I Leto XIV. 1 1 Štev. 14	teiEPON UREDNIŠTVA, »-67 UPRAVE, JS-67 Id JS—«7 POSl OVALN1CA C El (F PreSernova 3. tel. 280 POSTNI CFKOVNI RAČUN 11.40D	Maribor, četrtek 18. januarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena 1 J din 1*— ]
Napovedi za bližajočo se pomlad
Italijanski komentarji v zvezi s sklicanjem vrhovnega vojaškega sveta — Tudi madžarski ministrski predsednik napoveduje resne čase — Tajnik fašistične stranke ne veruje, da bi položaj Italije ostal do konca tako ugoden, kakor je sedaj
RIM, 18. januarja. United Press. V zvezi s sklicanjem vrhovnega italijanskega vojaškega sveta za 8. februar, se v tukajšnjih političnih krogih naglaša, da se pričakujejo za prihodnje tedne, najbrže s pričetkom v mesecu marcu, nove komplikacije v evropskem mednarodnem položaju. Splošno prevladuje prepričanje, da bo letošnja pomlad odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov, ker se bo tedaj sedanja stacionarna vojna po vsej priliki razbesnela v vsem obsegu in ni izključeno, da bo posegla tudi še po novih področjih. Italija nima namena vmešati se aktivno v sedanjo vojno, toda biti mora kljub temu vsak trenutek popolnoma pripravljena seči po orožju, ako bi bila k temu prisiljena. Sklicanje vrhovnega vojnega sveta je tak preventivni ukrep, ker bo razpravljal in sklepal o eventualni potrebi vojaškega nastopa. V zvezi s tem objavljajo današnji italijanski listi tudi izjavo, ki jo je podal madžarski ministrski predsednik Krof Teleki včeraj pred zastopniki vladne stranke. Tudi grof Teleki je dejal, da
ni nobenega dvoma o tem, da se bližamo težkim časom. V mednarodnem političnem svetu se pojavljajo razni znaki, ki napovedujejo za pomlad večje dogodke. Bilo bi neverjetno, ako bi ostaia sedanja vojaška neaktivnost med vojskujočimi se državami tudi še čez pomlad, zato pomenijo sedanji dnevi samo priprave z* velike dogodke, dasi ni mogoče vnaprej vedeti, kje bodo nastopili in kako se bodo razvijali. Zaradi tega morajo biti tudi nevtralci čuječni.
RIM, 18. januarja. Havas. Tajnik italijanske fašistične stranke Muti je imel govor pred tajniki pokrajinskih organizacij, v katerem je dejal, da se nihče ne sme vdajati iluziji, da more sedanji položaj Italije v mednarodnem konfliktu ostati do konca enak. Italija se lahko vsak trenutek znajde pred zahtevo, da vzame v roke orožje. Zato mora biti pripravljena tako v materialnem kakor v moralnem oziru.
Skandinavci pred dilemo nevtralnosti al! nevarnosti
Sovjetska kampanja proti Švedski in Norveški se nadalruje — Vedno očitnejša nevarnost Pohvala iz Francije in Danske — Izjave švedskih državnikov
STOCKHOLM, 18. januarja. NTB. — Moskovski radio se znova pritožuje na postopanje švedske in Norveške glede njihove pomoči Finski in pravi, da absolutno ni združljiva z njuno nevtralnostjo. ftlimo tega pa oddaja tudi v švedskem in norveškem jeziku pozive švedskim in norveškim delavcem, naj ne hodijo na Finsko in naj je ne podpirajo. Ta poziv se zlaga s sovjetskim pojmovanjem, da samo kapitalisti podpirajo Finsko, dočim označujejo finsko vojsko stalno kot »belogardiste«, švedska vlada je pa ogorčena zaradi postopanja Moskve, ki je objavila vsebino svoje note švedski in Norveški in njun odgovor Sovjetski zvezi, ker to nasprotuje mednarodnim diplomatskim običajem. Ves švedski in norveški tisk zavrača že dalje vse moskovske proteste in se zavzema ne samo za še nadaljnjo, ampak za še uspešnejšo pomoč Fin-ski,
AKO BI PADLA FINSKA... STOCKHOLM, 18. januarja. Havas. — ^eprestani napadi moskovskega radia na ■»vedsko in Norveško nudijo odgovornim °volj razloga, da pričakujejo nadaljnji razvoj z zaskrbljenostjo. Sedaj je že vsa-<onv<r jasn0> <ja se Sovjetska zveza, ako Hotni Finsko, ne namerava ustaviti na •švedski in norveški meji, ampak bi takoj po finskem porazu stavita obema dr-zayama zahteve po pomorskih oporiščih, s čimer bi bil uresničen davni sen dostopa do Atlantskega oceana in kontrolirala tega morja. Nemčija te sovjetske tež-nie Podpira, ker ima sama v Skandinaviji svoje interese in bi se hotela na ta na-... *udi zavarovati na severu proti Angliji, oziroma dcvutl nove baze za napade. Mimo tega bi bilo tudi šele v tem Primeru z uspehom izvesti belgljsko-holandski načrt. Vse to sili tako švedsko kakor Norveško v vedno večji odpor in Podpiranje Finske, da se obrani pred sov jetsko invazijo.
GLASOVI V TUJEM TISKU
PARIZ, 18. januarja. Havas. Francoski ,'sti razPravljajo o ukrepih na Švedskem •n Norveškem in ugotavljajo neko podob-
m0„8i~Td "jimi in onimi v Belg ji in Ho-anaiji. »Petit Journal« pravi, da se Mos-.Va P° energičnem odgovoru švedske ade zavija v diplomatske formule, me-ec, da odgovori Skandinavcev ne zado-ojujejo. Poizkusi ostraševanja se pa pov j,., sprejemajo z enako odločnostjo nu-oiti odpor do zadnjega.
sk£?DAI?J’ ,8‘ ianuarim NTB. Na Dan-do<Un-n° 'zred,no zadovoljni z odločnim in
Norveški ^1 zat,ržan3e'" švedske in Norveške v odgovoru na sovjetsko noto.
tem smislu pišejo tudi vsi danski listi.
S SEJE ŠVEDSKEGA PARLAMENTA
STOCKHOLM, 18. januarja. Reuter. Go voreč o razlogih, zaradi katerih je odstopil v začetku napada na Finsko z mesta ministra zunanjih zadev, je Sandler posebno poudaril, da je švedska zamudila ugodno priložnost pobrigati se za varnost Alandsk h otokov. Sandler meni, da je edina rešitev skandinavskih držav v sodelovanju in politiki, ki sloni na medsebojnih garancijah proti Sovjetski zvezi. Tak skandinavski blok bi bil važen čini-telj miru. Tekom debate v parlamentu so vsi govorniki odobrili politiko vlade. Ministrski predsednik Hanson je dejal, da stori vlada vse, da nadzoruje delovanje komunistov in da bo proti njim eventual-
no tudi najostreje nastopila. Zunanji minister Giinther je pa dejal v svojem govoru, da goji ves švedski narod iskreno željo pomagati Finski, kajti bodočnost švedske zavisi v veliki meri od usode Finske. Toda švedska mora računati tudi s svojo nevtralnostjo, posebno ker gre za velesile, ki so zapletene v sedanjo vojno. Mednarodni položaj je zelo napet in treba je računati s tem, da se bo še poslabšal. Ker stojita na zahodni fomti dve jekleni črti, obstaja nevarnost da bi utegnile postati nevtralne države področje bojev. V takih razmerah se mora švedska izogniti .vsemu, kar bi pomenilo opu stitev njene nevtralnosti. Zaradi tega tudi ne more pomagati Finski tako, kakor bi želela.
NAMERNI NAPAD NA ŠVEDSKO
HELSINKI, 18. jan. Havas. Šef zračne obrambe v Goteborgu, Ernest Fontel, ki je Lil med bombardiranjem v Abeju, je predstavnikom švedskega tiska dejal, da so v dveh sovjetskih letalih, sestreljenih pri Abeju, našli zemljepisne karte, na katerih je bila natančno označena pot, po kateri naj lete iz Leningrada k Stockholmu in Haparandi. Letalcem so biila dana poročila o uporabi kompasa med poletom. Te karte, je dejal Fontel, dokazu-'cjo, da mora biti tudi ŠvcvT" \ pripravljena na eventualnosti. Zaklonišča bo treba graditi tudi o Švedskem. :>Kljub škodi, ki so jo povzročila bombardiranja, je treba naglas*ti, da so ruske bombe slabe kvalitete, zato so jih morali vreči toliko, da so dosegle večje učinke. Sovjetski letalci mečejo istočasno po 10 eksplozivnih in 10 zažigalnih bomb. Bombardirajo vse. kar dosežejo, po* bno '■? delavske četrti.«
Sovfelske Uefe so se Mi pri Salli umaknile
Izjava marša'a Mannerheima: Razdejali in uničili bomo vse, rajši kakor da bi izročili sovražniku — Apel za nago pomoč — Razprava o posojilu Amerike
LONDON, 18. januarja. Reuter. Zaradi mraza so skoro popolnoma ustavljene vse operacije na zahodni fronti in prav tako na Finskem. Pri Salli so Rusi umaknili 40 tisoč mož. Po soglasnem mnenju dopisnikov tujih agencij so sovjeti sklenili strateški umik, ker sedanjih položajev ni mogoče več braniti. Finci zasedajo položaje, ki so jih zapustili sovjetski vojaki.
HELSINKI, 18. januarja. Reuter.- — Zadnjih 35 let ne pomnijo tako hudega mraza, kakor je letos zajel Finsko. Kljub temu so finske čete odbile sovjetske napade na fronti pri Salli. Sovjetske čete so poizkusile s tremi vdori doseči Bofnij-ski zaliv, velika bitka je še v teku. Prva dva napada sta bila odbita, a finske čete so prešle v protinapad v smeri k Salli. Južnovzhodno od Salie so finske čete ponovno zavzele mesto Ktirsu. Sovjetske čete ne moreio zabeležiti večj’h uspehov, finske čete so se umaknile le v frontnem odreku pri Viktivara.
MOSKVA. 18. januarja. Havas. Leningrajsko vrhovno poveljstvo javlja, da je bila v teku včera?šn?ega dne povsod velika živahnost izvidnikih patruli. Letala so bombardirala železniška križišča in vojaške obfekte. V teku boiev je bilo zrušenih II finsldh letal. Na fronti praske in artilerijsko streljanje.
r"rn'z j« i5)n Havas. Baron Gustav Manuprlteim finski maršal, ie v intervjuju »Pariš Soiru« dejal, da so Finci odločeni porušiti in unP' kar
iu.cjo, rajši kakor ds ji .ovražnlk kal dobil v »N?«*i bodo fomo valin, če nas bodo premaga1!«, je deja1 maršal. Poudarjal je. da se Finska bori v razmerju ena proti 50 in če ie bo kma-'u prišla efektivna pomoč, se ne bo večno dalo držati proti številčno tako močnemu nasprotniku.
HELSINKI. 18. jan. Exchange Tele-graph. Nemški gospodarski ataše v Hel-
&
CO^DELL HULL ameriški zimanh minister, ki bo s svojo
Vavo rvFnčiJ vn*,*y',*,5e ameriškega posojila Finski
sinkih je odstopil in se vpisal kot prostovoljec v fin-ko vojsko.
BUDIMPEŠTA, 18. jan. Havas. Profesor segedinske univerze, dr. Albert Szent Gyorgyi, ki je dobil Nobelovo nagrado za medicino in biologijo 1. 1937. je poklonil preko finskega poslanika v Budimpešti svojo medaljo Nobelove nagrade Finski. Medalja je iz zlata in težka nad 300 gramov.	»,
WASHINGTON, 18. jan. Predsednik federalnega urada za posojila je izročil senatnemu finančnemu odboru predlog ra dovolitev posojila Finski v iznosu 60 milijonov dolarjev. Prihodnjo sredo pride predlog pred plenum in bo pozvan zunanji minister Hall. cla poda svoje mnenje, kakšen vpliv bi moglo imeti to posoji' Finski na ameriško nevtralnost.
Zavezniška manifestacija v Kahfri
KAHIRA, 18. jan. Havas. Pod pokroviteljstvom egiptskega prestolonaslednika princa Muhameda Alija je bila sinoči v palači Zaagarane velika manifestacija '<*ancosko-egiptskega prijateljstva. Kralj Faruk je sprejemal številne ugledne povabljence iz vojaških in meščanskih krofov. V govorih so posamezniki naglašali •'risrčnosf. ki veže obe zavcrnlšM državi. Po prihodu in odhodu kra»ja F, 'm
gardna godba odigrala egfplsko kraljevo himno, nate pa marseljezo, angleško in turško himno.
Energični ukrepi belgijske vlade
M a r i b o r, 18. januarja.
Medtem ko je bila svetovna vojna na večini front, posebno na zahodu, pozicijska, so o sedanji napovedovali, da bo »bliskovita«. Posebno z nemške strani smo bili vajeni teorij, ki so se naslanjale na napredek modernega orožja, zlasti na motorizacijo, in prepričevale, da bodo mogle s takim orožjem oborožene vojske z enim samim smelim zaletom po-mandrati nasprotnika. Ko se je vojna pričela, smo to napovedovanje tudi res doživeli. Nemškim motoriziranim in popolnoma tehniziranim četam se je posrečilo že v nekaj dneh ali tednih zlomiti poljski odpor, ga desorganizirati in doseči vojni cilj v neverjetno kratkem času. Toda nadaljnji razvoj dogodkov je dokazal, da so taki bliskoviti sunki in uspehi mogoči samo tam, kjer ni utrdbenih črt
Vojna na zahodni in na finski južni fronti nam je pokazala, vsaj doslej, nekaj popolnoma drugega: »bliskovito« vojno je tam zamenjala oblegovalna, ki spominja v marsičem na srednjeveško strategijo, samo da je šlo tedaj le za posamezna utrjena mesta, sedaj gre pa za cele države. Proti koncu srednjega veka je gradba utrdb okoli mest tako napredovala, da je prekosila napredek ofenzivnega orožja. Dobro, in po tedaj modernih načelih utrjena mesta so postala 'tako rekoč nezavzetna. Napadalec se je moral zateči k drugi, zamudni taktiki, k obleganju. Obkoliti je moral utrjeno mesto in ga toliko časa oblegati, da mu je zmanjkalo bodisi streliva bodisi hrane, ali pa obojega. Trdnjave se je mogel polastiti šele po kapitulaciji oV.ambe.
Sedanje utrdbene črte, Maginotova, Siegfriedova m Mannerheimova so v marsičem podobne omenjenim srednjeveškim mestnim utrdbam. Tudi one so it okoristile z napredkom, ki je šel pred napredkom napadalnega orožja. Tudi one KO v bistvu nepremagljive. Proti njim toe zaležejo niti topovi na j večjih kalibrov hiti tanki, še manj seveda naskoki mo-Žtva s puškami in bajoneti. Pa tudi ako bi se končno z ogromnimi materialnimi in človeškimi žrtvami res posrečilo (osvojiti prednji utrdbeni pas, se postavijo napadalcu nasproti za njim novi. — Utrdbe teh »črt« so široke ponekod do 30 in še več kilometrov. To nam pojasnjuje, zakaj niti Nemci proti Magino-iovi niti Francozi in Angleži proti Sieg-!riedoyi črti doslej še niso poizkusili resnega ofenzivnega sunka in zakaj se sovjetskim četam kljub vsem velikim naporom in žrtvam še ni posrečilo predreti Mannerheimove utrdbene črte na Finskem. Kakor doslej, so tudi izgledi pri bodočih akcijah proti tem utrdbam problematični.
Poleg orožja na kopnem razpolagajo moderne vojske še z orožjem v zraku in na morju. Tudi o tem orožju so teoretiki napovedovali čudeže. Govorili so o grozotnih letalskih napadih na prometne žile, mesta in utrdbe, ki se bodo pod letalskimi bombami in torpedi v nekaj minutah zrušile v prah. Na enak način so omalovaževali tudi bojne mornarice in menili, da bodo ostale proti napadom iz zraka brez' resne obrambe. Proti bojnim mornaricam so si obetali končno usoeh tudi od podmornic in morskih min. Doslej ni še nobena izmed vojskujočih se strank tvegala večjega letalskega napada na sovražno ozemlje, pač zato, ker bi bil tak napad dvorezen nož. Na vsak uničevalni napad ene strani bi odgovorila takoj z enakim uničevalnim napadom druga stran, in pri tem bi bil izgubljen v ogromnih množinah tudi dragoceni material, ki ga ni tako lahko nadomestiti. Proti ladjam so se izkazala letala kot malo učinkujoče orožje in so razočarala. Prav tako tudi podmornice in mine niso v stanju odločiti vojne. Vse to je učinkovalo lahko na Poljskem, kjer niso imeli ne podzemskih hangarjev ne zadostne protiletalske obrambe in ne z minami pravočasno zavarovanih teritorialnih vod.
S tem še ne trdimo, 'da tudi v bodočnosti ne bo resnih poizkusov za prebitje utrdbenih črt in uničujočih letalskih napadov na sovražno ozemlje. Z vsem tem računajo na vseh bojiščih za prihodnje mesece ali celo že tedne, toda vojne ti dogodki po vsej priliki vendarle ne bodo odločili. Ta se bo, kakor izgleda, odločila v oblegovalni taktiki, ki bo potre-
BRUSELJ, 18. jan. BTA. Delna demobilizacija belgijske vojske, ki se je napovedovala z ozirom na ublažitev napetosti, ki je pretekli teden vznemirila Belgijo in Holandijo, doslej še ni bila odrejena. Pričakuje se, da se bo to zgodilo, ako ostane položaj ugoden, že v par dneh.
BRUSELJ, 18. jan. Ha vas. Listi čestitajo vladi k odločnemu stališču, katero je pokazala s svojo voljo, da se upre vsem protidržavnim aktom. Po ukinitvi
'bovala sicer dosti več časa kakor bi ga 'navadna napadalna ali celo »bliskovita«, bo pa terjala mnogo manj človeških in materialnih žrtev. Bistvo te taktike je skoraj identično s taktiko srednjeveškega obleganja mest, ki so jih sedaj zamenjale države. Obleganje do izčrpanja sovražnika, ki bo ali kapilulir J ali pa na
in prepovedi komunističnih listov ter publikacij je prepovedano danes tudi izhajanje glasila flamskih nacionalistov »Volk en Staat«. To dokazuje, da hoče vlada postopati nepristransko po zakonu proti vsem, ki bi mogli s svojim delom škodovati državni ideji. Ni izključeno, da bo sledil tudi razpust nekaterih političnih strank, za kar ima vlada pravno podlago v izjemnih zakonih, ki so bili sprejeti takoj ob pričetku sedanje vojne v Evropi.
koncu tako oslabel, da bo njegova obramba tudi na utrjenih črtah popustila in dovolila nagel in nepričakovan odločilni sunek.
Ako se bo vojna odločila na podlagi te taktike, ne moremo računati na skorajšnji konec. Mogla bi se še precej zavleči.	-r.
D&msSisapSski
mama) m iiiiiiii i ■inifmii w\\ m m im 'i Mi
„Hrvati smo holeli vedno ostati v okviru Jugcs avi e"
Dopisniku agencije Stefani je dr. Maček med drugim dejal: »Hrvati smo hoteli vedno ostati v okviru Jugoslavije, nismo pa hoteli pristati, da bi bila Jugoslavija razširjeno področje Srbije. Danes sta Beograd in Zagreb prestolnici v istem pomenu besede. Hrvatska je enakopravna s Srbijo. Zdaj želimo nadaljevati z organizacijo Hrvatov na federalistični podlagi, da bi sporazum dobil dokončno obliko glede razrešitve vprašanj med Srbi in Hrvati in glede javne oblasti na Hrvatskem, kar bomo zahtevali od narodne skupščine. V novem hrvatskem saboru ne bo opozicija imela več kot tri poslance, Srbi bodo dobili okoli 20 poslancev. Italija, Madžarska in Jugoslavija se po svojem sestavu vzajemno izpopolnjujejo, kar zahteva, da morajo biti v najprisrčnejših odnošajih. Italija in Madžarska želita varovati svoje koristi in nevtralnost, kar še bolj združuje Hrvat-sko z njenimi sosedi, ko so si izbrali pot za nevtralnost in mir Jugoslavije.«
Ključ in temeU n©v© državne poHtijce
Izjava dr. Mačka o volivnem zakonu je sprožila v Beogradu veliko pozornost. Ker jo je podal v. svečanem trenutku, je verjetno, da že ima gotove elemente, na temelju katerih predvideva skorajšnji razpis volitev. Opozicionalni krogi že računajo s tem in se pripravljajo nanje. Predvsem je pa treba ustvariti zaupanje, da se bo v isti meri zagotovila srbska in slovenska edinica, kakor se je Krvatski. Sporazum od 26. avgusta je zgodovinsko dejanje. Ključ je in temelj državni politiki. Volitve naj se po mišljenju politikov ne vodijo za in proti aktu, ki je postal vodilo nove državne politike in sredstvo za zadovoljitev Hrvatov. (»Politika«)
Politika države in hrvafstvo
Dan 26. avgusta 1939 predstavlja zgodovinski datum v življenju in urejevanju Jugoslavije, Tega dne je politika Jugo-s!avi:e prvič službeno stopila na rea'na tla. Reakcija srbskih integralcev je pokazala, da je bil jugoslovanski naciona-’izem zanje samo predmet za hegemoni-stično in ekskluzivno politiko. Zadržanje Hrvatov je dokaz, da je pri njih močna zavest narodne individualnosti, močnejša od persekucij, ki jih je narod prestal. Nova smer državne politike bi se mora'a še bolj naslanjati na neizčrpne si D hr-vatskega narodnega organizma, piše v »Savremeniku« dr. Ilija Jakovljevič.
Soko'stvo in vzgoja nsrcdfa
Sokolstvo je bilo ustanovljeno v dobi slovenskega narodnega prebujanja in od takrat neizprosno in brezkompromisno zastopa telesnovzgojne in nacionalne interese slovanskih narodov. Sokolski program je izredno široko potezen. Kar je pa najlepše in slovanski duši najbližje, je dejstvo, da teče vse v njem brez pritiska, iz lastne dobre volje. Koliko narodne energije veže nase .sokolsko gibanje, bo pokazala sokolska Petrova petletka. Naša narodna vojska ve pravilno ceniti sokolski pokret. Odtod naslonjenost, ono naravnost prisrčno razmerje med njo in sokolstvom ves čas obstoja naše države! ugotavlja v uvodniku »Sokolske volje« prof. Lojze Merčun.
Škofijski list o fem‘n?zmu
Feminizem, posebno ekstremni, »po-kretaški«, že trga ženo iz družine v pisarne, tovarne, na ulico, v moške poklice. Feminizem razbija družino. V zadnjih konsekvencah pomeni boljševizacijo in smrt družbe. Zato smo proti ženski emancipaciji in feminizmu v principu. Zena naj ostane na področju, kjer je ona nedotakljiva, jačja, močnejša od moškega. Polagoma, z dobro moralno vzgojo in socialnimi reformami naj se vrne v družino. Za svoj socialni delokrog naj si vzame področje vzgoje, dobrodelnostih srca, lepote in ljubezni. Gospodarstvo, politiko in javno življenje naj prepusti moškim, ki je že od prirode za to pre-destiniran. Rušenje priročnih mej med obema spoloma je deformiranje prirode-Tako namreč p:še list sarajevskega nadJ škoia »Katolički tjednik«.
Izredna pooblastila v Turčiji
ANKARA, 18. januarja. Ass. Press. Turška vlada je zahtevala od parlamenta izredna pooblastila glede splošne mobilizacije in razglasitve vojnega stanja, Parlament bo takoj razpravljal o tem pred-logu.
ANKARA, 18. jan. Havas. Velika narodna skupščina je izglasovala nadaljnjih 25 milijonov turških Ur za potrebe državne obrambe.
Vofaikl popis vseh Madžarov
BUDIMPEŠTA, 18. jan. Stefani. Notranje ministrstvo je objavilo haredbo. da se morajo vsi Madžari, moški med 12. in 70., ženske med 16. in 50. letom, prijaviti oblastem. Priglasiti se morajo vsi, ki so v kakršni koli zvezi z narodno obrambo, pa tudi tisti, katerih narodna pripadnost je sporna. Država potrebuje podatke za svojo statistiko.
Kanada bo Imela 33 tisoč letalcev
MONTREAL, 18. jan. Reuter. Kanada bo v kratkem postala ena sama šola za angleške pilote. Okoli 30.000 mož in 3000 častnikov bodo sprejeli v kratke letalske kurze. V 70 različnih krajih bodo ustanovljene šole za letanje.
TIBOR ECKHARDT ODSTOPIL
BUDIMPEŠTA, 18. jan. DNB. Na konferenci malih posestnikov je bil definitivno sprejet odstop Tiborja Eckhardta kot predsednika stranke. Is očasno so reorga-mzirali tudi vodtvo parlamentarne skupine. Eckhardt bo formalno še nadalje ostal v predsedniški funkciji, upravo s.ranke bo pa vodil poslanec Vacsy.
LISTA IZGUBLJENIH
LONDON, 18. jan. Reuter. Admiralite-ta je davi objavila listo '109 častnikov in mož treh angleških podmornic, ki so jih Nemci potopili pred Helgoiandom.
Mraz narašča na 49 stopinj pod ničlo
LONDON, 18. jan. Reuter. Mrzli val drži še dalje v kleščah države severne Evrope. Zima je dosegla rekordne ostrine. V Telneseu na švedsko-norveški meji je znašala včeraj temperatura 49° C pod ničlo. V južnozahodni Estoniji je bilo včeraj —46° C. V Švedski znaša povprečna temperatura —22°, v Nemčiji
Reševanje žrtev
LONDON, 18. jan. Reuter. Štirje člani posadke tovornega parnika »Josephine Charlotte«, ki je naletel ob južnozahodni angleški obali na mino in se potopil, so najbrž izgubljeni. Ostanek posadke, ki je štela 40 ljudi, je bil izkrcan v neki angleški luki. Nekateri izmed njih so ranjeni.
LIZBONA, 18. jan. DNB. Semkaj je prispela posadka holandskega parnika, ki se je potopil v Biskajskem zalivu. Posadko je pripeljal holandski motorni brod »Pelaubras«, ki je na Atlantiku prevzel tudi posadko italijanske ladje »Sedora«. Vsi brodolomci so zdravi in bodo nadaljevali pot v domovino.
—	26”. V Berlinu razsajajo mečni snežni viharji. V Moskvi ne pomnijo takšnega mraza že 16 let. Včeraj popoldne to imeli tam —44° C. Na finski fronti pritiska mraz do 35 stopinj pod ničlo. Tudi v New Yorku mečno sneži. Mraz je hud, prebivalci velemesta trpe zaradi mraza, ker štrajka 500« prodajalcev kuriva.
pomorske vo'ne
LONDON, 18. jan. Reuter. Potniška ladja »Daces of York«, ki je pred štirimi dnevi zapustila angleško pristanišče na poti v Kanado in nasedla, se je snoči vrnila v luko na severnozahodni obali Anglije. Ladja, last »Canadian Pacifik« družbe, je zdaj v popravilu. Potniki so izjavili, da je bilo morje potem, ko so zapustili pristanišče, zelo -viharno. Ladja je nasedla na neko peščino blizu Škotske, a valovi so bij tako veliki, da so potegnili parnik za sebej in ga na ta način rešili. Za silo so parnik popravili v neki irski luki, nakar je zaplul v večje angleško pristanišče, kjer ga bodo vzposobili za nadaljnjo plovbo.
PREPUSTITEV PREMOŽENJA V NEVTRALNIH DRŽAVAH
BERLIN, 18. jan. DNB. Gospodarsko ministrstvo je izdalo navodilo nemškim državljanom, ki so pred začetkom vojne živelj v angleških ali francoskih pokrajinah in kolonijah. Le-ti morajo s 1. marcem dati nemški narodni banki na razpolago vse im e.] e, ki ga imajo v nevira.nih državah.
NOVOFUNDLANDSKI DELAVCI ZA ANGLIJO
LONDON, 18. januarja. Reuter. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev v Veliki Britaniji je na poti iz Neu Fundlanda 2000 delavcev, ki bodo zaposleni v ministrstvu za preskrbo.
IZ ANGLEŠKE DIPLOMACIJE
BUDIMPEŠTA, 18. januarja. Havas. An gleški poslanik v Budimpešti je odpotoval za 15 dni na Angleško.
POLITIČNO KOSILO V LONDONU
LONDON, 18. jan. Havas. Chamberlain je prisostvoval kos Ju, ki ga je vlada priredila na čast francoskemu ministru za oboroževanje Roulu Dautryju. Banketu so prisostvovali francoski poslanik v Londonu, mimster za dela Brown, državni pod ajnik pri Foreign Officeu sir Cado-gan, ministri Hanky, Chatf eld, Samuel Hoare, Leslie Bergin ter vojni minister Oliver Stan!ey.
UREJEVANJE SLOVAŠKEGA DRŽAVLJANSTVA
BRATISLAVA, 18. januarja. DNB. — Vlada je odobrila zakon o državljanstvu Nemcev ter predlog zakona o Židih in njihovih industrijskih podjetjih.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno. Po planinah še bp verjetno snežilo. Včeraj je bba najvišja temperatura —4, danes najnižja —13, opoldne —13. Novega snega je padlo 9 cm, višina starega in novega snega 25 cm.
Borza. C u r i h , 18. januaria. Devize: Beograd 10. Pariz 9.9724, London 17.61, Newyork 446. Milan 22.50, Berlin 17Q.60, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30.
Prisrčno slovo od Zagreba
Izredno zadovoljna in navdušena sta visoka gosta zapustila gostoljubni Zagreb
Včeraj dopoldne sta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga po tridnevnem, triumfalnem obisku zapustila hrva-tsko metropolo Zagreb. Ek) 9. ure so se razvrstili po ulicah do kolodvora, koder je pozneje prišla kneževska dvojica, oddelki Seljačke zaštite, za njimi pa so se zbirali prebivalstvo, društva, šolska mladina in uradništvo. Na peronu je stala častna četa Seljačke zaštite, na drugi strani pred d\ornim vlakom pa častna četa podčastniške šole Kraljice Marije in generaliteta. Pred kolodvorom pa je stala konjenica Seljačke zaštite.
Okrog 10. ure so začeli na kolodvor prihajati avtomobili z ministri, odličniki ter predstavniki javnega In politirnega življenja. Ob 10.30 se je pripeljal na kolodvor podpredsednik vlade dr. Maček z gospo. sprejeJ raport poveljnika Seljačke
zaštite ter obšel častno četo. Za njim ie prišel na kolodvor nadškof dr. Alojzij Stepinac. Obenem je na kolodvor prihajalo vedno več odličnikov, ki so prihajali, da še enkrat pred obhodom pozdravijo visoke goste. Razpoloženje med prisotnimi je bilo odlično.
Ban dT. Šubašič ter soproga sta pričakala kneževsko dvojico pred banskim dvorcem, kjer je banova soproga c*: odhodu iz dvorca izročila kneginji Olgi šo-oek nageljnov ter rdečih vrtnic »kot simbol ljubezni in vdanosti vseh žena, otrok in vsega ljudstva banovine H: -atske.« Kneževska dvojica je nato sedla v avtomobil ter se odpeljala proti kolodvoru, med potjo pa so jo vkljub snsgu, ki je zapadal, pozdravljale množic? meščanstva ter kmetskega ljudstva.
Pred prihodom na kolodvor je godba zaigrala koračnico. Kneginjo Olgo sta obdarovali s cvetjem, omotanim s hrvat-skimi zastavami, gospa dr. Mačkova ter Starčevičeva. Pred vstopom v v^ron dvornega vlaka je kneza na-r.est:.;ka nagovoril s toplimi besedami ban dr. Šu-bašič, nakar je knez namestnik dejal: »Žal mi je, da moram iz Zagreba.« Po pozdravljanju z odličniki je odšla prva v vagon kneginja Olga, nato knez namestnik Pavle. Sa'on dvornega vlaka je bil ves v cvetju. Pred odhodom je ^aigra’a godba 35. polka državno himno. Vlak je odšel iz kolodvora ob 11.12 uri.
Po odhodu vlaka je pristopil k podpredsedniku dr. Mačku general Ned'd ter iejal, da kaj takšnega ni pričakoval. Zatem so se začele množice razhajati.
Gospodarska konferenca v Ljubljani
Včeraj se je pričela v Ljubljani konferenca številnih gospodarskih zbornic iz cele države. Na konferenci, ki jo vodi predsednik ljubljanske zbornice za TOl. je zastopanih 14 gospodarskih zbornic in 10 drugih gospodarskih korporacij. Svojega zastopnika je poslal tudi finančni
minister. Predsednik g. Jelačin je v daljnem referatu razčlenil novo davčno reformo in obžaloval, da niso predhodno zaslišali tudi gospodarski ustanov. Njegovemu izvajanju so sledili številni referati, ki so podrobno analizirali dobre !n slabe strani nove davčne reforme.
Kulturno delo kmetske mladine
Društvo kmetskih fantov in deklet ima v svojem, delovnem načrtu tudi prosvetno delo s prirejanjem iger na podeželju. Drži se tudi načela, da naj se na podeželskih odrih ne igraio vedno iste ali pa manjvredne igre. Mnogi prekmurski kmetski odri so zadnje čase vprizorili mnogo prav lepih stvari, kakor Koma-nove »Zaroko o polnoči«, Golarjevo »Vdovo Rošlinko«! in Nušičevega »Na-
rodnega poslanca«. Zlasti slednji je prinesel DKFID v Puconcih mnogo zasluženega priznanja. Škoda le, da je odšla odlična režiserka učiteljica gdč. Elza Lo-kayeva. Isto društvo bo »Narodnega poslanca« pokazalo tudf na sosednjih podeželskih odrih. Prvo gostovanje bo prihodnje dni v Bodoncih. Uspehi bodo na-ootili igralce tudi v druge prekmurske kraje.
Kam spomladi s sezonskimi delavci
Socialne prilike so pri nas še vedno takšne, da se vsako pomlad odpravljajo naši mladi ljudje na sezonsko delo v Nemčijo in Francijo. Večina teh je iz pasivnega Prekmurja, deloma tudi Iz Hr-vatske. Kakšno delo opravljajo in koliko z~ lužijo, zavisi od njihovih gospodarjev Nairaie pa naši ljudje delajo na poljih sladkorne pese, kjer se še sorazmerno največ zasluži.
Novembra in decembra preteklega leta se je vrnilo iz sezonskega dela 9667 delavcev iz Nemčije. Razen teh pa še posamezno 447 delavcev, torej skupno 10.101 delavec. Tem pa so se pridruži Še oni. ki so v Nemčiji ostali še od lanskega leta po številu 20?6. tako da je skupno število vseh iz Nemčije se vračajočih sezonskih delavcev v preteklem letu 1 ?. 137.
Vsak delavec je poslal preko Narodne . banke povnrečno ISO RM t. j. po kurzu 1330 v na?em denariu 2394 din. Vsi delavci skuoa' so poslali v Jugoslavijo dir 29.055 973. Razen tega jim ie b;V> dovoljeno <-me vsak dHavec prinesti s
0 Na Pragersko sla premeščena prometna uradnika Pavlin Emcrik iz Poljčan in Perc Anton ir Grobclnega.
o Omi J je izbruhnil v gospodarskem poslopju Josipa Hrastnika na Sp. Polska-vi pri Pragerskem. Požar je uničil mnogo slame, drv in raznega orodja, tako, aa ima precej škode. Kako je požar nastal, m znano.
o Akc!ja za ustanovitev pododbora rez. oficirjev v Ljutomeru. Tu se je pričela akcija za ustanovitev pododl)ora rez. o Ti -eirje.v in bojevnikov za srez Ljutomer akcijo vlada med našimi" rezervnimi oficirji veliko zanimanje.
1® *bor malih harmonikarjev v Slovenski oiiiru-i je priredil preteklo soboto in nc-1° PfJd vodstvom g Vilka Šušteršiča, koncerta. Pri teh koncertih je napolnilo dvorano Okrajne hranilnice šte-občinstvo, ki je bilo prijetno premim, ,-na‘I ‘ePim in Sigurnim izvaja-sirr»*t 0’,5l™eP? Sn pestrega sporeda. Pe-vnio i živahnost nastopa so stopnje-f1* .nar°dneL noše, v katerih so na knHoo «S1 T harmonikarji in harmo-oti™ t«”i	0 ,ln posebej prirejenem
bnc)-> ^	J? \,sPt'h’ jim naj bo vzpod-
D'irta /a nadaljnjo delo
seboj 10 RM kar da nadaljnjih 1,129.954 din. Iz tujine so prinesli tudi kolesa, radio aparate itd. brez uvozne carine. Sedaj so doma, toda z novo pomladjo nastane vprašanje: kam z njimi?
SLOVENTGRASKA BOLNIŠNICA V PRETEKLEM LETU
Zadnja leta ima bolnišnica v Slovenj-gradcu vedno večji obisk. Bolnišnica ma dva oddelka, kirurgičnega m medicinskega z infekcijskim odsekom. V njej delujejo štirje zdravniki. Preteklo leto se je v bolnišnici zdravilo 2992 bolnikov; na medicinskem oddelku 1007, na kirurgičnem 1786, na infekcijskem odseku pa 199. Bolnišnica je opremljena z vsemi potrebnimi instrumenti 'n je mogoča vsaka, tudi najtežja operacija. Edino rentgenski aparat bi bilo treba za-meniati z novi.n, ker je sedanji že do-služil.
SLOVENSKE GORICE BODO IZVAŽALE ŽIVINO
Kakor smo obveščeni, namerava Okrajna nabavljalna in prodajna zadruga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah pr četi z rednim izvažanjem živine v Italijo. S tem hoče doseči za kmeta boljše cene in preprečiti pretirane dobičke brezvestnih me-šetarjev. škoda Ie, da zadruga že preje n: pričela s tem delom, ker so mnogi kmetje viničarji in bajtarji zaradi pomanjkanja krme in sredstev živino že prodali.
o Požari v soboškem okraju so naredili
v preteklem letu 1,332,780 din škode. Od lega je bilo na nezavarovanih poslopjih škode za 502.800 din. Skupno je bilo _61 požarov pri katerih je sodelovalo 1507
fasilcev. Gasilska pomoč je škodo zmanj-ala za okrog 5 milijonov din.
o Otrok padci v krop. V Križevcih se je mudil na dopustu pri starših vodnik g. Analič iz Splita z ženo in svojim triletnim sinčkom. Zaklali so gos, da bi jo imeli za na pot. Gos so vzeli iz vročega kropa in mali fantek, ki se je smukal tam okrog, je nenadoma padel na hrbet v škaf s kropom. Takoj so ga odpremili v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer so mu zdravniki nudili vso skrb in ga rešili.
o Na pragersko pošto je premeščena Pavla Vindiševa iz Trebnjega na Dolenjskem.
Ceff«
c Ustanovitev carinarnice I. reda v Celja.
Združenje trgovcev obvešča, da so dela na predpripravah za prejem carinskega blaga v carinsko skladišče na celjskem kolodvoru že toliko napredovala, da se carinjenje blaga že more obavljali.
c Celjska javna bolnišnica r pretek lem letu. Število sprejetih bolnikov je od leta 1931 do 1910 naraslo za 100 odst. V minulem letu je bilo sprejetih 9.594 bolnikov, leta 1938 pa 8338 bolnikov. V enem samem letu se je torej zvišalo Število sprejetih bolnikov za 1000. Iz bolnišnice je bilo opravljenih odpuščenih 7526, zboljšanih 1377, neozdravljenih 177. Največ dela je imel kirurgični oddelek z očesnim odsekom. Tu je bilo sprejetih 1221 bolnikov, v izolirnici 248, v porodniško ginekološkem oddelku 1855. Operacij na kirureičnem oddelku le bilo izvršenih 2707. Na očesnem odseku je bilo v
Podražitev papirja?
Nedavno je. papirni kartel sklenil ponovno povišanje cen papirju za 50 do 90 par pri kilogramu. Trgovinski minister je izvajanje tega sklepa začasno odložil ter zadevo predložil odboru ?a kontrolo kartelnih sporazumov pri trgovinskem ministrstvu. Ta odbor pa je ministru predlagal, da naj se podražitev papirja odobri.
NOV! ČLANI UPRAVNEGA SVETA TOVARNE ZA DUŠIK V RUŠAH
V tovarni za dušik v Rušah so bili iz* brisani iz upravnega sveta Svetislav Jovanovič, Anton Krejči, dr. Stanislav Žitko in Feliks Stransky, vpisani pa so dr. Henrik Oatineau, ravnatelj družbe Dy* namit Nobel iz Bratislave, nadalje Dragan Tomljenovič, ravnatelj iz Beograda, Andrej Šarabon, veletrgovec iz Ljubljane, Avgust Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani, dr. Henrik Bfltefisch, ravnatelj družbe Ammoniak Werke, Merseburg, hi dr. Josip Ažman, odvetnik v L<ubl;ani. Prokura je dodeljena Antonu Krejčiju, tovarniškemu ravnatelju.
preteklem letu 493 operacij, na porodniško-
'	  Poi
se je torej fel<
3orodov je
ginekološkem oddelku pa 847.
ilo 758 s 770 otroki, rodilo „ „ ____________
12 dvojčkov. Umrlo je preteklo leto 270 ljudi, za oskrbo bolnikov je celjska bolnišnica izdala v preteklem letu 2 milijona 315.555 din.
c Podlegel Je. Pred dnevi smo poročali, da se ie v Oplotnici pri smučanju ponesrečil 30 letni hlapec Karl Bornekar in da se Je pri prevozu v bolnišnico dogodila še druga nesreča, da Je padel Bornekar med vožnjo pod voz, ker so se splašili konji. Dobil je na spodnjem delu telesa težke poškodbe, katerim je sedaj v bolnišnici podlegel.
c Hrbtenico sl Je zlomil pri padcu 47 letni posestnik Josip Laščak iz St. Ju*-rija pri Celju.
c Napad. 29 letnega zidarja Jakoba Smodeja iz Šmartnega v Rožni dolini sta z noži in koli napadla brata Jurij in Jože T. ter ga težko poškodovala po glavi in telesu.
lr« Obleka se je vnel« 19 letni sobarici Marko Angeli iz 2alca. Dobila je težke opekline po hrbtu.
c Davčna oprava v Celja ponovno opozarja delodajalce, ki zaposiujejo hišno slu-žabništvo, aa si brezpogojno nabavijo davčne karte do 31. L m.
PtU)
p Delodajalci, ki plačujejo uslužben-ski davek, se vabijo, da v teku januarja predložijo davčni upravi knjižice usluiben-skega davka.
p 101 požar v preteklem leln. Predlani Je bilo požarov 71, lani pa že 101. Mnogo požarov Je podtaknila zločinska roka. Končno sc je posrečilo izsledili požigalca Dravskega polja Koražijo. Več požigov so zakrivili otroci, ki so se igrali z vžigalicami, dalje neprevidno ravnanje z ognjem in svetilkami, slabi in leseni dimniki itd. Skupno je ogenj upepelil 146 poslopij. Skoda je ocenjena na 2,730.000 din, ki Je krita le z 1,995.000 din zavarovalnine. Naši gasilci so v večini primerov izkazali svojo požrtvovalnost, da so preprečili razširjenje ognja, rešili živino ter pridelke.
p Namesto cvetja na grob g. Josipine Brumnove so darovali Kolu jug. sester v Ptuju za revno deco: s. predsednica Jelka Šalamun 100 din, *. podpredsednica mag Nada Orožnova 100 din, s. Ela Lenarčičeva 100 din in ostale odbornic« 178 din — skupno 478 din.
Pereče stanovanjsko vprašanje v Celju
Preskrba cenenih in zdravih družinskih stanovanj v Melju predstavlja iz leta v 'eto bolj pereč problem. Industrija se vedno bolj širi in je dotok prebivalstva z dežele vedno večji. Največ družin, ki Sejejo dostikrat tudi po 7 članov, stanuje po delavskih centrih Gaberju, Novi vasi, Čretu in drugod v eni sobi, ki služi obenem za kwhin!o. jedilnico ki spa’nico. Nič čudnega ni, če se ob neugodnih stanovanjskih razmerah širi tuberkuloza, ki m!čuje številne družine.
V Celju se letno zviša število prebivalstva za 1000. Od tega se jih približno r’00 priseli iz dežele, ker so dobili delo v Hi.'.1' tovarnah. Razumljivo je, da je s tem v zvezi ve1!Vo pomanjkanje stanovanj, gradbena delavnost pa ie v Celju ‘‘•ko majhna. da ne odgovarja stanovanjskim potrebam naraščajočega prebivalstva.
V preteklem letu Je bilo na novo zgra-!enih 56 stanovanjskih zgradb 7 drugih. skuipaj 73. Od teh je bilo kolavdira-
nih 52. Skupni strdki za stanovanjske zgradbe so bili proračuni za preteklo *.3to na 5,315.000, za nestanovanjskj zgradbe p3 na 2,520.000 dinar*ev, ’ rvu© torej 7,835.000 din. Zgrajenih je bilo 38 pritličnih, lo enonadstropnih, 2 dvonadstropni in 1 trinadstropna. Pokojninski zavod Je zgradil lani lepo trinadstropno palačo, v katero se bodo stranke vselile menda n:3se^ f«bruaria. Vkljub tw da so stanovanja v tej novi palači zelo draga in nameščencem s skromnimi plačami skoraj nedosegljiva, so že skoraj vsa oddana. Prav bi bilo, da bi PZ, ki je tudi socialna ustanova, gradil svoje palače tudi na krajih, kjer bi se dobila cenena stavbišča in bi ne bilo potrebno toliko investicij. V tem slučaju bi bila lahko stanovanja v teh palačah cenejša, h vse-g vidimo, df. je pomanjkanje delavskih stanovanj v Celju veliko. Mestna občina ie napravila v preteklem letu načrte za eradnjo delavske kolonije v Novi vasi. Zgradilo hi se kakih 50 delavskih stano-
vanjskih hišic. Zemljišče je že zagotovljeno, potrebno je še posojilo, Id ga bo občina dobila.
Podrobr." statistika o gradbeni delavnosti v Celju v preteklem letu je "'ede-ča: Preurejenih je bilo 69 zgradb hi sicer 5 nadzidanih, 5 prezidanih, 13 dozidanih in II zgrajenih podstrešij. 69 novih zgradb obsega 13 enosobnih. 46 dvosobnih, 15 trisobnih. 5 štiri ali veC sobnih hi 24 podstrešnih, skupno 103 stanovanja z 224 sobami. Na novo zgrajenih je bflo 12 tovarniških prostorov. 30 tr* grovskih in obrtnih delavnic, 27 skladišč, 21 ostalih prostorov, skupno 90. Kmetskih gospodarskih prostorov je b'!o v prefektom let« zgrajenih 24. kopalni 24 toi® stranišč na vodno splahovanje.
Želeti je. l bi prišlo med mes.no ob* Člno m vsemi zato poklic?.nHl činitelU d° skupne de’avnosti na gradbenem poniju. ki je nujno ootrebna za uspešno rešitev tega za Celje tako važnega problema.
Mar bor
Kako nam fe bilo vreme lani naklonjeno
22. julija najtoplejši, 31. decembra najimzlejši dan v preteklem Setu
Najtoplejši dan je bil 22. julij s 35.6 C v senci, najbolj hladno pa je bilo 31. decembra zjutraj s 23.5 stopinje pod ničlo. Toplotna razlika med najvišjo in najnižjo toploto je v lanskem letu znašala
59.1 stopinje. Vročih dni s toploto 25 stop. in višjo je bilo 61, mrzlih dni z najnižjo dnevno toploto pod ničlo je bilo 104, zelo mrzlih pa 11 dni. Povprečna letna toplota je znašala 10.0 C, povprečna najvišja 14.8, povprečna najnižja pa 4.5 C.
Deževalo je lani 117 dni, snežilo pa 23 dni .V 140 padavinskih dnevih je padlo
801.1 mm padavin, kar znaša na posamezen padavinski dan približno 5.7 mm, ali okrog 2.2 mm na vsak letni dan. Najvišja dnevna padavina 53.3 mm je zabeležena 21. maja. Ta mesec je ini.l tudi največjo mesečno višino padavin v lanskem letu, najnižjo mesečno višino padavin pa je imel suhi april, katerega najvišja dnevna padavina je znašala samo 7.4 mm. Najvišja dnevna višina snega ie
iji celih 36 dni in sicer dec. in januarja.
Najvišji barometrski pritisk je bil lani 749.6 mm, najnižji 719.9 povprečni letni pritisk pa je znašal 736.7.
Povprečna vlažnost je lani bila 72.7%, predlani pa 79.6%; to je, razefi letne višine padavin, še en dokaz, da je bilo lansko leto manj vlažno od predlanskega.
Povprečna letna'oblačnost je lani znašala 6.1 desetine z oblaki zastrtega neba in je bil najbolj oblačen oktober z 8.3 de-
setine, najmanj pa julij s 4.4 desetine oblačnosti. Popolnoma jasnih je bilo lani 18 dni.
Glede vetrovnosti omenjamo, da je bilo lani 73 popolnoma tihih dni. Največkrat je pihal jug, najmanjkrat pa vzhodni veter, najbolj tih pa december.
Lani je bilo 15 zelo megle.iih in 62 malo meglenih dni. 43 dni je bilo s slano, 58 dni z roso, en dan s točo in H dni z močnejšo nevihto, ki pa v Mariboru in okolici ni prizadejala večje škode.
Otroku zmrznilo srce
Te dni smo poročali o tragični smrti nekega dojenčka na Pobrežju. Sodna obdukcija je pokazala, da je otrok zmrznil v času, ko sta odšla mati in oče na daljši obisk. Enomesečnemu sinčku zakoncev V. je zmrznilo celo srce, kar je- povzročilo takojšnjo smrt.
Do smrti jo |e povozil
Že včeraj smo kratko poročali o avtomobilski nesreči na vogalu Kopališke ulice in Aleksandrove ceste. Neki mariborski avtoizvošček se je na ovinku hotel izogniti tovornemu avtomobilu. Krenil je preveč na levo, da je vozilo na polede-
_ nelih tleh vrglo na pločnik pred Morav lani znašala 19 cm; sneg je ležal na zem-' čevo trgovino. Avtomobil je zadel 281et>
no hčerko pečarskega mojstra Gizelo Filipič iz Mlinske ulice, ki si je pri padcu ob zid razbila glavo. Nezavestno mladenko so takoj prepeljali v bolnišnico, je pa že med prevozom izdihnila. Avto-izvoščka, ki ni imel na zadnjih kolesih avtomobila verig, je policija aretirala.
Kmetje prodajo največ v Mariboru
Statistika mestnega tržnega nadzorstva o prometu na živilskem trgu v preteklem letu nam dokazuje, da je- Maribor najboljši odjemalec kmetskih pridelkov.
V	'preteklem letu so kmetje pripeljali na trg 1358 voz in 7451 vreč krompirja, 45 voz in 2648 vreč čebule ter 347 voz zelja. Dalje je bilo lani na mariborskem trgu 741 vreč fižola, 545 vreč pšenice, 631 vreč rži, 607 vreč ječmena, 845 vreč koruze, 778 ovsa, 516 prosa, 595 ajde, 300 vreč prosene iti 206 vreč ajdove kaše. Tudi perutnine so lani Mariborčani inogo pojedli. Tako so kmetice pro-da'e na trgu 64.719 piščancev,. 16.759 kokoši, 385 gosi, 1324 puranov. 1670 rac, pole? tega je bilo na trgu 473 kozličev in .1889
dmočih zajcev. Ribji -trg je bil vedno dobro založen, saj so pokupili Mariborčani 8809 kg morskih rib, 135 kg morskih in 52 kg sladkovodnih rakov, 1973 kg sladkovodnih rib in 34 škafov žabjih krakov. Sadje pa grs Mariborčanom menda najbolj v slast, saj so kmetje na trgu prodali 916.720 'kg raznega sadja, med katerim zavzemajo jabolka prvo mesto.
Če upoštevamo, da so se zaradi znanih razmer cene na mariborskem trgu znatno dvignile, lahko trdimo, da je šlo na podeželje ogromno mfesčar«kega denarja, od katerega ima največ koristi seveda država, ker je moral kmet odraj-tati lepe denarce zsf davke.
Velik uspeh koncerta GM
Sinoči je bil v veliki dvorani Sokolskega doma simfonični koncert Glasbene Matice, ki je predvajal skladbo čeT.iega skladatelja Smetane »Ma vlast« (Moja domovina). Za koncert je bilo med mariborskim meščanstvom izredno veliko zanimanje, udeležila pa se ga je tudi inteligenca iz oddaljenejših krajev kakor iz Ruš in od drugod. Med prisotnimi na koncertu je bilo opaziti mnoge mariborske kulturne it? V’vne delavce ter predstavnike političnih ter javnih cbtastev. Omeniti pa je tudi treba, da se je
certa udeležilo izredno veliko število vojaštva. Vstopnice so bile vse razprodane. Zadnjih 1 let še ni bila dvorana Sokolskega doma pri orkestralnih konc-.. 'i tako obiskana. Kapelnik Jiranek je dobil v znak priznanja mnogo vencev ter šopkov, Id so mu jih poklonili Pevski klub Glasbena Matica, dirigent Šijanec ter drugi. Publika je vseskozi z občutjem sprejemala izvedbo Smetanovega dela. ki ?a je prenašala ljubljanska radio-oddajna postaja.
70LETN1CA NARODNE IN KULTURNE DELAVKE
Skromno slavi danes v krogu družine v svoji hiši v Sodni ulici 701etnico življenja gospa Ljubica Marinova, vdova po profesorju mariborskega učiteljišča. Slavljenka je iz znane Škrlečeve hiše pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ves čas svojega življenja v Mariboru je posvetila delu na kulturnem, narodnem in socialnem polju. Bila je ena tiskih redkih Mariborčanov, ki so se morali skrivati zaradi svojega slovenskega narodnega delovanja. Sodelovala jc kot odlična odrska igralka na raznih odrih, v Mariboru pa pri Grmeku, kjer je bilo shajališče takratnih Slovencev in v Narodnem domu. Gospa Marinova pa je bila tudi dobra mati mariborskega dijaštva. Mnogo dijakov, ki so sedaj rektorji, zdravniki, profesorji, odvetniki, so preživeli svoja dijaška leta pod njeno gostoljubno streho. Mnogim je pomagala, da so se prerinili skozi težka dijaška leta in se je /ato hvaležno spominjajo ob njenem lepem življenjskem jubileju. Prav tako pa je bila ljubeča mati svojih štirih otrok Ki e Kocuvanove, soproge davčnega inšpektorja, mariborskega zdravnika dr. Vilka Marina, Ljubice dr. Levarjeve iz Križevcev pri Ljutomeru m Stanka, ki mu je Francija druga domovina.
Jernej G1 a n č n i k, ki je dolgo vrsto let deloval v Mariboru kot odvetnik Pokojni je tesno povezan z mariborsko zgodovino. Velik rodoljub se je boril za osvobo-ditv Maribora v kulturnem in narodnem ter gospodarskem oziru. Njegovo največje življenjsko delo pa je ustanovitev Narodnega doma in Posojilnice, s čimer sl je postavil dr. Glančnik večen spomenik.
V	njegovem domu so se sestajali zavedni Slovenci in s pomočjo njegove Posojilnice se je rešila marsikatera slovenska kmetija.
MESNE CENE V MARIBORU
Nekateri mesarji, zlasti iz okolice, delajo kričečo reklamo, da so znižali mesne cene. V bistvu pa je ostalo vse po starem, kakor smo o tem že nedavno poročali. Govedina se še sedai prodaja po 10 do 12 din, teletina po 8 do 12 din, svinjina po 11 do 17 din kg. Salo velja 15 do 17 din, slanina 14 do 16 din kg. Pljuča prodajajo po 7 do 8 din, jetra po 7 do 9 din, svinjska rebra pa po 10 do 12 din kg. Glava z jezikom velja 6 do 7 din kg, ledvice komad 2 do 3 din. To so cene, ki nam jih sporoča mariborsko mestno tržno nadzorstvo in so veljavne za Maribor. Iz naVedenega cenika je razvidno, da ni prav nobenega sledu no kakšnem znižanju mesnih cen. Zanimiva bi bila primerjava teh cen s cenami živine, ki jo prodaja naš obmejni k;:iet.
m Pri Narodni banki v Mariboru je izbrisan dosedanji zastopnik Obreu Merc-tal, višji uradnik podružnice, vpisan pa je kot zastopnik višji uradnik Maks Smerdu, ki je upravičen sopodpisovati za podružnico.
m Med delom se je zabodel v stegno mesarski pomočnik Rudolf Krajnec v ben-kovi trgovini na Glavnem trgu. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico.
m 2400 din jo izgubila v vlaku na progi Zagreb—Maribor kuharica Anica Neme t pri industrijalcu Polaku.
m Neznani Žepar je v neki zdravniški čakalnici ukradel šoferju Francu Amonu iz Selnice ob Dravi denarnico s 70 din.
m V Ribnico bo vozil v soboto ob 15. z Grajskega trga smučarski avtobus. Vozna cena 40 din. Povratek v nedeljo zvečer.
m Kolo je nekdo ukradel krojaškemu mojstru Rudolfu Stibercu iz gostilniškega vrta v Mlinski 9. Ukradeno kolo je. znamke .,Neger“ z evid. štev. 23973.
*	OBRTNiSivI PLES 27. I. NARODNI DOM
m Kronika nesreč in nezgod. Na poledici si je zlomila nogo učiteljica Adela Mesesnelova iz Ciril-Metodove ulice. — Pri lomljenju ledu si je poškodoval roko GO letni delavec Franc Ferk iz Ribniškega sela. — Po stopnicah je padel ter si zlomil roko 5 letni sinček kmetske dninarke Anton Konjiček iz Zrkovc. — Na cesti je padel ter si zlomil nogo 17 letni posestnikov sin Anton Sori iz Rošpoha.
PRI
NAPAD DVEH NEZNANCEV DUPLEKU
Dva neznana moška sta napadla pri D pleku 441et.;ega posestnika Martina Bračka iz Sv. Martina pri Vurberku. Bračko ie dobil s kolom več nevarnih udarcev po glavi in rokah ter se je moral zateči v bolnišnico.
m Krčevina. Upraviteljstvo drž. ljudske šole v Krčevini pri Mariboru se toplo zahvaljuje vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili božično obdarovanje naše revne šolske mladine.
m Vinogradniki občine Košaki in Sv. Peter morajo prijaviti svoje vinske zaloge. Finančni orgar.i bodo sprejemali pri' jave 18., 19. in 20. t. m. aop. v občinskih pisarnah v Košakih in pri Sv. Petru.
m Društvo ljubiteljev ptičarjev v Mariboru ima občni «bor. 30. t. m. ob 20. v hotelu „Zambrec“.	,	.
m Selitev nemškega konzulata v Mariboru. Nemški konzulat se bo preselil iz Ciril Metodove ulice na Trg svobode 6.
m Mariborska orožniška četa je priredila, v Kotljah pri Guštanju smuški tečaj, ki se ga udeležuje 30 orožnikov iz tukajšnjega okrožja.
m Vss v "cvetju kakor spomladi bo 27. januarja dvorana gasilskega doma. Prost, gasilska četa v Studencih namreč pripravlja zabavno ter na sporedu bogato prireditev ,,Pomlad v zimi", ki bo nudila ne samo zabavo, ampak tudi pravo občutje spomladi tako v dvorani kakor tudi v srcu. Naj to prireditev nikdo ne zamudi.
• „BROADWAY BANDr
0 Dvignite kni';‘c Vodnikove družbe za leto 1940 v ksj’s*arnl Tiskovne zadr-fe, Maribor. Aleksandrova e. 13., tel. 25-45.
* Kruh in moka za diabetike (sladkorno bolne). Zdravniško priporočan in po metodi dr. Senftnerja pripravljen se izdeluje v pekarni Scherbaum v Mariboru, Grajski trg 6. Zahtevajte prospekte!
m Nočna lekarniška služba (od 13. do vključno 19. t. m.) Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12: lekarna pri Ansrelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.
KSKfi
OCino
* Grajski kino- Danes „Nesmrtni val-ček“. Veselje, zabava, krasna glasba. Paul Horbiger, Greti Theimer,
• Kino Union. Od danes „Hijene New Yorka“, zelo zanimiv in napet gangsterski velefiim
° Esplanade kino. Do vključno petka sijajni film „Bel Ami“. Soboto sloveči francoski film „Edvard VII. in njegova doba“.
ob 20.; „Via Mala*
Mariborsko gledalliie
Četrtek, 18. jan.: Zaprto.
Petek, 19. jan.: Zaprlo.
Sobota, 20. jan..
Znižane cene.
Nedolja, 21. jan., ob 15.: ,.Navihanka'/ Zadnjič. Znižane cene, ob 20.: „Vse za šalo1'. Znižane cene,
Othello pride prenovljen na mariborski oder. Veličastna Shakespearejeva ža-Ioigra „0thell6v’ prfde v mariborskem gledališču v J. Kovičevi režiji po daljšem času v prenovljeni obliki zopet na oder. Dekoracije so nove, deloma tudi kostumi, nova je tudi zasedba, vlog, dejanje pa spremlja glasba, ki jo je nalašč za to žaloigro uglasbil vojni kapelnik J. Jira-nek. Othella bo kreiral Kovič P., Desde-mono E. Kraljeva, Jaga pa Skrbinšek. Dalje bo nastopil v večjih in manjših vlogah ves dramski ansambl.
Zvoki z mariborskega in ljubljanskega trga
SPOMIN NA USTANOVITELJA NARODNEGA DOMA
Pred 3o leti je umrl koroški rojak dr.
Zaveden slovenski rodoljub je v včerajšnjem »Večerniku« prav sočno in hkra-tu hvalevredno okrcal tisto obupno spa-kedranščino, ki se še vedno (menda po fizikalnem zakonu lenosti) šopiri po mariborskem trgu, zlasti ob mesarskih stojnicah, —- občevalni jezik, ki ga nikjer drugje po slovenski deželi ne slišiš, in je torej pravcata mariborska specialiteta. Upajmo, da bo topli rodoljubov poziv na naše slovenske žene kaj zalegel, da se bodo zavedle svoje narodne dolžnosti in že enkrat temeljito pospravile z lin-gerli, rospratelčki, štnkenbajnl in vso to rokovnjaško zalego, da se ne bo več spotikal domačin, ne posmehoval tujec.
Pri tej priliki utegne naše mariborske gospodinje, ki ne poznalo ljubljanskega trga, zanimati, kaka je kaj tam govorica. No, ta je pa tudi čisto svojstvena,
pristno ljubljanska — vendar, prosim, je prav čedno domača in naravnost ljubka, da jo človek rad posluša. V obliki je ljubljanski tržni občevalni jezik vseskozi demnmtiveo, zmanjševalen, in to mu daje še posebno dražest. Na ljubljanskem trgu na primer ne dobiš mesa, krompirja ali solate. Nikakor. Ampak samo mesek, krompirček, solatico, peteršiljček itd.
Takole „e ljubljanski mesar pomenkuje s kuharico: »Torej, gospodičnica, malo govejega stegenčka, kajne? Imeniten mesek imamo danes, od mastnega vo-lička. Pa 5e tole koščico zraven, da bo ^hica še bolj krepka. (Kost je lahko velika ko kij, je še zmeraj samo »koščica«.) Pa še košček jetrc. Tako, je ravno ena kilca dobre vagce. Dvanajst dinarčkov samo, r| jpodičnica. Pa morda še kake	za	večerjlco! Ali pa
ledvičke? Od telička ali pa prašička...
No, pa jutri še kaj. Malo meglice imamo danes, popoldne bo pa že spet kaj sončka. Pa zbogeom, gospodičnica, moj po-klonček.«
In če hodiš po trgu, od stojnice do stojnice se glasi: Malo krompirčka, gospa, maJo repice,^ malo korenčka... lepa jabolčka... ^ črešnjice imamo danes, da bi jih angelčki zobali... Radička ne bodo danes nič, gospod?... Špinačke, fižolčka... No, bomo pa še navrgli tale grozdek. (Takrat je res samo grozdek.)
Tako žubori ljubljanski trg v svoji domačnosti in harmoničnosti. Nesoglasja nastanejo le, če, postavimo, kaka jajčari-ca pomotoma zapade v povečevalno obliko in o golobje drobnih jajčkih v svoji košari zatrjuje, da so to lepa. debela ‘ajca. Ker na ljubljanskem trgu sploh oi jajc, so samo jajčka.	ejo.
2r»m'mhw!
Tragedija »letečega Človeka" na trapesu
PER ALL HANSSON švedski ministrski predsednik Je v zu-| nanjepoiiiičnem govoru naglasi!, da bo ■ vedska z orožjem v roki branila tako
Juan Cunhas in Esteban de Arediza sta bila umetnika na trapezu, znana »leteča človeka«, ki sta s svojimi akrobacijami jemala ljudem sapo. V Coimbi na Iberskem polotoku sta pa akrobata pripravila ljudem tragedijo, ki je spravila gledalce v grozo.
Juan in Esteban, ki sta že leta nastopala skupaj, sta se pred nastopom sprla, šle je za Estebanovo ženo, ki je nastopala s plesnimi točkami in je imela prepovedane vezi z Juanom. Ljubosumni Esteban je
Papež Leon XIII. se je z veliko potrpežljivostjo pustil slikati tudi ljudem, ki so ;meh malo talenta Nekoč ga je portretiral slikar, ki je le z veliko težavo končal sliko in zaprosil papeža, naj jo podpiše.
—	Ali smem na sliki označiti izrek iz sv pisma? je vprašal sv. oče.
—• Oh, vaša svetost! je navdušeno vzkliknil slikar, s tem bi slika še mnogo več pridobila in oi se moje delo še bolj proslavilo.
Papež je napisal na portret: »Apostol Janez 6. poglavje, 20. vrsta Leon XIII.«
Presrečni slikar je hitel domov in izvlekel st', pismo, da bi videl, za kaj gre.
Na označenem mestu je stalo:	»Ne	bojte
se, to sem ?az!«
pozval Juana na dvoboj, ki se je res izvršil pred presenečenim občinstvom.
Akrobata na trapezu , sta. nastopila vsak v svojem kostumu in z mečem v roki. Ko sta z nogami visela na trapecu, z glavo navzdol in začela s svojo točko, sta z mečem v roki skušate drug drugega zabosti. Občinstvo je bilo sprva navdušeno, misleč, da sta moža. izbrala takšno točko Ko sta pri prvem srečanju v zraku zgrešila cilj, so ljudje bili še bolj prepričan
o tem, da gre le za točko. Toda že pri naslednjem srečanju je odmeval po cirkusu grozen krik: Esteban je porinil meč. skozi prsa Juana, ki je padel s trapeza v globino, na raztegnjeno mrežo. Občinstvo je od strahu onemelo, Esteban je pa skočil s trapeča, napravil eleganten salto mortale in padel v mrežo, kjer se je pustil mirno aretirati. Ines, žena zaradi ka'ere sta se akrobata bojevala, je bila medtem v garderobi in ni slutila, kakšna drama se je pravkar odigrala zaradi nje.
Nemci vliva‘o nove ,.Debele Berte"
Velika Industrijska podjetja Kruppovih tovarn v Essenu so po smrti Friderika Alfreda Kruppa 1502 prešla v last njegove teke Berthe, ki se je 1906 poro*
Svetovna vojna: 17,£99.908.090 din!
Pariški »Journal de Debats« ugotavlja v zanimivih podatkih o izdatkih svetovne vojne v letih 1914 do 1918. da ie bilo za vojne svrhe porabljenih 17 bilijonov in 600 milijonov dinar‘ev. V tem znesku so uračunani vsi stroški za oboroževanje, škode, povzročene od bombardira-
nja in požarov, izdatki za saniteto in do-življenjske rente invalidom, če računamo, da stane majhna hiša v predmestju "0.000 din, tedaj bi lahko od astronomske številke dinarjev, ki jih je požrla svetovna vojna, imelo 352 milijonov družin svote streho nad glavo.
italijanski material iz Španije za Finsko
čila z legacijskim svetnikom Gustavom
v. Bohienom. Pod imenom Krupp von Bohlen proizvajajo velike jeklarne in livarne vojni material za Nemčijo. Kakor poročajo angleški Usti. so začeli zdaj v teh tovarnah z vso naglico izdelovati dalekostrelne topove, ki bodo prekosit? slovite »Debele Berte« Iz svetovne vojne.
»Corriere Pada.no«. piše, da je general Franco odločil, naj se ves material, ki ga je italijanska vojska pustila v Španiji, prepelje na Finsko. Pošiljanje blaga iz ItaFje se smatra kot upravičeno, ker ne ob staja objavljeno vojno stanje med Finsko n sovjetsko. Rušijo.. Blokada Finske zato nima osnove. Stanje je zaradi tega precej podobno onemu, kakršno je bilo za časa državljanske vojne v Španiji.
List dostavlja, da bodo oklopni avtomobili, topovi, puške in tanki odpeljani iz Španije s španskimi ladjami. Ko. je na kraju oktobra novi italijanski poslanik izročil svoje akreditive, je Franco dejal: »Lahko računate z menoj v obrambi la-
tinske civilizac'je«. Pred finsko dramo so se Španija, Italija, pa tudi Francija in Portugalska izrazile za obrambo civiliza je na osnovi istih načel.
S
%
Zima In vojna
Zima, ki obeta na zahodu trajati1 še nekaj tednov, postaja nekaterim že predolga. Zato so spet planile v svet vznemirljive vesti o napadih na Belgijo in Holandsko. Obe nevtralni državi sta se otili obrambnih'priprav z vso. resnostjo, ker računajo, da bodo vojni strategi p -zkušali zaradi »trmastega generala Zime« obiti Maginotovo utrdbeno črto še ••»red nastopom pomladi ter z vdorom v Helgijo in na Holandsko doseči Francijo s severne strani. Živčna vojna za dvema »rjaškima blokoma ob Renu postaja že nevzdržna, zato menijo, da bo eden voj--kutečih se taborov segel po predčasni odločitvi..
V	nekaterih predelih zahodne, fronte vlada letos tak mraz, kakršnega ne pomnijo že dolga leta.
— Reci hitro, da sem te hotel le po-
ščegetati!
svojo neodvisnost kakor tudi nevtralnost. Vsak poizkus, od katere koli strani kršiti nevtralnost, bo odbit z vsemi razpoložljivimi sredstvi Švedska tudj ne bo dovolila. da bi kakšna vojskujoča se država pošiljala svoje čete skozi njeno ozemlje ali se hotela posluževati švedskih pristanišč za svoja oporišča.
VELIKI TRANSPORTI ANGLEŠKIH ŽELEZNIC
Angleške železnice zaposlujejo btijsu
300.000 moških in ženskih uslužbencev, ki prejmejo na leto 100 milijonov funtov sterlingov plač. Službena pragmatika je urejena po zakonu iz 1. 1921.
V	sedanji vojni so se naloge angleških železnic seveda zelo povečale. V kratki dobi 36 ur so takoj ob izbruhu vojne potegnili s 1500 vlaki samo iz Londona
1.300.000 otrok, mater, slepcev, invalidov in bolnikov v varnejše zaledje. Vso ekspedicijsko vojsko so prepeljale železnice iz notranjosti k obali, kjer je bila vkrcana za Francijo. Ogromne množine materiala
v prehrani in strelivu in orožju prepelja-vajo vlaki v najkrajšem času do morja.
Prezidani Mehike ceni dobre „vice'
nice in odklonil vse proteste. Leta 1935 je pregnal protiustavni režim in poslal Cal-lesa v pregnanstvo v Kalifornijo.
Pred dnevi je general 'Cardenas del Rio slavil petletnico predsednikovanja republike Mehike. Po padcu Porfiria Diaza, ki je vladal Mehiki 30 let, se ni nihče držal toliko časa na predsedniškem stolu kakor Cardenas. Postal je 30. novembra 1934 naslednik generala Rodrigueza. Predsedniška doba v Meh ki traja šest let in zdaj govore, da naj bi Cardenas ponovno kandidiral. Mož je bil edini od predsednikov, ki je uspel ohraniti neodvisnost dežele od USA. Odločno je nastopil v petrolejskem sporu, ko je marca 1938 likvidiral tuje družbe in podjetja podržavil. Prav tako je vzel Američanom in Angležem velike plantaže bombaža, podržavil želez-
Cardenas je šele v 45. letu, izredno marljiv človek, nasprotnik alkohola in .tobaka. Njegov prvi ukaz je bil zapora vseh igralnic v državi. Predmet je neštetih šal in anekdot, sam sili min-stre, naj mu povedo najnovejši »vic« o njem. Nasprotniki ga barvajo kot komunista, ki je državo privedel na rob prepada. Objektivni tuji opazovalci pa pravijo, da je storil vse, da bi izboljšal življenje naroda. Indijanci v'dijo v njem svojega najboljšega prijatelja.
MARIJ SKALAN:
RAM AS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
»Sicer pa menim, da se ne bi prav nič upirali njegovi volji, ako ne bi posegala v področje njihovih osebnih in rodovinskih koristi. Za to. ali Yagiri Seoni še dalje vlada ali ne. jim je presneto malo mari; briga jih le to. ali bodo on? sami Še’ nadalje deležni raznih ugodnosti, ali ne.«
»Te jim lahko pustimo «
»Vprašanje je le. komu bodo bolj verjeli: vam ali njemu. Lahko jih nahujska, da so vaše obljube le začasne in da jih boste takoj odstranili, čim utrdite svojo oblast.«-
®Zd' se mi. da so tvoje bojazni ven-larie pretemne«
»Želim samo da bi bile.«
»Potem nojd:va'«
»Morda je pa le bolie, da še ostaneta.«
»Tlakai?«
»Ako se trori kaj zgodi je bolje da »staneva za rezervo ki poseže v razsoj dogodkov kasneje !n s tem več ko-ist; stvari, kakor b: v odprtem boiu.« »In če koga ubijejo?«
»Teea naibrže ne bodo storili Bilo b neprevidno.«
LJUDI NA ZEMLJI
61
»Mahabali.« je vzkliknil Ramas, »bojim se za Joro. in tudi’ za očeta, zato ne vzdržim več. Morda sta že v nevarnosti. Grem.«
»Počakaj!«* je dejal Mahabali in stopil predenj »Preden greva od tu. mi moraš obljubiti, da zamolčiš sokrivdo mojih prednikov na umoru Dranatha Ra-vanija in na Vsem. kar se je zgodilo s tvojim očetom in s teboj. Tudi o najinem boiu za Joro-ne pripoveduj nikomur ničesar. To sem si zaslužil s tem. da sem ti odkril skrivnost, ki je sicer nikoli in nikdar ne bi bil izvedel Hotel bi se iznebit’ more. ki me teži vse živ-'ienje. Hote! bi b;ti zopet svoboden človek kakor so drugi.«
»Obljubljam ti!« ie vzkliknil Ramas »Storil si. če«ai od tebe ne bi bil mkoF oričakoval Se več obljubljam ti. da ti bom vedno sta! ob strani, kadar koli boš potreboval moie nomoči Izbrisano fe vse kar ie .bilo doslei med nama.«
»Hvpia ti'« ie odvovor;! Ma^bal? oo-lirjen in niti iskreno stisnil roko. »Se-'•v labko greva!«
Ramas in Mabpbali sta se nanotite p i dvigalu mimo vsemirskega letala,
ki je stalo mogočno sredi dvorane iji čakalo na trenutek, ko se bo lahko dvignilo . zemlje v vsemirje in poneslo s seboj ljudi, ki naj postanejo na novem planetu začetniki novega človeštva in napredka.
XVI.
Rayani, Hampur, Kamthi. Takur In-dor in Yagiri Seoni so odšli iz podzemlja v predsedstveno palačo, kjer je Ra-yani narekoval Yagiriju v njegovi pisarni razglas na Rayanipurce. v katerem sporoča svoj odstop, imenovanje Takurja Indorja in vse druge spremembe. ki so še biu potrebne. Ko je Yagiri razglas napisal, se je odstranil, da pokliče tajnika. Te bi bil lahko storit tudi 'z pisarne, a to ni oteče pomislil, še manj zaslutil v tem kake posebne namene Šele ko ga nekaj časa ni bilo nazaj in se jim je zazdela odsotnost predolga, je Takur Irteor s*ooil k vratom in hotel po gledati, kje se Yagiri tako dolgo zadržuje. Toda vrata se na največje začu-lenje vseh treh niso hotel? odpreti prav tako so bila skrbno zaprta tud: vrata v strnski steni, ki so vodila v sosedno sobo.
»Kaj naj to pomeni?« je vprašal Ra-vani.
»Da smo ujetniki Yagiriji Seonija,« je odr-ivori! Takur Indor.
»Uietmki?« sta se začudila hkratu vč-liki m filozof.
»Menda ne misliš s tem reči, da...«
»Da se je zgodilo, kar sem od vsega začetka slutil.«
»Prevara.«
»Da, prevara. Vse kar nam je govoril, je bila dobro premišljena prevara, s katero je hotel sebe osvoboditi, nas pa zvabiti v past, v katero smo padli! r— Morda najdemo Vendarle kako špranjo.«
»Govorilni in gledalni aparat!« j$ vzkliknil filozof.
»Ta dva najbrže ne delujeta,« je odvrnil Takur in se takoj prepričal, da je bila njegova skepsa pravilna. Aparati so bili blokirani. »Ta zveza je onemogočena!« je vzkliknil.
»Le kako je mogel to storiti?« je dejal Rayani.
»Vsekakor od zunaj. Po vsej priliki je bil na vse to že pripravljen. Oglejmo si še ostalo!«
Stopil je najprej k glavnim in nato k stranskim vratom. Oboja so bila avtomatična in izdelana iz tako masivne kovine. da bi bil vsak napor ulomiti jih zaman. Nič manj niso bila zavarovana okna iz nezdrobljivega stekla. Tudi skozi ta pot v svobodo ni bila mogoča. Da bi bil kje še kak drug izhod, ni bilo mogoče ugotoviti.
»Soba je zgrajena kakor trdnjava.« je ugotovil Takur Indor, ko je končal svo-ie razisVovanie. Tisti, ki jo je tako opremil. ie že računal na take fn podobne primere.«
(Dalje.)
KRALJA PETRA TRG 6
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo v globoki žalosti pretužno vest, da nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni mož oče in stari oče, gospod
posestnik na Teznem
v 80. ietu starosti.
Pogreb blagopokojnega bo v petek, 19. januarja 1940, ob 14. uri iz hiše žalosti, Tezno, Ptujska cesta 25, na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi v soboto, 20. januarja, ob 7. uri zjutraj.
Maribor-Tezno, 18. januarja 1940.
žalujoča žena, sinovi in ostalo sorodstvo.
SPOfg Medklubski smuiki tek SSK Maratona
Radi zboljšanju snežnih razmer bo priredil SSK Maraton v nedeljo, 21. januarja, medklubski smuški tek za seniorje na 10 km ter juniorje na 5 km s startom ob pol 11. pri Treji ribnikih, ob začetku drugega ribnika. Pravico sodelovanja imajo verificirani tekmovalci mariborskih klubov, pri čemer se bodo verificirani in neverificirani seniorji posebej ocenjevali. Prijave je poslati najkasneje do 20. jan. opoldne na naslov SSK Maraton, Maribor, Frančiškanska S/II, kjer so na razpolago tudi podrobnejši podatki. Za naknadne prijave do 1 uro pred startom je predpisana prijavnina din 10'—.
s Fereucvaros je v Petrovgradu premagal SK Borac z 8:2 (5:2).
s Sviearska hokejska reprezentanca je
v Curihu premagala italijansko s 3:1 (0:0, 2:0, 1:1).
s Nemška hokejska reprezentanca je izgubila tekmo proti reprezentanci Protektorata z 1:5, praški LTC pa jo je porazil s 3 :0.
s Meddržavno teniško tekmovanje med
Italijo in Madžarsko v Turinu se je končalo z zmago Italijanov v razmerju 3 :2.
s T. Galento in M. Baer bosta nastopila 22. marca v boksarskem dvoboju v
New Yorku, čisti dobiček je namenjen Finski.
s Beograjski nogometni sodniki so pričeli z akcijo za popolno samostojnost. Poseben odbor že priravlja nova pravila,
te dni bo pa tudi konferenca vseh aktivnih in upokojenih sodnikov.
Smučarska poročila
(„Putnik . Maribor, 18. jan.)
Mozirska koča na Golteh: —6 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm.
Celjska koča: —6 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 5 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Koča pri Sv. Treh kraljih: —6 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 15 cm pršiča na podlagi 10 cm.
Koca na Pesku: —5 C, zelo oblačno, mirno, 50 cm pršiča.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —15 C, zelo oblačno, mirno, 12 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Itibnica na Pohorju: —13 C, debela megla, mirno, 24 cm pršiča na podlagi 12 cm.
Kotlje — Rimski vrelec: —7 C, zelo oblačno, mirno, 24 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti ugodne.
Peca: —5 C, pooblačeno, mirno, 40 cm pršiča na podlagi 50 cm. Smuka povsod ugodna!
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oelasib *'»ne vso K o beseda 50 par najmanjša pristojbina ta te
oelase le din S Drižbe oreklicl dooisovanja Id tenitovanlskl oglasi din I— do besedi Njimaniši
znesek za te oelase le din 10— Debelo tiskane besede se raiunajo dvojno Oelasnl javek is enkratna objavo znaša din 2—. Znesek za male oelase se olafole tako) orl naroillu oziroma ca 't vooslatl v olsmo skooal z naročilom ali oa oo ooštnl ooložnici na ieliovnl račun St 11.409. Za vse olsmcue odgovore elede tnalib oelasov se mora oriložitl znamka za 3 din
Razno
ORIGINALNA PERZIJSKA PREPROGA
zelo redek kos, velikost 350x 500 cm, iu majhna svilena perzijska preproga naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog -v hotelu »Za-inorc« od 18. do 22. januarja. ___________________13685-1
POSODE ZA PRANJE
v vseh velikostih. Popravila točno in poceni. Sodarstvo Sulcer, Vojašniška 7. 13697-1
Posest
MANJŠE VINOGRADNO POSESTVO
naprodaj. Trčova 3, Sv. Peter pri Mariboru.	13658-2
Kupim
RABLJENO PEČ
na žagovino kupim. Ponudbe pod »Peč« na ogl. odd. »Ve-černika«.	13698-4
NARODNA NOŠA
kompl., naprodaj. Na ogled v dopoldanskih urah v Wilden-rainerjevi 16-1. levo. 13699-4
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam s 1. mar-cem._Drogejija Kanc._13690-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Ptujska cesta 37, Tezno.	13692-5
Službo cfob#
DVE PERFEKTNI KUHARICI
sprejmemo takoj ali s 1. februarjem. Gosposka ulica 29. ___________________13679-9
RAZNAŠALCA
s kolesom v Radvaniu išoe-nio. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Raznaša-lec«.	13686-9
SUHA BUKOVA DRVA
in kolobarje dobite poceni Dri Gnjišku v Razlagovi ulici 25.
13688-3
Prodam
IZBOREN AJDOV IN CVETLIČNI MED
po din 15.— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta 12.___________13650-4
ZNIŽANE CENE KURIVA!
Drva m'r. din 65.—, 75.—. SO.— in 90.—. Viljem Ehrlich. Studenci, Aleksandrova c. 62 13695-4
STANOVANJE	,
sončno. 2 sobi, kopalnica, pritikline, plin, ob Tomšičevem drevoredu, Slomškova ul! 3, oddam s 1. marcem ali februarjem.	13700-5
Stanovanje išee
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, v novi hiši. s plinom iščemo. Takol ali najkasneje s 1. majem. Ponudbe pod »Nova hiša® na ogl. odd. »Večernika«.	13642-6
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu. Koroška cesta 41.	13687-7
SOBO
lepo opremljeno, v centru ugodno oddam. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 13696-7
Razpis,
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda s sanitarno opremo, plina s sanitarno opremo in elektrike z zvonci in radijskimi napravami za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru ob Krekovi ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 29. januarja 1940.
Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/11 v sobi št. 221, od dne 17. t. m. dalje.
V Ljubljani dne 16. januarja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
DEKLE
za vsa hišna dela in kot natakarico sprejmem za čez dan. Naslov v ogl. odd. »Večeru ika«._____________13689-9
~DVE DOBRl TKALKI
sprejmemo s takojšnjim na-; stopom. Ponudbe na ogl. odd.! »Večernika« pod Plača od ure«.	13693-9
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
prvovrstno moč. za velike ko made sprejmem za stalno. — Verdonik, Tyrševa ulica 12.
13702-9
VAJENCA
za krojaško obrt sprejmem. Verdonik. Tyrševa ulica 12.
13703-9
Službo Ište
PRILETNA KUHARICA
perfektna za vse, pridna, poštena. s priporočilom, iš3e službe. Ne gleda na plačo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Kuharica«.	13705-10
Oooist
PRILETEN URADNIK
osamljen, se želi spoštliivo seznaniti z ošamlieno damo v letih 58 do 68. Ponudbe pod označbo »Značajnost« na ogl. odd. »Večernika«. 13694-12
Kapital
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjili cenaii in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zorc, Ljubljana, Gledališka 12.	13617-16
gamj/e?^
PREPRIČAJTE SE
da ie dobra meščanska gostilna s prvovrstno ceneno kuhinjo in sortiranimi vini gos ilna »Triglav«, Glavni trg. Lisjak.	13668-17
GRAJSKI KINO
Od danes četrtka dalfe veliki muzikalni film
Hemdni
zadnje dunajsko delo iz one galantne dobe, 'ki je ostala v zapiskih in romanih, kijih vsakdo najrajše cita
Johan Strauss
ta galantni komoozitor in veliki dirigent je glavna oseba v tem filmu Glavne vloge pa igrajo:
Paul !HI®rbig@r Greti Theimer Fs®rd8 €se®a in Maria Anderg&st
NAJPOPOLNtJ.SE. HARMONIKE SVETA;
SCHMIDIH
ZAGBEB. NIKOIIČEVA10
ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CEHI
Prodaja za MARIBOR
Perc Oto
Gosposka 34
j	pri	naših	Inseren-
J kupujte *er oglašuje!
DAMSKA KAPELA
Vsak večer v petju in isrrali nastopa net mladih pevačic v restavraciji »Ljutomer«. Stiblcr._______13676*17
Čitaife„VečerniL V
Jaz Vam bom pomagal!
Poznani raziskovalec in pisec okultnih znanosti g. F. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko napoved o Vaši bodočnosti. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam ugane tudi Vaše izglede v ljubezni, zakonu,	loteriji,
trgovini in	vse važne dogodke sedanjosti. Njegov	nasvet
Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvale, katere prejema vSak dan iz vsega sveta, dokazujejo izredno zaupanje njegovi preizkušenosti. Postavite nekoliko važnih vprašanj, ki Vas največ zanimajo in točne rojstne podatke. Vse zgoraj navedeno dobite popolnoma brezplačno, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVO! 1 OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 fotografij, v luksuzni vezavi, katero lahko kupite osebno pri pisatelju	v Mariboru,	hotel »Zamorc«. Obiske sprejema vsak	dan od
9.—12. in	od	3.-7.	ure zvečer.	Ostane samo nekaj dni. Odgovarja tudi	na do-
spelo korespondenco.
izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tisk« Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Kokopisi se nc rračujo, — Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telefon uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. M-67,. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.