhtevila nifo mno¬ shina is manjfhiga fhtevila . Tukej je treba vezhji fhtevilo rasloshiti. Kolikokrat je 3 v 84? — ,84 fe rasloshi v 60 in 24, in fe rezhe: 3 v 60 je 20 krat, v 24 pa 8 krat, toraj vkup 28 krat. — Kolikokrat je 6 v 324? Rezhe fe: 6 v 300 je 50 krat, 6 v 24 je 4 krat, vkup 54 krat. Kolikokrat je 8 v 96? 3 v 54; 6 v 72; 5 v 95? Bolj foftavljene vadbe To fpet le sa bolj pre- brifane fholarje. Naloshitve. 1. Strofhki popotne drufhine snefejo 140 gl.; zlie pride na vfako olebo 10 gl., koliko popotni- 45 kov je bilo? — 10 gl. v 140 gl. gre 14 krat; toraj 14 ofeb. 2. Koliko grofhev je 36 kr.? — 1 grofh je 3 kr.; 3 v 36 gre 12 krat; 36 kr. je toraj 12 gr. V 3. 1 zent velja 8 gl.; koliko zentov fe bo sk ,w dobilo sa 88 gl.? 11 zentov; ker je 8 v 88 sč/l 11 krat. 4. Sholar plazhuje na mefez 4 gl. sa Hano- if< ■ vanje; koliko mefzov bo f-hajal s 48 gl.? — 4 v >,tfc 48 gre 12 krat; toraj 12 mefzov. 5. Nekdo plazha na dan 6 kr. sa kofilo; v Ib-, .j., koliko dneh bo 2 gl. 30 kr. isdal? — 1 gl. je 60 kr., 2 gl. toraj 2 krat 60, to je 120 kr., in unih 30 kr. je vkup 150 kr.; 6 je v 150 25 krat, toraj v 25 dneh. 6. Koliko natifnjenih lepopifov fe dobi sa 'S. 38 kr., zhe 1 lepopif 2 kr. velja? — 19 lepo- m* pifov. 7. Sa 8 dni fe dobi 14 gl. (810 kr.) koliko sa 1 dan? — 105 kr. ali 1 gl. 45 kr. V. Delenje fhtevil. §■ 34. Zhe fe 20 krajzarjev med dva revesha tako rasdeli, de eden dobi 12 kr. eden pa 8 kr.; ali enake dele dobita? Koliko bi fe moglo vfakimu •dati, de bi enake dele dobila? — Glejte tedej: y.he kako fhtevilo v dva enaka dela rasdelimo, fe imenuje vfak del polovizn , ali pol zeline. Koliko 46 je toraj poloviza od 20 kr.? Kaj je poloviza od 1 gl.? 1 gl. ima 00 kr.; zhe ga v dva enaka dela rasdeliino, koliko ima 1 del ? 30 kr. je toraj poloviza eniga goldinarja, ali pol goldinarja. — Kaj je poloviza 1 krajzarja ? — poloviza 1 dne ? — poloviza 1 leta? —• poloviza 1 funta? itd. Koliko poloviz goldinarja moram imeti, de bom zel goldinar imel? Koliko poloviz leta, ali kolikokrat 6 mefzov gre na eno zelo leto? — Dve polovizi toraj dafta zelino. Rasmnik delenja otrokam fhe bolj poozhititi, naj uzhenik na tabli naredi zherto, in naj rezhe : to zherto lahko v dva neenaka, ali pa tudi v dva enaka dela rasdelim; kje jo moram rasdeliti, de dva enaka dela dobim? Rasdelim jo toraj ravno zbea fredo, koliko je potein en del? Poloviza, ali pol zherte. Koliko dafte dve polovizi vkup? Zelo zherto. §. 35. Zhe fe zelina v tri enake dele rasdeli, fe imenuje vfak del /re/jinz. Na pr. fhtevilo 3 fe da rasloshiti v 1, 1 in 1; 1 je potem tretjinz od 3. — Kaj je tretjinz od 1 goldinarja? Dvajfetiza, ali 20 kr. Koliko je 2 tretjiiiza goldinarja? koliko 3 tretjinzi goldinarja ? Trije treljinzi toraj dajo zelino. Koliko je tretjinz eniga leta ? — o I eniga mefza? Koliko 2 tretjinza, 3 tretjinzi eniga leta? — Koliko 2 tretjinza, 3 tretjinzi mefza? 47 Spet naredim zherto na tablo, in jo rasdelim v tri enake dele, kako fe imenuje tak del? Tret¬ jina. 2 taka dela fta 2 tretjinza, 3 taki deli fo 3- tretjinzi, in dajo zelo zherto. Ravno tako fe mora otrokarn rasumik dati,, kaj je s heferfit/z, pe/inz . . . Pofebno fe morajo vaditi fposnati goldinarfke dele. Kaj je poloviza, ali polovinz, tretjinz, zheter— tinz, petinz, fheftinz, defet nz goldinarja? — Ko¬ liko krajzarjev je 3 zhctertinze, 5 fheftinzov, 8 defe- tinzov, 2 petinza goldinarja? — Koliko grofhev je 2 zhetertinza, 4 petinze, 7 defetinzov goldi¬ narja ? Ob enim fe morajo vaditi fholarji tudi od druge ftrani prerajtati kolkeri del goldinarja je 30, 20, 15, 12, 10, 6, 5 krajzarjev; kolkeri del goldinarja je 10, 5, 4, 2 grofha. Na sadnji fe morajo vaditi tudi posnati priloshne dele zenta, funta, leta, mefza, rifa, bukev popir- ja, itd. §. 36. Raslozhenje kaj je poloviza, tretjinz, zheter- tinz itd. fe nar bolj rasumevno da is enkrat etn g n izpeljati. Uzhenik naj prafha: Koliko je dvojno is 1 ? Dvojno is 2, 3, 4, ... ? — Te dvojnine is rasnih fhtevil naj vezh fholarjev po vezhkrat pove. Potem naj uzhenik da take in enake prafhanja: Alije 8 48 (dvojno kakiga fhtevila? Kteriga? Is 4. Kaj je -toraj poloviza od 8? — Je 14 dvojno kakiga fhte-^ "vila? kteriga? Koliko je toraj poloviza od 14? — Alije 9 dvojno kakiga fhtevila? Ktero je blishnje ?manjfhi dvojno? Kteriga fhtevila je 8 dvojno? Ko¬ liko je toraj poloviza od 8? In poloviza od 9? Tudi 4, tode 1 fhe oftane; tega 1 poloviza je pol; poloviza od 9 je toraj 4 in pol; sakaj 2 krat 4 in -pol je 9. Na ravno to visho naj fi rezhe uzhenik pove¬ dati fholarjem trojnino, zhetertnino . . . rasnih fhtevil, in is tega naj ispelje tretjinze, zhetertinze _ . . daniga fhtevila. Prefoditi kako velik je kak del, poftavim fhe¬ ltinz daniga fhtevila, bo tako nar losheje, de fe narpred premifli ali je dano fhtevilo fhelterno drugiga fhtevila, ali ni. Zhe je ravno fhelterno, fe prafha daljej , is kteriga fhtevila fhelterno je; ko fe to fhtevilo sve, fe fklene, deje to fhtevilo Jfheltinz daniga fhtevila. Zhe pa dano fhtevilo ni ravno fhelterno, fe vsame blishnje manjfhi fhelterno, fe poifhe fheltinz, in ta je tudi fheltinz daniga fhtevila, le toliko fheftinzov fe mora fhe pridjati, kolikor raslozhik med uniin fhelternim in med da¬ nim fhtevilam snefe. S- 37. She drugo ravnanje imenovan del kakiga fhte¬ vila najte, ktero bo dobro vedlo, je napeljati nalo- shitev na eno v enim , ktero kashe kolikokrat je manjfhi fhtevilo v vezhim sapopadeno. Naflednji ■primerki bodo to poožhitili. 49 Koliko je zhetertinz od 28 gl.? — Zhetertinz od 28 gl. najti, fe v farne od vfakih 4 gl. kteri fo v 28 gl. sapopadeni le 1 gl.; tolikokrat 1 gl. fe bo potim takim dobilo, koiikorkrat je 4 v 28 gl.; to je, zhetertinz od 28 je toliko, koiikorkrat je 4 v 28; 4 v 28 je 7 krat; toraj je zhetertinz od 28 gl. 7 gl. Koliko je petinz od 105? — Petinz od 105 dobiti, bom 105 v sgol dele rasdelil, kterih vfak ima 5 v febi; tazih delov bom toliko dobil, koii¬ korkrat je 5 v 105 sapopadeno; to je 21 ; petinz od 105 je toraj 21. Koliko je tretjinz od 27?—zhetertinz od 48? — fhellinz od 72 ? Is teli primerkov bodo fholarji rasviaili, de je, kak imenovan del kakiga fhtevila najti, le treba pomifliti, kolikokrat je ihtevilo/ktero dele kashe, v danim fhtevilu sapopadeno. N. pr. Kaj je zheter¬ tinz od 36? — 4 v 36 je 9 krat sapopadeno; zhe¬ tertinz od 36 je toraj 9. §. 38. Naloshitve. 1. Med tri otroke je rasdeliti 24 orehov vlim a *£•«■*< enako; koliko jih pride na eniga? —- 1 otrok je tretji del, to je tretjinz od 3 otrok; tedej bo tudi 1 otrok tretjinz od 4 orehov dobil; 3 v 24 gre 8 krat; tedej 8 orehov. 2. 6 vatlov fukna velja 30 gl., koliko velja 1 vatel? — 1 vatel je fhellinz od 6 vatlov, tedej Napeljevanje is glave pofhlevali. D 50 velja 1 vatel tudi fheftinz od 30 vatlov; fheftinz od 30 je 5; tedej 1 vatel velja 5 gl. 3. Koliko je zhetertinz od 12 gl. 16 kr.? — l Zhetertinz od 12 gl. je 3 gl., zhetertinz od 16 kr. je 4 kr.; vkup 3 gl. 4 kr. 4. Koliko je petinz od 30 gl. 20 kr.? — Pe- tinz od 30 gl. je 6 gl.; petinz od 20 kr. je 4 kr.; ' ; u ^vkup, 6 gl. 4 kr. 1 5. Sholar zelo Jfholfko leto (10 mefzov) plazha ' 5 200 gl.; koliko pride na 1 mefez? — 1 mefez je 10 del, ali defetinz od 10 mefzov, tedej pride na I I mefez tudi le defetinz od "200 gl., to je 20 gl. 6. Sa 6 gl. fe dobi 96 $ blaga; koliko sa 1 gl,? — 1 gl. je fheftinz od 6 gl., toraj fe dobi sa 1 gl. tudi fheftinz od 96 ft; 6 v 60 je 10 krat. v 36 je 6 krat, tedej v 96 16 krat; sa 1 gl. fe toraj dobi 16 < 8. 7. 2 otroka poverbata 840 gl, premoshenja po enakih delih; koliko pride na vfaziga? — Polo- vizo od 840 gl., to je 420 gl. 8. 5 vafi imajo svrezhi 108 gl. po enakih de¬ lih ; koliko pride na eno vaf? — Petinz od 108 gl. ! ;.».??,£< Petinz od 100 gl. je 20 gl., petinz od 8 je 1 gl. in 3 petinze goldinarja; tedej vkup 21 gl. in 3 petinze goldinarja; 1 petinz goldinarja je 12 kr., 3 petinzi 3 krat 12 kr., to je 36 kr.; toraj vfaka vaf da 21 gl. 36 kr. 9. 6 Vedrov vina velja 84 gl.; koliko pride iK, £ »a 1 vedro ? — 14 gl. 10.6 ofeb H imajo 546 gl. med Teboj po ena- C perivn/ kih delih rasdeliti; koliko pride na ofebo? — 91 gl. 11. 10 mufhkatovih orehov velja 80 gl.; koliko velja 1 $"? — 8 gl, 12. V kuhinji pobijejo v 4 tednih 72jajz; koliko jih pride na 1 teden? — 18 jajz, .. 13. 1 zent kofeta velja 34 gl.; koliko velja /c pol zenta? — 17 gl. # -£■ 4. Neki gofpod flushi na leto 600 gl.; koliko pride na zhetertinz leta? — 150 gl. §• 39. VI. Spremenitev goldinarfkih delov v gol¬ dinarje. GoldinarTki deli Te v goldinarje fpremene na ravnoft, ali pa pofredkama. Na primer, dvajfetize Te na ravnoft podelajo v goldinarje; petaki pa pofredkama, to je pred v defetize ali dvajfetize, in te na sadnje v goldinarje. Sklepanje, po kterim fe ta fpremenitev dela, fe rasvidi is naflednjiga primerka. Naj fe 32 pet- najftiz v goldinarje fpremeni. Sklepa fe tako: 1 petnajftiza je zhetertinz od 1 goldinarja, 2 petnaj- ftizi je zhetertinz od 2 gl., 3 petnajftize je zhe¬ tertinz od 3 gl. . . » 32 petnajftiz je toraj zheter¬ tinz od 32 gl.; zhetertinz od 32 gl. je pa 8 gl. ; toraj da 32 petnajftiz 8 gl. D 2 52 Tridefetize, ali polgoldinarji. Koliko goldinarjev vershe 12 tridefetiz? — 1 tridefetiza je poloviza od 1 gl., 12 tridefetiz je toraj poloviza od 12 gl., to je 6 gl. Koliko goldinarjev vershe 65 tridefetiz ? — Polovizo od 65 gl.; poloviza od 60 je 30, polo¬ viza od 5 je 2 in pol, tedej vkup 32 gl. in 1 tridefetiza, ali 32 gl., 30 kr. Koliko goldinarjev je 18, 26, 100, 15, 47, 95 tridefetiz? 2. Iivajfetize. Koliko goldinarjev snefe 24 dvajfetiz? — 1 dvajfetiza je tretjinz od 1 gl., 24 dvajfetiz tedej tretjinz od 24 gl, to je 8 gl. Koliko da 19 dvajfetiz? — tretjinz od 19 gl,; tretjinz od 19 gl. je 6 gl. in 1 tretjinz goldinarja, ali 6 gl. 20 kr. Koliko da 12, 36, 60, 26, 47, 100 dvajfetiz? 3. Petize , denarji po 6 grofhov. Koliko goldinarjev da 20 petiz ? — 1 petiza je zhetertinz od 1 gl., tedej 20 petiz zhetertinz od 20 gl., to je 5 gl. Petize fe dajo fpremeniti tudi v tridefetize, in te v goldinarje; na pr. koliko goldinarjev snefe 85 petiz? — Poloviza od 85 je 42 tridefetiz in 1 petiza; 42 tridefetiz vershe 21 gl. in una petiza, je toraj 21 gl. 5 grofhov, 53 Naj fe fpremend 36, 48, 17, 58 petiz v gol¬ dinarje in krajzarje. §• 40. 4, Dvanajftize , ali denarji po 4 grofhe , Koliko goldinarjev da 35 dvanajftiz ? — 1 dvanajftiza je peti del goldinarja, tedej 35 dva¬ najftiz peti del, ali petinz od 35 gl., to je 7 gl. — Dvanajftize fe dajo tudi v dvakrat toliko fhe- ftiz fpremeniti, in te na goldinarje djati, kar bomo fpodej v 6. rasjafnili. Koliko vershe 38 dvanajftiz? — Peti del, ali petinz od 38 je 7, tedej 7 gl., pa oftanejo fhe tri dvanajftize, ali 36 kr.; vkup 7 gl. 36 kr. Koliko vershe 20, 65, 100, 42, 64 dvanajftiz? 5. Defetize. Koliko da 48 defetiz goldinarjev? — 1 defe- tiza je fhefti del, ali fheftinz od 1 gl.; toraj 48 defetiz fheftinz od 48 gl., ali 8 gl. — Defetize fe dajo tudi v dvajfetize fpremeniti, in te na gol¬ dinarje djati: 48 defetiz je pol toliko dvajfetiz, tedej 24 dvajfetiz, in te tretji del tega, to je 8 gl. Koliko da goldinarjev 27 defetiz? — Shefti d<£l od 27 je 4 gl., tedej 4 gl,, pa oftanejo fhe 3 defetize, ali 30 kr.; vkup toraj 4 gl. 30 kr. Naj fe dene na goldinarje 36, 60, 84, 30, 122 defetiz. 54 6. Sheftize 1 ali dvojaxhe po & grofka. Koliko goldinarjev snefe 20 fheftiz ? — Defeti del, ali defetinz od 20 gl., toraj 2 gl. Koliko da goldinarjev 75 fhefliz (dvojazh) ? — 70 dvojazh je defetinz od 70 gl., tedej 7 gl., in 5 dvojazh je 30 kr.; vkup 7 gl. 30 kr. Koliko goldinarjev da 30, 100, 54, 95, 214 fheftiz ? Koliko da 54 dvanajftiz? — 54 dvanajftiz je dvakrat toliko dvojazh, to je 108 dvojazh, in te dajo defetinz od 108 gl., tedej 10 gl. in 8 dvo¬ jazh, ali 10 gl. 48 kr. §• 41. 7. Petaki , po 5 kr. Petaki fe morajo nar pred v dcfetize ali pa dvajfetize fpremeniti, potem pa v goldinarje. Koliko goldinarjev da 72 petakov?— Na pol toliko defetiz, tedej 36 defetiz, in te fheftinz od 36 gl., tedej 6 gl. Koliko snefe v goldinarjih 68 petakov? — Zhetertinz od 68 dvajfetiz, tedej 17 dvajfetiz, in te fo treljinz od 17 gl., toraj 5 gl. in 2 dvajfe- tizi, ali 5 gl. 40 kr. Koliko goldinarjev da 36, 84, 50, 124 pe¬ takov ? 8. Grof hi. Grofhi fe versbejo na dvojazhe, in te na gol¬ dinarje. 55 Koliko goldinarjev da 100 grofhov? — Po- loviza od 100 grofhov je 50 (h T ojazh, in te defe- tinz od 50 gl., to je 5 gl. Koliko da 84 grofhov?— Pol toliko dvojazh, to je 42 dvojazh, te pa defetinz od 42 gl.; toraj 4 gl. in 2 dvojazhi, ali 4 gl. 12 kr. Koliko goldinarjev fluri 157 grofhov? — Na * pol toliko dvojazh , tedej 78 dvojazh in 1 grofh zhes; 78 dvojazh je pa defetinz od 78 gl., tedej 7 gl. in 8 dvojazh, ali 16 grofhev; s unim gro- fhem, ki je pred oflal, vkup 7 gl. 17 grofhev. Koliko goldinarjev snefe 40 , 68, 112, 208 grofhev ? Ker razhuni na grofhe velikokrat na verfto pridejo, naj fe uzhe fholarji grofhne fhtevila is glave, ktere imajo žele goldinarje v febi, to je 20, 40, 60, 80, 100, . . . 9. Krajcarji. Krajzarji fe fpremene nar pred v fheftize, ali dvojazhe, in te v goldinarje. Koliko goldinarjev snefe 180 krajzarjev? — Shefti del, ali fheftinz od 180, to je 30 fheftiz; te pa defetinz od 30 gl., toraj 3 gl. Koliko snefe 846 krajzarjev? — Sheftinz od 846 dvojazh, tedej 141 dvojazh; t6 pa defetinz od 141 gl., toraj 14 gl., in fhe 1 dvojazha, ali 14 gl. 6 kr. 56 Koliko da goldinarjev 300, 100, 280, 500 krajzarjev ? Tudi tukej fe morajo otrozi krajzerfkih fhte- vil, ki imajo žele goldinarje v febi, 60, 120, 180, 2JO, ... is glave navaditi. Vfe to fpreminjaje denarjev , od kteriga je bilo dosdaj govorjeno , fe mora fholarjem s mno¬ gimi primerki v fpomin vtifniti, ker vezlii del vfe rajtauje is glave ravno v tem obftoji. 57 Tretje poglavje. Prerajtauje snefka mnosliine is snefka enofortnc enote. §. 42. V ljudfkim shivljenji nar bolj pogofto pridejo na verfto take naloshitve razhunov, kjer fe mora is ze'ne enote ze'na enofortne mnoshine prerajtati; sato je treba, de fe uzhenzi vgibanja tazih ra¬ zhunov pofebno vadijo. Nar lahkejfhi razhun je, kjer je zena enote v goldinarjih dana; tukej je naloshitev sgol po- mnoslienje goldinarfkiga fhtevila. Naloshitve. 1. J shide (fvila) velja 8 gl., koliko velja o ž?? — Zhe 1 Ž7 velja 8 gl., veljata 2 2? 2 krat 8 gl., 3 Ž? 3 krat 8 gl., . . . 5 Ž? - 5 krat 8 gl., to je 40 gl. 2. 1 zent zukra velja 20 gl., koliko velja 10 zent.? — 10 krat 20 gl., to je 200 gl. 3. 1 vatel fukna velja 6 gl., koliko velja 14 vatlov?— 14 krat 0 gl.; 10 krat 6 je 60, 4 krat toh-i^irn h 1 lij 58 6 je 24, in 60, je 84 gl.; 14 vatlov toraj velja 84 gl. 4. 1 zent fig velja 15 gl., koliko velja 12 < s 'f zent? — 12 krat 15 gl.; 10 krat 15 je 150, 2 krat i«-***:•■' 15 je 30, in 150 je 180; 12 zentov toraj velja 180 gl. 5. Koliko velja 6 vaganov pfhenize po 3 gl.? IjA-v— 18 gl, 6. Koliko fe isda v 5 mefzih, zhe fe v 1 mefzu isda 54 gl.? — 270 gl. v** §. 43. Zhe fo pa v ženi enote krajzarji ali grofhi, fe gleda pri rajtanji ali na te krajcarje ali groPie, ali pa na mnoshino, ktere zena fe ifhe. I. Razhnn, zhe fe gleda nakrajzarje ali gr ofhe. To fe ravna po tej verfti: a. Kadar fo krajzarji ali grofhi prirozhin del goldinarja. , N a 1 o s h i t v e. 1. Koliko velja 15 22” fvezh po 20 kr.? — 20 kr. je 1 dvajfetiza; tedej 15 2? 15 dvajfetiz, ali 5 gl. 2. 1 vatel fukna velja 4 gl. 30 kr., koliko ' ' Y ’' velja 8 vatlov? — 8 vatlov po 4 gl. je 8 krat 4, twll . 59 to je 32 gl.; 8 vatlov po 30 kr. je 8 tridefetiz, ali 4 gl.; vkupej 36 gl. 3. Zhe revesh dobi na dan 12 kr., koliko <*■£.• snefe to v 22 dneh ? — 22 dvanajftiz, ali 4 gl. ^ 24 kr. 4. Vertnar proda 200 mladih drevefz, drevefze ■ po 5 grofhev; koliko je sa vfe potegnil? — 200 s- r petiz, ali 50 gl. 5. Zhe 1 ZZ telezhjiga 10 kr. velja; koliko fe bo dalo sa 10 S'? — 10 defetiz, ali 1 gl. 40 kr. 6. Soldat dobi vfak dan 6 kr.; koliko pla- zhila ima v 1 letu (365 dni) ? — 365 dvojazh, to je 36 gl. 30 kr. 7. Koliko velja 56 ZZ tobaka, zhe fe 1 ZZ po 1 gl. 3 kr. prodaja? — 56 ZZ po 1 gl. je 56 gl.; ; 56 ZZ po 3 kr. je 56 grofhev, ali 28 dvojazh, ali 2 gl. 48 kr.; vkup 58 gl. 48 kr. P.Koliko velja 132 tokov prishigavzhkov (Zund- holzel) zhe vfak tok 1 kr. velja? — 132 kr. je 22 dvojazh, ali 2 gl. 12 kr. 9. 1 ZZ zukra velja 20 kr.; koliko velja 25 ZZ1 — 8 gl. 20 kr. 10. Koliko fe bo dalo sa 62 ZZ lig, zhe 1 ZZ 5 kr. velja? — 5 gl. 10 kr. 11. Nekdo kupi 6 ZZ mafla, funt po 20 kr.; koliko je dal sanj ? — 2 gl. 12. Koliko velja 1500 ftrefhnikov, zhe je zegel po krajzarji? — 25 gl. fSot it-rtimh. 80 ZO /v po 13 kr.; koliko bo plazhal sa vino? — Tukej ji fe prerajta nar pred po 12 kr. mera, potem po 1 kr. in fe oboje fofhteje: 40 mer po 12 kr. verske 40 dvanajftiz, to je 8 gl.: 40 mer po 1 kr. verske 40 kr.; vkup 8 gl. 10 kr. 3. Dninar saflufki na dan 36 kr.; koliko bo vib- to verglo v 24 dneh? — 21 dni po 30 kr. je 12 gl.; 24 dni po 6 kr. je 2 gl. 24 kr.; 24 dni po 36 kr. dajo toraj 12 gl. in 2 gl. 24 kr., ali 14 gl. 24 kr. 4. Neki kramar kupi 10 tuzentov (120} no- H>kr j shov, 1 nosil po 40 kr.; koliko da sanje? — 120 ioW noskov po 20 kr. je 120 dvajfetiz , ali 40 gl.; po 40 kr. toraj fhe enkrat toliko, toraj 80 gl. 5. Koliko velja 72 Ti pavole, zhe 1 Ti 53 kr. s '° l r j velja? — Nar pred fe prerajta po 30 kr. funt, po- -p* tem pa po 20 kr. in na sadnje po 3 kr. in fe j fofhteje vfe vkup : 72 iti po 33 kr. da 36 gl., 72 Tl po 20 kr. da 24 gl., in pred 36 gl. je she 60 gl.; sdaj pa fhe 72 Ti po 3 kr., to je 36 dvo- jazh, ali 3 gl. 36 kr.; vkup 63 gl. 36 kr. 6. 1 H zukra fe prodaja po 9 grofhev, ko¬ liko velja 18 ®”? — De fe losheje razhuni, fe - u vsame funt po 10 grofhev, kteri dajo 9 gl.; sdaj •••*«• j fe pa srajta 1 T> po 1 gr. in snefik fe odfhteje od unih 9 gl.; 18 S” po 1 gr. verske 18 gr.; zhe jih odfhtejemo od unih 9 gl. jih oftane 8 gl. 2 gr.; toraj 18 Ti velja 8 gl. 2 gr. 62 7. V neki hifhi potrebujejo vfak dan po zhes 18 kr. sa kruh; koliko vershe to v preftopnim letu (3i6 dni)?— Zhe rajtamo na dan po 20 kr. dobimo 366 dvajfetiz, ali 122 gl.; sdaj pa fe pre- rajta po 2 kr. na dan, 366 krat 2 kr. ali 732 kr. ali 122 dvojazh, ali 12 gl. 12 kr. to fe odfhteje od unih 122 gl., in jih oftane 109 gl. 48 kr. — Razhun po 2 kr. bi fe dal tudi tako narediti: 2 kr. je defetinz od 20 kr.; toraj bo snefik po 2 kr. tudi defetinz od snefka po 20 kr., to je defetinz od 122 gl.; defetinz od 122 gl. je 12 gl. in 2 defetinza goldinarja, ali 12 gl. 12 kr. 8. Bukvar proda sa fholo jgaJjukviz po 48,kr.; koliko bo vsel sanje? — 65 bukviz po 1 gl. bi | bilo 65 gl.; 48 kr. je pa sa 12 kr. manj, kakor 1 gl.; sato fe srajta 65 bukviz po 12 kr. in fo snefik odfhteje od 65 gl.; 65 kukviz po 12 kr. je 65 dvanajftiz, ali 13 gl.; zhe jih odfhtejemo od 65 gl., jih oftane 52 gl.; 65 bukviz po 48 kr, velja toraj 52 gl. 9. Koliko velja 56 ŽZ” kofeta po 24 kr. funt? — 22 gl. 24 kr. 2.1, kr. te - 10. Koliko velja 23 Ut mafla po 9 grofhev ? 10 gl. 7 kr. 11. Koliko velja 28 mer vina po 16 kr.? — 7 gl. 28. 12. Klobzhar proda 25 klobukov po 4 gl, 40 kr.; koliko bo vsel sanje;— 116 gl, 40 kr. 13. Koliko velja 84 vatlov platna po 15 gr. vatel? — 63 gl. 2 .? tir 1' 1C kr. •Z. S ktrivdlni tisk’ vn* ,s r J JL'iz* ^ jr, A ’ g0 14. 1 zent shelesa fe proda sa 7 gl. 48 kr.; koliko velja 18 zentov? — 140 gl. 24 kr. 15. Koliko velja 32 mer vina po 6 grofhev? 9 gl. 12 g, 16. Koliko velja 49 vatlov po 47 kr. — 38 gl. 23 kr. §• 45. II. Razhun, zhe fe gleda na ranoshino. Tukej fe gre po tej veriti: a. Kadar je mnoshina tako flitevilo, de ravno toliko krajzarjev ali grofhov goldinar, ali pa prirozliin del goldinarja da. Naloshitve. 1. Koliko velja 60 zukra, zhe 1 ž? 28 kr, velja ? — Rezbe fe: 6 2? po 1 kr. snefe 60 kr., ali 1 gl.; po 2 kr. 2 gl.; po 3 kr. 3 gl., . . . . po 28 kr. da 28 gl. 2. 1 mera vina velja 16 kr.; koliko velja pol vedra, ali 20 mer ? — 20 mer po 1 kr. vershe 1 dvajfetizo, po 2 kr. da 2 dvajfetizi , ... po 16 kr. toraj 16 dvajfetiz, to je 5 gl. 20 kr. 3. Koliko bo veljalo 5 pavole, zhe 1 W! 18 gr. velja? — 5 ® po 1 gr. da 5 gr., ali 1 petizo, po 2 gr. da 2 petizi, ... po 18 gr. je vfe vkup 18 petiz, ali 4 gl. 10 gr. 64 4. Koliko velja 1 rif popirja, zhe 1 bukve l veljajo 12 kr? — 1 rif je 20 bukev; 20 bukev P° * kr. da 1 dvajfetizo, tedej po 12 kr. 12 dvaj- fetia, ali 4 gl. 5. Koliko velja 10 Gf mafla, funt po 17 kr. — 10 ‘R po 1 kr. vershe 1 defetizo , po 17 kr. | qhr. tej 17 defetiz, to je 2 gl. 50 kr. 6. Zhe 1 okrosbnik 8 kr. velja, koliko jih bo sneflo 1 tuzent? — Tuzent je 12 okroshnikov, po ! I / HOT-t - 1 kr. je 1 dvanajftiza, po 8 kr. bo 8 dvanajftiz, ali 1 gl. 36 kr. 7. 1 vatel fukna velja 4 gl. 16 kr.; koliko bo ^'^ veljalo 15 vatlov? — 15 vatlov po 4 gl. vershe 60 gl.; 15 vatlov po 1 kr. snefe 1 petizo , po 16 kr. 16 petiz, ali 4 gl.; in unih 60 gl. vershe vfe 64 gl. 8. Neki gofpod potegne na mefez 33 gl. 20 kr., j ■ — zi. koliko flushi zelo leto? — 12 mefzov po 33 gl. snefe (10 krat 33 je 330, 2 krat 33 je 66, in 330 je:) 396 gl.; 12 mefzov po 20 kr, je 20 dvanajftiz, ali 4 gl.; tedej letno flushilo 396 gl. in 4 gl. je vkup : 400 gl. '1)0 v#4*Hun> 9. Koliko velja muta (30 vaganov) pfhenize, zhe velja vagan 2 gl. 54 kr. ? — 87 gl. 10. Zhe velja mera vina 10 kr.; koliko velja 1 kvinzh (v goriftikim primorji 60 mer) ? — 1‘O-iti'.' 10 gl. 11. Dninar saflushi na dan 35 kr.; koliko bo to sneflo v 6 dneh? — 3 gl. 30 kr. 65 12. Nekdo plazha na dan sa jed 52 kr.; ko— liko snefe to v 1 mefzu? — 26 gl. 13. Sa 1 ?? lira fe plazha 28 kr.; koliko bo-uk, do veljali 3 2?? - 1 gl. 24 kr. 14. Koliko velja 5 2? mafla, zhe 1 2? velja 8 gr.? — 2 gl. ! T' 15. Koliko velja 20 vatlov platna po 38 kr. ? — 12 gl. 40 kr. 16. Popirar kupi balo (10 rifov) popirja po »rl< j 3 gl. 45 kr. rif; koliko bo dal sa balo ? — 37 gl. : 30 kr. §. 46 . b. Kadar mnoshina'ni tako fhtevilo, de bi ravno toliko krajzarjev ali grofhev i gol¬ dinar ali prirozhin del goldinarja dalo. V tem nagodku fe prerajta zena sa manjfhi ali vezhi mnoshino, sa ktero fe prirozhno da ra- zhuniti; potem pa fe prerajta zena sa to, kar fe je premalo ali prevezh vselo, de fe na sadnje prifhteje ali odfhteje. Naloshitve. 1. Koliko velja 36 mer vina po 14 kr.? — Narpred fe prerajta zena od 30 mer, in potem od 6 mer, ter fe oboje fofhteje : 30 mer po 1 kr. snefe pol goldinarja, po 14 kr. toraj 14 tridefetiz ali 7 gl.; 6 mer pa velja le petinz tega, kar velja Napeljevanje is glave pofhlevati, E 66 30 mer, tedej petinz od 7 gl., to je 1 gl. in 2 petinza goldinarja, ali '24 kr ; toraj velja 6 mer 1 gl. Ž4 kr.; tedej 30 in 6 mer vkup, to je 7 gl. in 1 gl. 24 kr. ali 8 gl. 24 kr. 2. 1 lot sliide velja 18 kr.; koliko velja 1 — 1 ima 32 lotov; nar pred fe prerajta zena f sa 30 lotov, potem sa 2 lota in fe fofhteje oboje vkup; 30 lotov po 18 kr. je 18 tridefetiz, ali 9 gl.; 2 lota po 18 kr. snefeta 36 kr.; sa 32 lotov, ali 1 1%, fe bo toraj plazhalo 9 gl. 36 kr. 3. Vosnik pelje 19 veder vina; zhe fe mu od vedra plazlia 46 kr., koliko bo vfa vosnina ? — Poifbe fe popred vosnina sa 20 veder; 20 veder po 46 kr. snefe 46 dvajfetiz , ali 15 gl. 20 kr.; ker fino pa 1 vedro prevezh vseli, moramo od 15 gl. 20 kr. vosnino od 1 vedra, to je 46 kr. odfhteti; 46 kr. od 15 gl. odfhtetih da 14 gl. 14 kr., in fhe unih 20 kr. prifhtetih vershe 14 gl. 34 kr. 4. Koliko snefe 28 ž? kofeta po 34 kr.? — 30 po 34 je 31 tridefetiz, ali 17 gl.; 2 H fmo pa prevezh rajtali, ta veljata 2 krat 34 kr. to je 1 gl. 8 kr. ktere odfhtejemo od unih 17 gl.; 1 gl. od 17 gl. oftane 16 gl. in fhe 8 kr. od 16 gl. oftane 15 gl. 52 kr. 5. Nekdo proda 24 fvezhnikov po 42 kr., ko¬ liko dobi sanje? — 16 gl. 48 kr. 6. Koliko velja 16 Ž? kakiga blaga po 36 kr.? — 9 gl, 36 kr. 7. Koliko velja 11 Ž? farbe, zhe funt 1 gl. 18 kr. velja? — 14 gl. 18 kr. 67 8. Zhe kdo 48 kr. na dan isda, koliko isda v 27 dneh ? — 21 gl. 36 kr. 9. Koliko velja 50 sajzov po 42 kr. ? — 35 gl. §• 47. Po teh vadbah naj fe sdaj ravno tifta nalo- shitev na rasne vishe prerazhuni. Na primer: Zhe 1 vatel platna 40 kr. velja, v* koliko bo veljalo 24 vatlov? — 2. tj V&tt y£jt a. 24 vatlov po 1 gl. je 24 gl.; 1 vatel pa velja 20 kr. manj, sato fe prerajta 24 vatlov fhe po 20 kr. in to fe odfhteje od 24 gl.; 24 vatlov po 20 kr. je 24 dvajfetiz, ali 8 gl., 8 gl. od 24 gl. oftane 16 gl.; toraj 24 vatlov po 40 kr. velja 16 gl. b. 24 vatlov po 30 kr. da 24 tridefetiz, ali 12 gl.; sdaj pa fhe po 10 kr.; ti fo tretji del od 30 kr., toraj bo 24 vatlov po 10 kr. ravno tretji del od 12 gl.; to je 4 gl. veljalo; 12 gl. in 4 gl. je pa 16 gl. e. 24 vatlov po 20 kr. je 24 dvajfetiz, ali 8 gl.; po 40 kr. pa veljajo ravno fhe enkrat to¬ liko, tedej 16 gl. d. Prerajta fe zena sa 20 vatlov, potem pa aena sa 4 vatle, in fe oboje fofliteje. 20 vatlov po 1 kr. da 1 dvajfetizo, po 40 kr. toraj 40 dvaj¬ fetiz; 4 vatli fo petinz od 20 vatlov, toraj ve- E 2 Ijajo petinz od 40 dvajfetiz, to je 8 dvajfetiz; 20 in 4 vatli toraj veljajo 40 in 8, to je 48 dvajfetiz, ali 16 gl. e. Prerajta fe snefik od 30 vatlov, in fe od- fhteje snefik od 6 vatlov; 30 vatlov po 1 kr. vel¬ jajo pol goldinarja, po 40 kr. tedej 40 krat pol goldinarja, ali 20 gl.; 6 vatlov je pa ravno petinz od 30 vatlov, in veljajo le petinz od 20 gl., to je 4 gl.; 4 gl. od 20 gl. pa oltane 16 gl. Take vadbe bodo nar bolj do zilja vedle, zhe uzhenik priftojno naloshitev da, in zel razhun uzhenzam prepufti. Kadar je naloshitev prerajtana, naj li jo rezhe sdaj od eniga, sdaj od eniga po- polnama prerajtati. Tukej fe bo pokasalo , de je vfak uzhenz na drugo visho razhunil. Uzhenik naj rezhe fholarjem prefoditi, ktera vfih vish je pri tej ali tej naloshitvi nar boljfhi in nar priftojnifhi; tako je n. p. v poprejfhnjim primerku visha pri c. nar lohneji in nar hitreji. Tako fe bodo uzhenzi po vezh primerkih surili pri vfakim nagodki pre¬ foditi, na ktero visho fe bo nar losheje in nar hitreje razhunilo. Kakor poprejfhnji primerik fe dajo tudi na- flednje naloshitve sdelati: 1. Koliko velja 25 fC po 50 kr.? — 20 gl. 50 kr. 2. Koliko vershe 30 'U po 26 kr.? — 13 gl. 3. Koliko velja 45 K kofeta po 36 kr.? — 27 gl. 4. Nekdo kupi 2 tuzenta (24) rut po 18 kr.; koliko ho dal sanje? — 7 gl. 12 kr. 5. Koliko velja 40 ž? tobaka, zhe fe 1 ZZ po 56 kr. prodaja? — 37 gl. 20 kr. 6. Koliko velja 26 mer vina po 18 kr? — 7 gl. 48 kr. 7. Nekdo kupi 38 vatlov tafeta po 45 kr.; ko¬ liko bo plazhal sanj ? — 28 gl. 30 kr. 8. Zhevljar proda 50 parov fhkorniz po 4 gl. 48 kr.; koliko je dobil sanje? — 240 gl. 70 ' IX, 'kr- I krt . ~ , ’(U ‘ !r ' Hi tjl 'I do; . * /> jt ; n j., j * s , ^ / tV ■ J ** 12 X> o tjl It tf" 1*«'“**' t Zheterto poglavje. Poifkovanje priliitljejev. §• 48. Sdaj bo dobro uzhenze napeljevati, de bodo sa razhune, ki bolj pogolto na verlto pridejo, pribit— ljejev snali poifkati. Taki prihitljeji pofebno takrat dobro vedejo, kadar je treba is snelka manjfhi enote snefek vezhi enote, ali opak, povedati. Pri naobrazhvi prihitliejev vender uzhenzi ne fmejo bres rasumka delati, ampak morajo vediti sak a j fe tako ravna, ali kaj je podllava vfakiga prihitljeja. I. Kadar je treba is snef/ca manjfhi enote snefek vezhi enote prerajtati. §. 49. Naj fe poifhe prihitljej, po kterim bi fe is žene eniga vatla zena kofa, ki ima 30 vatlov, na¬ povedala. 71 s-s k-. Sklepa fe: zhe 1 vatel velja 1 kr. pride na zel kof 30 kr. ali polgoldinar; zhe velja vatel 2 kr., pride na kof dvakrat toliko , to je 2 polgol- dinarja; vatel po 3 kr. pride kof 3 polgoldinarje, itd. Toraj: Kolikor krajzarjev vatel, toliko polgoldi- narjev kof po 30 vatlov. Po tem prihitljeji naj fe prerajtajo kake na- loshitve. Naloshitve. 1. 1 vatel platna velja 35 kr.; koliko bo ve¬ ljal kof platna? — 35 polgoldinarjev , ali 17 gl. 30 kr. 2. Koliko velja kof platna, zhe velja vatel 12, 17, 32, 45 kr.? 3. Koliko velja kof fukna, zhe fe vatel po •5 gl. 18 kr. prodaja? — 1 kof, po 5 gl. vatel, velja 30 krat 5, to je 150 gl., in po 18 kr. velja 18 polgoldinarjev, ali 9 gl.; vkup 159 gl. §. 50. Naj fe poifhe priihtljej is žene eniga funta ženo zenta napovedati. a. Zhe je zena funta v krajzarjih dana. Zhe velja 1 <8 1 kr., velja zeut 100 kr., to je 2 gl. 1 dvajfetizo manj; zhe velja 1 < R 2 kr.* bo zent fhe enkrat toliko, to je 4 gl. 2 dvajfe- * 72 ttZl 'blK tkr, fr t->l 3 2 .. tr . manj / 0 'tbjd* ria , i& - veljal; ■ ,it m e {£ ■ zhe velja 1 0" 3 kr., velja zent 6 gl. 3 dvajfetize manj, itd. Is tega fe is-haja: 'i t fcr ■ / $»£* /5 safir !&. čljlc-lo ‘ Kolikor krajzarjev funt, dvakrat tolko goldinarjev in ravno toliko dvajfetiz manj; zent. Naloshitve. 1. Koliko velja 1 zent kofeta, zhe t 0” 3fi kr. velja? — 2 krat 36, to je 72 gl. 36 dvajfetiz* ali 12 gl. manj; 12 gl. od 72 gl. oltane CO gl.; zent toraj velja 60 gl. 2. Koliko velja 1 zent, zhe funt velja 8, 15, 24, 32, 48, 50 krajzarjev ? 3. Koliko velja zent, zhe funt velja 2 gl. 25 kr.? — 1 zent, po 2 gl. funt, velja 100 krat 2 gl., to je 200 gl.; po 25 kr. velja 50 gl., 25 dvajfetiz manj, to je 50 gl. 8 gl. 20 kr. manj* toraj 41 gl. 40 kr.; vkup 241 gl. 40 kr. b. Radarje zena funta v grofhih dana. Zhe fe funt po 1 grofhi prodaja, pride zent na 100 grofhev, ali 5 gl.; zhe velja funt 2 gro- fha, vershe zent dvakrat toliko, to je 10 gl.; funt po 3 grofhe, velja zent 3 krat 5 gl., to je 15 gl.; itd. Sploh: Kolikor grofliev funt, 5 krat toliko gol¬ dinarjev zent. 73 ' 1 Sjr | 1 & »H •/< I tet tl ff t #t ' H [ c IV' »«r Naloshitve. i j.k 1. 1 S 1 olja velja 8 gr.; koliko bi veljal 1 zent? — a krat 8, to je 40 gl. 2. Koliko velja zent, zhe funt/ velja 2, 4, 7, 11, 15, 18 gr.? §. 51. Ravno na- to visho fe dajo tudi naflednji pri- hitljeji ispeljati: Kolikor krajzarjev na dan, toliko polgoldi- narjev na mefez. Kolikor krajzarjev na dan, 6 krat toliko gol¬ dinarjev na leto. Kolikor krajzarjev mera, dvakrat toliko dvaj- fetiz vedro. Kolikor grofhev mera, dvakrat toliko goldi¬ narjev vedro. Kolikor krajzarjev bukve popirja, toliko dvaj- fetiz rif. Kolikor grofhev bukve popirja, toliko goldi¬ narjev rif. Naloshitve. 1. Nekdo plazhuje na dan 32 kr. sa jed; ko¬ liko to snefe na mefez? — 32 polgoldinarjev, ali 16 gl. ,Un ntr. Ufe 'IT ,r " ' * "A : Jn sik / i-fji 1 « ’~J llttr, ■ 'ff ***- i>fl ik.uk. >(K. / ej. I !>M - hti ) v<$lX. j o/C I V,uLn tvL 'j,M, B 74 2. Nekdo saflushi na dan 55 kr.; koliko ver¬ ske to v 1 mefzu ? — 55 tridefetiz, ali 27 gl. 30 kr. 3. Od nekiga kapitala fe plazhuje na dan 38 kr, zhinsha (obredi); koliko v 1 letu ? — 6 krat 38 gl., to je 228 gl. 4. Nekdo saje na dan 1 gl. 18 kr., koliko v 1 letu? — 360 dni po 1 gl. da 360 gl., in po 18 kr. na dan, vershe 6 krat 18 gl. to je 108 gl. na letu; vkup 468 gl. 5. Ena mera velja 16 kr., koliko velja ve¬ dro? — 2 krat 16, to je 82 dvajfetiz, ali 10 gl. 40 kr. 6. Koliko bo veljalo vedro vola, zhe fe mera po 7 kr. prodaja? — 2 krat 7, to je 14 dvajfetiz, ali 4 gl. 40 kr. 7. Koliko velja vedro vina, po 8 grofhev mera? — 2 krat 8, to je 16 gl. 8. 1 bukve popirja veljajo 14 kr., koliko bo veljal 1 rif? — 14 dvajfetiz, ali 4 gl. 40 kr. 9. Koliko velja 1 rif, zhe bukve veljajo 27 kr.? — 27 dvajfetiz, ali 9 gl. 10. Koliko snefe 6 rifov popirja, bukve po 5 grofhev? — 1 rif velja 5 gl.; 6 rifov tedej 6 krat 5, to je 30 gl. 75 JI. Kadar je treba is snefka vezhi enote snefik manjfhi enote prerajtati. $. 52 . Naj fe poifhe prihitljej, de is žene eniga ved¬ ra ženo ene mere najdemo. Zhe 1 vedro 1 gl. velja, bo veljalo pol vedra pol goldinarja, tretjinz vedra le tretjinz 1 goldinarja, . . . ena mera, 40ti del vedra bo toraj tudi 40ti del 1 gl. veljala; 20ti del goldinarja je 1 grofli, tedej 40 ti del goldi¬ narja pol grofha; zhe toraj velja 1 vedro 1 gl, bo veljala mera pol grofha; vedro po 3 gl. bo mera tri polgrofhe, itd. Is tega pride: Kolikor goldinarjev vedro, toliko pol- grofhev mera. Naloshitve. 1. Koliko velja 1 mera, zhe vedro velja 12 gl.? — 12 polgrofhov, to je 6 gr., ali 18 kr. 2. Eno vedro velja 20 gl., koliko 1 mera? — 20 polgrolhev, to je 10 gr. ali 30 kr. 3. Koliko je vredna 1 mera, zhe je vedro po 10, 15, 18, 25 gl? §. 53. Naj fe poifhe prihitljej, po kterim fe bo is snefka eniga leta snefik 1 mefza dobil? /■' t n /( js*- Jr- 6c* r . ^ k ' ' 76 Sklepa fe: Zhe fe v 1 letu 1 gl. potegne ali isda, pride 1 mefez 12ti del od 1 gl., to je 1 pe~ tak; zhe fe vsame na letu 2 gl., pride na mefez 2 petaka; 3 gl. na letu dajo 3 petake na mefez,. itd. Toraj: Kolikor goldinarjev na leto, toliko pe- takov na mefez. 1. Neki gofpod ima na letu 500 gl. plazhila; koliko mu pride na mefez? — 500 petakov, ali 125 dvajfetiz, ali 41 gl. 40 kr. 2. Pri nekim gofpodarftvu fe isda na leto 400 gl.; koliko pride na en mefez? — 400 peta- , kov, ali 100 dvajfetiz, ali 33 gl. 20 kr. 3. Neki kapital nefe na leto 30 gl. zhinsha; koliko pride na en mefez ? — 30 petakov, ali 15 defetiz, ali 2 gl. 30 kr. 4. Koliko snefe mefezhin prihodik, ali istro- fhek, zhe fe v letu 100, 150, 240, 360, 450, 800, 1000 gl. potegne, ali isda? Ravno na to visho najdejo fholarji lahko na- flednje prihitljeje: Kolikor goldinarjev na mefez , dvakrat toliko krajzarjev na dan. Kolikor goldinarjev na leto, toliko fheftinzov krajzarja na dan. Naloshitve. ij 9 jt v Kolikor goldinarjev zent, toliko petinzov gro- fha funt. Kolikor goldinarjev kof (platna), dvakrat toliko krajzarjev vatel. Kolikor goldinarjev rif, toliko grofhev bukve popirja. Kolikor goldinarjev bala, toliko fheftinzov gol¬ dinarja rif popirja. Naloshitve. 1. Nekdo plazha na mefez 6 gl. goltazhine, koliko pride na 1 dan ? — 2 krat 6 kr., to je 12 kr. 2. V neki hifhi potrebujejo na mefez sa 5 gl. mleka; koliko pride na 1 dan? —• 2 krat 5 kr., to je 10 kr. 3. Letni prihodik je 450 gl., koliko pride na en dan ? — 450 fheftinzov krajzarjev, toraj fheftinz od 450 kr. to je 75 kr., ali 1 gl. 15 kr. 4 Neki kapital da vfako leto 48 gl. obrefti; koliko en dan? — 48 fheftinzov krajzarjev, toraj fheftinz od 48 kr., to je 8 kr. 5. 1 zent vofka velja 90 gl.; koliko bo veljal 1 $■? — 90 petinzov grofhev, ali peti del od 90 gr., to je 18 gr. 6. Koliko velja 1 2? mandelnov, zhe zent 32 gl. velja? — 32 petinzov grofhev, toraj peti del, ali petinz od 32 gr., to je 6 gr. in petinz od ž gr. ali od 6 kr.; 6 gr.; je 18 kr.; petinz od (L , ^ , -ukr- 78 6 kr. je 1 kr. in 1 petinz krajzarja; vkup nekaj vezh, kakor 19 kr. 7 . Kof platna velja 13 gl. koliko bo veljal 1 vatel ? — 2 krat 13 kr., to je 26 kr. 8. Koliko velja 1 vatel fukna. zhe kof 90 gL velja? — 2 krat 90 kr., to je 180 kr., ali 3 gl. 9. Koliko veljajo 1 bukve popirja, zhe fe sa 1 rif 6 gl. plazha ? — 6 grofhev. 10. Zhe bala popirja 50 gl. velja; koliko velja 1 rif, in koliko 1 bukve? — 1 rif pride po 50 dvojazh, ali po 5 gl.; 1 bukve toraj veljajo 5 gr. 79 Peto poglavje. Poflitev obreft, ali zliinsliev. §. 55. V ljudfkim shivljenji fe pogofto sgodi, de fe komu denarji pofodijo. Sa rabo teh denarjev fe mora vfako leto kaj plazhati. To, kar fe sa rabo denarjev pofojevavzu plazha, fe imenuje obreft,- zhinshi, ali taterp.fi-, pofojeni denarji fe pa imenu¬ jejo kapital. Pri pofojevanji fe vfelej isgovori, ali pogodi, koliko zhinshov fe bo od 100 gl. na leto plazhe- valo; ti zhinshi od 10!) gl. fe imenujejo perzenl ali odftotina. Na primer; Nekdo pofodi 200 gl., in hozhe de fe mu sa vfakih 100 gl. na letu 5 gl. plazha. Tu fe rezhe: on pofodi kapital po 5 perzentov. Od 200 gl. ho dolshnik mogel 2 krat 5 gl., toraj 10 gl. plazhati. — Tukej je 200 gl. kapital, 5 je perzent, in 10 gl. fo interefi ali zhinshi. Nar vezhkrat je treba prerajtali obreft, ali zhinshe od eniga teta. Pri tem fe ravna po tej verlli: m а. Kadar je kapital le po ftotizah. 1. Koliko zhinsha da 500 gl. kapitala po 6 odftotine v 1 letu? — 100 gl. da na leto 6 gl. zhin- shev; ‘200 gl. 2 krat toliko, toraj 2 krat 6 gl.: 300 gl. da 3 krat 6 gl. . . . 500 gl, toraj 5 krat 6 gl., to je 30 gl. 2. Koliko je letniga zhinsha od 600 gl. po 4 odftotine? — 100 gl. kapitala da na leto 4 gl, interefa, 600 gl. po tem takim 6 krat 4 gl., to je 24 gl. 3. Koliko interefa da 1000 v 1 letu po 5 per¬ zent? — 1000 gl. je lOfto; zhe fe od 1 fto dobi 5 gl. zhinsha, bo 10 fto dalo zhinsha 10 krat 5 gl., to je 50 gl. Zhe je toraj kapital is sgol ftotiz, fe najde enoletni zhinsh, zhe odftotino ali perzent tolikokrat vsamemo, kolikor fto je kapital. 4. Koliko da 800 gl. zhinsha po 5 odftotine v 1 letu? — 40 gl. 5. Koliko je letniga zhinsha od 700 gl. po 4 perzent? — 28 gl б. Kadar kapital nima sgol ftotiz v fcbi. 1. Koliko interefa fe dobi od 20 gl. po 6 per¬ zent v 1 letu? — Sklepa fe: zhe da 100 gl. 6 gl. zhinsha, pride na 1 gl. lOOtni del od 6 gl., 20ti del od 6 gl. je 6 grofhev, ftotinz, ki je 5 krat manjfhi, je toraj 6 petinzov grofha; 1 gl.^ kapitala da tedej na leto 6 petinzov grofha, 20 gl. kapitala 81 bo dalo 20krat 6, to je 120 petinzov profila Eliin- sha; 120 petinzov grofha je petinz od 120 gro¬ fhev, ledej 24 grofhev, ali 1 gl. 12 kr.; 20 gl. kapitala po 6 odftotine da toraj na leto 1 gl. 12 kr. zhinsha.— Ali pakrajlhi. 20 gl.je petinz od 100 gl. toraj bo 20 gl. le petinz od 6 gl. zhinsha dalo; petinz od 6 gl. je 1 gl. in 1 petinz goldinarja, ali 1 gl. 12 kr. 2. Koliko je interefa na leto od 65 gl. po 4 odftotine?— Zhe 100 gl. kapitala 4 gl. zhinsha da, da 1 gl. ftotinz od 4 gl., ftotinz od 1 gl. je petinz grofha, od 4 gl. toraj 4 petinze grofha; 1 gl. tedej da 4 petinze grofha zhinsha, sato da 65 gl. 65 krat 4, to je 260 petinzov grofha; ti fo 5 del,-ali pe¬ tinz od 260 grofhev, tedej 52 grofhev, ali 2 gl. 36 kr. 3. Koliko zhinsha da na leto 850 gl. po 4 per- zent? — 34 gl. 4. Koliko je letni zhinsh od 345 gl. po 6 od¬ ftotine. — 20 gl. 42 kr. §. 57. Ker je prerajlvanje letniga zhinsha takrat, kadar kapital ni is sgol ftotiz, vezhidel foftavljeno, in ker fe v ljudfkim shivljenji fkor vfelej po 4, 5 ali 6 prozent plazhuje; bo dobro uzhenze nape¬ ljati , de bodo prihilljejev poifkali, po kterih fe zhinsh po 4, 5 in 6 odftotine hitrejfhi in losheje prerajta, kakor po poprejfhnjiin fplofhnim ravnanju Napeljevanje m glave pofhtevali. F 82 a. Po 6 odfloHne. Zhe da 100 gl. kapitala 0 gl. zhinsha, da 1 gl. ftotinz od 0 gl.; dvajfetinz od 6 gl. je 6 grofhev, ftotinz toraj 6 petinzov grofha, to je 1 grofh in 1 petinz grofha ; 1 gl. kapitala tedej da 1 grofh in 1 petinz grofha, 2 gl. dafta 2 grofha in 2 petinza grofha, 3 gl. dajo 3 grofhe in 3 petinze grofha, itd. l’o tem takim: Kolikor goldinarjev kapital, toliko gro- fhev in petinzov grofhev letni zhinsh po 6 perzent. N a 1 o s h i t v e. 1. Koliko da zhinsha 75 gl. po 8 perzent v enim letu ? — 75 grofhev, to je 3 gl. 15 gr., in 75 petinzov grofha, to je 15 gr.; vkup 3 gl- 1® gr. in 15 gr., ali 4 gl. 30 kr. 2. Nekdo nalodii 910 gl. po 6 odftotine; ko¬ liko ho vlekel interefa na leto? 900 gl. da 9 krat 6, to je 54 gl.; 40 gl. pa da 40 gr. ali 2 gl., in 40 petinzov grofha, to je 8 gr., tedej 2 gl 24 kr., in s unimi 54 gl. vkup 56 gl. 24 kr. 3. Koliko zhinsha fe dobi na leto od 240 gl. po 6 odftotine? — 14 gl. 24 kr. 4. Koliko zhinsha da 75 gl, po 6 perzent v 1 letu? — 4 gl. 30 kr, k kf 6'j. 83 §. 58. t>. Po 5 odflotine. Zhe 1( 0 gl. kapitala 5 gl. zhinsha da, da 1 gl- ftotinz od 5 gl. toraj 5 petinzov grofha. ali 1 gr. ? 2 gl. dafta 2 grofha; 3 gl. dajo 3 grofhe, itd. Toraj : Kolikor goldinarjev kapital, toliko gro- fhev letni zliinsh po 5 odftotine. N a 1 o s h i t v e. 1. Koliko je letniga interefa od 30 gl. po 5 perzent? — 30 grofhe v, ali 1 gl. 48 kr. 2. Koliko zhinsha da 2520 gl. po a odftotine v 1 letu? — 2500 je 25 floti/.,"ki dajo 25 krat 5, to je 125 gl. zhinsha; 20 gl. pa da 20 grofhev, ali 1 gl. vkup 120 gl. 3. 080 gl. je po 5 perzent naloshenih; koliko obrefti dajo na leto? — 34 gl. 4. Koliko je letniga zhinsha od 77 gl. po 5 odftotine? — 3 gl. 51 kr. §. 59 c. Po 4 odflotine. Zhe 100 gl. kapitala 4 gl. odftotine da, pride na 1 gl ftolinz od 4 gl., tedej 4 petinze grofha; ti dajo 1 grofh 1 petinz marij; 1 gl. kapitala da toraj 1 grofh 1 petinz grofha manj zhinsha; 2 gl. F 2 '4 h n> fr . a* . 4 11° - /a J r 84 ,t/t ^ ^ iL^ i( tLT. dafta 2 groflia 2 petinza grofha manj; 3 gl. dajo 3 gr. 3 petinze grolha manj; itd. Toraj: Kolikor goldinarjev kapital, toliko gro- fhev bres toliko petinzov grofha je letna obreft; po 4 odftotine. Naloshitve. 1. Koliko letne obrefti da 15 gl. po 4perzent? — 15 gr. bres 15 petinzov grofha, to je bres 3 gr.; 15 gr. bres 3 gr. je pa 12 gr. ali 36 kr. 2. Koliko snefe enoletna obreft od 510 gl. po 4 odftotine? 500 gl. po 4 gl. odftotine vershe 5 krat 4 gl., to je 20 gl.; 10 gl. pa da 10 gr. bres 10 petinzov grofha, to je bres 2 gr., toraj 8 gr., ali 24 kr.; in unih 20 gl., je vkup 20 gl. 24 kr. 3. Koliko je letni interef od 85 gl. po 4 perz. ? — 3 gl. 24 kr. 4. Koliko zhinsha da na leto 1220 gl. po 4 perz. ? — 48 gl. 48 kr. §. 60. De fe interef kakiga kapitala sa vezh let do¬ bi, fe poifhe nar pred interef od 1 leta, in tega tolikokrat smnoshifh, kolikor let imafli. Naloshitve. 1. Koliko da 500 gl. po 4 perzent v 2 letih? — 500 gl. da v 1 letu 5 krat 4, to je 20 gl., v ■■ : fr V ■ '‘i z k ■ sli i,&u -■ ts’ "■ ( 'fr 85 2 letih pa dvakrat toliko, toraj 2 krat 20 gl., to je 40 gl. - 2. Kapital 3000 gl. je naloshen po 5 perzent, koliko obrefti da v 3 letih ? — 3000 je 30 fto, da tedej v 1 leta 30 krat 5 gl., to je 150 gl. in¬ terefa ; v 3 letih nefe 3 krat toliko, tedej 3 krat 150 gl., ali 450 gl. 3. Koliko interefa nefe 245 gl. v 2 letih po 6 odftotine? — 200 gl. nefe v 1 letu 2 krat 6, to je 12 gl. zhinsha; 45 gl. da 45 gr. in 45 petinzov grofha, ali 9 gr., toraj 54 gr. ali 2 gl. 14 gr.; vkup 14 gl. 14 gr.; 245 gl. tedej nefe v 1 letu 14 gl. 14 gr. zhinsha, v 2 letih pa dvakrat toliko, namrezh 28 gl. in 28 gr., ali 29 gl. 8 gr. 4. Koliko zhinsha nefe 840 gl. po 5 perzent v 5 letih? — 210 gl. 5. Koliko je interefa od 650 gl. po 4 per¬ zent v 3 letih? — 78 gl. 6. Kapital 1110 gl. je naloshen po 5 odfto¬ tine; koliko bo snefla obreft v 20 letih?—1110 gl. Is tega primerka fe vidi, de intereli po 5 odftotine v 20 letih toliko snefo, kolikor je ka¬ pitala. S- 61 . De fe zhinsh sa mefze dobi, fe ifhe nar pred zhinsh sa 1 leto, in fe prerajta na mefez. •j I . ■ ~ iiofc n \r >j, j -m« <*b ’=• (bok *''./»/, /' * N a 1 o s h i t v e. f iSo^t *> »y, 7" c Ifitr- 1. Koliko da 200 gl. kapitala po G perzent v 1 mefzu? — Zhinsh 1 leta je 2 krat G, to je 12 gl., sa 1 mefez toraj dvanajftinz od 12 gl., to j e 1 g 1 - 2. Koliko zhinsha da 800 gl. po 5 perzent v 6 mefzih ? — VI letu da 8 krat 5, to je 40 gl.; 6 mefzov je pa pol leta, toraj bo zhin-h sa 6 mefzov poloviza od 40 gl., to je 20 gl. 3. Koliko interefa da 1000 gl. po fi odftotine v 5 mefzih? — Interef 1 leta je 10 krat 6, to je 60 gl.; sa 4 mefze, to je sa tretji del leta, snefe zhinsh tretji del od GO gl., namrezh 20 gl.; sa i mefez snefe zhinsh toliko petakov, kolikor gol¬ dinarjev sa 1 leto, toraj GO petakov, ali 30 defe- tiz, ali 5 gl., sa 1 in 1 mefez tedej 20 in 5, to je 25 gl. 4. Koliko interefa da S SO gl. po 5 perzent v 4 mefzih? — 14 gl. 5. Koliko zhinsha fe potegne od GOO gl. po 6 odftotine v 8 mefzih ? — 24 gl, 6. Koliko je obrefti od 350 gl. po 4 perzent v 7 mefzih? — 8 gl. 10 kr. §• 62. Prerajtati zhinshe sa dano fhtevilo dni je she tesheje, in v Ijudfkiin shivljenji ne pride veliko¬ krat na verfto. 87 fwj tj, { atn „ =. ) kr 1“ j 1 fa-f S j, II s I j< Pri tem fe dela po temle prihitljeji: Kolikor goldinarjev na leto, toliko fheftiuzov kvazarja pride na 1 dan. N a 1 o s li i t v e. 1. Koliko zhinsha da 100 gl. po 6 odftotine 1 dan. — V 1 letu da 6 gl., tedej v 1 dnevu G flie- Itinzov krajzarja, to je 1 kr. 2. Koliko je interefa od GOO gl. po 5 perzent v 12 dneh? — Interef sa 1 leto je G krat 5, to je 30 gl.; toraj sa 1 dan 30 fheftinzov krajzarja, ali 5 kr.; fa 12 dni tedej 12 krat 5 kr., to je 60 kr. ali 1 gl. 88 P r i rt a v e fr. Sprememba freberniga (komenzi- jonfkiga) denarja v denar po du- najfki veljavi (fliajn) in na opak. §. 63. a. Sprememba frebernig-a denarja v fhajn. Kadar hozhenio freberni denar v denar po dunajfki veljavi, ali v fhajn fpremeniti, moramo vediti, de ž gl. v frebru da 5 gl. fhajna. 5 pa pride is 2, zhe vnamemo dvakrat 2, to je 4, in fhe pol od 2, to je 1, in oboje fofhtejemo. Zhe hozhemo toraj frebern denar v fhajn fpreober- niti, vsame snefik 2 krat in fhe pol snefka, ia oboje fofhtejemo. Primerki. 1. Koliko fhajna da 8 gl. dobriga dnarja? — 2 krat 8 je 16, poloviza od 8 4, vkup 20 gk dunajfke veljave. trllr. 12. -ircir X i£ Vrf^r. 1 jt • ' ' 89 2. Koliko po dunajfki veljavi da 12 kr. fre- bra? — Dvoje od 12 je 24, in pol 12 je 6, 24 in 6 je 30; toraj 30 kr. fhajna. 3. Bukve veljajo 36 kr. dobriga dnarja; koliko snefe to v fhajnu? — 2 krat 36 je 72,, poloviza od 36 je 18; 72 in 18 je 90 kr. to je 1 gl. 30 kr. fhajna. 4. Nekdo ima plazhati 240 gl.; koliko je to v dunajfki veljavi ? — 2 krat 240 je 480; poloviza od 240 je 120; 480 in 120 je 600 gl., d. velj. 5. Nekdo je 8400 gl. v frebru dolshan ; ko« liko je dun. velj.?— 21000 gl. dun. velj. §. 64. b. {Sprememba dunajfke veljavi v fre- bern d nar. 5 gl. dun. velj. da 2 gl. frebra. 2 is 5 pa pride, zhe fe vsame 4 krat 5 in od snefka defe- tinz. — De fe toraj fhajn v dober denar fpre- meni, fe vsame zhveterno fhajna, in fe poifhe snefka defetinz. Primerki. 1. Koliko dobriga denarja fe dobi sa 35 kr. fhajna? — 4 krat 35 je 140, in defetinz od 140 je 14; tedej 14 kr. frebra. 2 v "12.0 L $s #r. 7«««, r ? ZfZI so 2. Koliko frebra da 220 gl. fhajna?— 4 krat 220 je 880, in defetinz od 880 je 88; toraj 88 gl. dobriga dnarja. 3. 1 vatel fukna velja 10 gl. 20 kr. dun, velj.; koliko vershe to v frebru? — 10 gl. dun, velj. da (4 krat 10 je 40, defetinz tega je) 4 gl. frebra; 20 ir. dun. velj. pa £4 krat 20 je 80, in defetinz tega je) 8 kr. v frebru; vkup 4 gl. 8 kr. frebra. 4. Koliko vershe 2021 gl. fhajna v dobrim denarji? — 4 krat 2021 gl. je 8084, in defetinz tega je 808 in 4 defetinze; toraj 808 gl. in 4 defe- tinze goldinarja, ali 808 gl. 24 kr. dobr. denarja. 5. Koliko frebra da 32 gl. dun. velj.? — 12 gl. 48 kr. dobr. denarja. 6. Nekdo ima terjati 5 gl. 45 kr. fhajna; koli¬ ko bo v dobrim denarji dobil sa to ? — 2 gl. 18 kr. dobr. denarja. Kupez fkupi 126 gl. 15 kr. fhajna; koliko je to v frebru? — 50 gl. 30 kr. frebra. -i-ofc-r wf( c S fcr fS fcr . 91 S a p o p a d e k. Pcrv« poglavje. Obrasenje pervili rasumkov 1'htevil. ftratt I. Shtevila od eniga do defetih . . . . I 1. Shtetev. 5 2. Sofhtevati. ....... 6 3. Odjemati. 7 4. Mnoshenje. ....... — 5. Shtevilo v fhtevihi. . ... 8 H. Shtevila od defetih do fto.10 III. Shtevila zhes fto. ....... 16 Drugo poglavje. Razhunfki raspoli. I. Sefhtevanje fhtevil. 21 II. Odfhtevanje fhtevil. ...... 27 III. Mnoshenje fhtevil..31 IV. Shtevilo v Ihlevilu..30 V. Delonje fhtevil.., . 45 VI. Spremenitev goldinarfkih delov v goldinarje. . 51 92 Tretje poglavje. Prerajtanje snefka n.noshine is snefka eno- fortne enote. ftran I. Razhun zhe fe gleda na krajzarje ali grofhe. . 58 II, Razhun zhe fe gleda na mnoshino. ... 63^ Zlieterto poglavje. Poifkovanje p r i h i t Ij ej e v. I. Kadar je treba is snefka manjfhi enote snefek vezhi enote prerajtati.70 II. Kadar je treba is snefka vezhi enote snelik manjfhi enote prerajtati.75 Peto poglavje. Pofhtev obreft, ali zhinshev. ..... 79 Priftavek. Sprememba freberniga denarja v denar po dunajfkl veljavi, in na opak. ...... 8& - ©ebrinfi be? ?eopolb ©runb. \ ' o tr'osS- th ai4t0 \ . C0B1SS 5i042X00 NfiRODNfi IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR 44 44 * ^44 4 * ** - ** # ** # ^ * sfctofiK * >^#- * sNt ifr * ‘ 44 * * "**# * 44 , >4M# Z' ’ ' '0 : \ V ' ' ^ s S^^' 44p * 44^ * isisirs >w .^v.vrJ <>