DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Haroinina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava!, Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun Št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značajii vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 110 'm Hariborfsobota1d»ie29LoktobiN^1938 »letoJWI
Evropa, vstani!
Mali evropski narodi morajo ostati svobodni, ne kolonije velikih
Pesnik Valentin Vodnik je skoraj Pred 140 leti zapel »Ilirija vstani!«
In nekaj pozneje. »Ilirija oživljena«.
Slovenija ali Ilirija je pričakovala svobodo od nove svobodoljubne Francije, .ki je takrat zmagovito prodirala v Evropo, v nje srce.
Ta Vodnikov klic velja danes Evro-Pi- v katero prodira ne svobodoljubje, a,npak reakcija.
Po svetovni vojni so sklepali mir, Kovorili so o samoodločitvi in osvoboditvi narodov. Mir ni bil napravljen v duhu. Mnogo krivic je sankcioir-r^l ta mir, sankcioniral je pa še nadaljnje krivice,	’■>
v Kakor pa vse kaže. še ni konec »rezanja spornih vprašanj«. Italijansko. deIoma tudi nemško časopisje pravi, da s*a dobili v Evropi Nemčija in Italija tako premoč, da je ne premaga nihče y_eč. V evropski politiki se bosta Nemčija in Italija podpirali.	#
Prvotno je šlo za popravo narodnostnih krivic. Tako so trdili ti listi. Danes ne govore več o narodnostnih krivicah, ampak o zemljepisnih, gospodarskih in kulturnih sferah. Če se v teh stvareh ugodi imperialistom in pro-težirancem. potem bo pa večni mir.
To je umetna imperialistična propaganda, o kateri nihče ne ve, kako da-eč bo segala.
Razmer, ki nastopajo, so krive zahodne velesile, ki so obliubovale varavo malim državam in jih v tem zmi-slu varale. Kriva je pa temu tudi Evropa sama, ker se ni pojavil dovolj krepak pesnik, ki bi bil zaklical: »Evropa vstani! .Evropa, združi se in sodeluj,	». .... , tf.j
Samo, Evropa, vstani!
Molitve v narodno skupižino in JNS
Kaj pravi dr. Kramer?
. Glavni tajnik JNS dr. Albert Kramer je 12dal letak, v katerem opisuje priprave in razloge glede priključitve stranke opozici-°nalni listi dr. VI. Mačka.
V	tem pojasnilu izrecno poudarja dva Momenta, t-	>•* it-	r<*Siii
Obe vprašanji sta tako naravni in tako ^kiipni. da med naziranjem dr. Mačka in J^S ni takih bistvenih temeljnih razlik, da gibanji ne mogli v volitvah skupno nakopati, zlasti, ker si v programatičnih vPrašaniih, ki v teh volitvah niso na dnevom redu, med seboj ne odrekata pravice do samostojnosti.
v V teh volitvah gre samo za svobodo dr-2avljanov in sporazum. Te zahteve so pa stvar vseh svobodoljubnih državljanov.
Morast cen v septembru
Kaj pa mezde?
> Po poročilu narodne banke so cene v Jugoslaviji porasle od avgusta do septem-t. 1. od 77.2 na 78.0 v primeri z letom ^^26 (100). Od lani do letos pa je razlika 4 avgusta, septembra 78.1. To je, pri ,.,nah na debelo znaša porast 8 točk. Raz-taif Cen. v	v	drugih državah ni
ko velika, -r- In mezde in plače?
K predlogu strokovnih .organizacij za zvišanje minimalnih mezd
Stvarnost Je socialni položaj delavstva
Kaj potrebuje rodbina za golo življenje? Štiričlanska rodbina z mesečnim dohodkom 1800 din je siromašna.
Večkrat smo že povedali, da minimalne mezde ne pomenijo eksistenčnega minimuma. To ve vsak delavec, ki zna nekoliko računati.
To potrjuje tudi publikacija zagrebške delavske zbornice (Indeks), v kateri strokovnjak dokazuje, da potrebuje rodbina štirih oseb (mož, žena in dva otroka) najmanj 1800 dinarjev mesečnih prejemkov za golo življenjsko vzdrževanje.
Rodbine, ki prejemajo mesečno 1800 do 2000 dinarjev, moramo vsekakor prištevati siromašnim. Treba je predvsem stanovanja, ki ne sme obsezati več kakor eno sobo in kuhinjo, ker že za lo plača mesečno 250 do 350 dinarjev najemnine, po mestih celo 400 do 500 din. Taka stanovanja se pa težko dobe, ne-glede na to, da večinoma niso higijen-ska. Potrebuje se za drva in drugo kurivo 210 kg mesečno, za razsvetljavo vsaj 12 din. To bi veljalo na mesec 154
din. Potrebna je obleka. Vzemimo, da potrebuje moški letno eno obleko, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 6 parov nogavic, dva para čevljev, en klobuk in vsako šesto leto suknjo. Za ženo in otroke vzamemo vrednost obleke in obutve v vrednosti 20 odstotkov manj. Če seštejemo vse te izdatke v letu, dobimo, da moramo na račun teh dobav plačati vsak mesec 401 din.
Največja postavka izdatkov v delavčevi rodbini je prehrana. Za rodbino štirih članov znaša na mesec okoli 775 dinarjev, to je skoraj polovico vseh stroškov. Za enega člana rodbine, ki naj ostane zdrav in dobi vase dovolj kalorij, da ohrani potrebno telesno moč, je potrebna najmanj ta-le množina hrane na mesec: 8 kg pšenične moke, 4 kg koruzne moke, 5 kg krompirja, 3 kg gra-ha, 1 kg riža, 1.5 kg sladkorja, 3 kg govedine, 1 k<J rib, 1.5 kg svinjske masti, 10 litrov mleka, 1.20 kg sira, 0.25 kg
masla za kuhanje, 15 jajc, 4 kg sadja, 0.20 kg kave, 0.50 kg kavine primesi,
0.30 kg soli ter raznega zelenja in začimbe okroglo za 36 din. Te potrebe so za eno osebo; priračunati je treba še prehrano za druge tri člane rodbine, kar znaša skupaj 1770 din.
V	tem znesku pa še niso všteti stroški za kulturne potrebe in zabavo. Zato se smatrajo ti stroški kot minimum za telesno eksistenco.
Nihče ne more niti v tem okviru krute resnice živeti zadovoljno. Kako mnogo delavcev in nameščencev je pa, ki so še mnogo slabeje plačani ter se nahajajo v neprestanem boju za življenje in hirajo! Še hujše je gorje za tiste se-vfeda. ki so brez posla in zaslužka!
Naši delavci naj pregledajo gorenje ■Dodatke o prehrani, da se prepričajo, koliko preslabo se hranijo,
Roosevelt:
Brez svobode ni miru
Predsednik Združenih držav Severne Amerike je govoril te dni o vprašanju miru in izjavil
Če bi ne prišlo do razorožitve, ne bo preostalo Zedinjenim državam ničesar drugega, kakor, da tudi same ojačijo svoje vojaške sile. Civilizacija se ne more zgraditi na podlagi militarizma. Zedinjene države smatrajo slej ko prej, da je tekmovanje narodov v oboroževanju blaznost. Vedno bolj jasno postaja, da mir, ki temelji na strahu, ni bol ji in stabilnejši, kakor mir, ki se vzdržuje s pomočjo meča. Na zakonu utemeljeni mir se ne more nadomestiti
s sankcijami surovega nasilja. Ne more biti miru, če nekatere države groze drugim z vojno. Ne more biti miru, če ljudem ne bo mogoče svobodno misliti, svobodno izražati svojih čustev in svobodno izpovedovati svoje vere. Prav tako ne more biti miru, če se gospodarski viri, ki bi jih morali rab:ti za gospodarsko in socialno obnovo, uporabljajo za neprestano tekmo v oboroževanju, ki ogroža gospodarski prospeh vseh narodov.
Madiarska vlada zahteva plebiscit
v slovaških pokrajinah v ČSR.
Madžarska vlada je dne 27. t. m. proučila odgovor češkoslovaške vlade v zadevi ureditve mejnih vprašanj.
Madžarska vlada nikakor ne misli popustiti v svoji zahtevi, da se v osmih okrajih Slovaške izvrši plebiscit do najkasneje 30. novembra t. 1. Kraje, ki so po mnenju madžarske vlade nesporno madžarski, bi morala zasesti madžarska vojska takoj. — Plebiscit bi se moral vršiti po stanju prebivalstva iz 1. 1918., t. j. glasovati bi smeli vsi prebivalci, ki so že tedaj bivali na tem ozemlju, vsi drugi bi bili od glasovanja izključeni.
Izgleda, da ne bo prišlo do sporazuma
med ČSR in Madžarsko, ampak, da se bodo s tem vprašanjem bavile velesile. Po obnašanju Madžarske sodeč, ta tudi nalašč postavlja nesprejemljive zahteve, i '»»«*
Madžarske zahteve gredo tako daleč, da bi morala Češkoslovaška odstopiti tudi Bratislavo, ki je edino donavsko pristanišče ČSR.
110.000 Madžarov v zameno za 570.000 Slovakov in Rusinov
ponuja madžarska vlada v smislu svojih plebiscitnih predlogov.
Kongres francoske radikalne stranke
Daladier govori o »miru«.
Ali si Ze poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svofo dolžnosti
Na kongresu francoske radikalne stran-, ke, ki bo odločil tudi o usodi ljudske fronte v Franciji, je dne 27. t. m. govoril ministrski predsednik Daladier. Bavil se je s politiko vlade v času srednjeevropske krize. t Rekel je. da je bil mir rešen v zadnjem tre-! nutku. dasi z velikimi žrtvami. Za ČSR je po njegovem bolje, da se je dosegel tak mir, kot pa, ako bi bilo prišlo do vojne. Hinavski ljudie, je dejal Daladier, ki so v uri nevarnosti trepetali od strahu, imajo sedaj pogum, da me napadajo in mi očitajo izdajstvo. Zelo ostro je izpadel proti komunistom in dejal, da se njegova vlada na nje ne bo ozirala. Francija je za mir in
prijateljstvo z vsemi. Gojila bo stara prijateljstva in skušala sklepati še nova. Vsi zapletljaji se dajo rešiti mimo, ako imajo države na umu samo svoje narodne interese in ne posegajo v zadeve drugih. Angleška in francoska diplomacija delata sedaj roko v roki.
Radikali na desno?
Prvaki radikalne stranke, ki so udeleženi v vladi, zagovarjajo preokret strankine politike na desno. V te vode jih je izvabila desnica, ki je pri zadnjem glasovanju o pooblastilih Daladierovi vladi pripomogla Daladieru do večine brez socia-
AngleSka delavska stranka v boju za obilne
Od 3000 kandidatov jih je postavila delavska stranka 2500.
V Angliji in Walesu volijo vsako leto eno tretjino občinskih svetovalcev dne 1. novembra. V volilnem ozemlju je 389 občin in v 43 ima delavska stranka že sedaj večino. Volili bodo v teh volitvah 3000 občinskih svetovalcev, delavska stranka je postavila 2500 kandidatov. Delavska stranka kandidira pod geslom »predvsem zdravje in dober socialni položaj«. V londonski grofovini je delavska stranka dosegla že dvakrat večino. Tudi v sedanji agitaciji je poslala okoli sto govornikov iz Londona v volilno ozemlje, ki ga je preplavila tudi s tiskovinami. Volitve vodi poslanec Herbert Morrison. ________
Koliko poslancev bo voliti v novo narodno skupiilno
V celoti bo voljenih 368 poslancev. Beograd, Zemun in Pančevo volijo pet poslancev, savska banovina 75, primorska 24, drinska 39, vrbaska 25, zetska 33, dunav-ska 52, moravska 41, vardarska 45 in dravska 29. Osješki, mostarski in mariborski volilni okraj (levi breg) volijo po dva poslanca. Mesta izven sedežev banovin, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, volijo po enega poslanca. Zagreb ima štiri poslance, Sarajevo dva, Ljubljana mesto dva, Split, Banjaluka, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skoplje po enega poslanca. Ostali volilni okraji imajo po en mandat. Poleg izvoljenih 368 poslancev se smatrajo za izvoljene tudi nosilci državnih list, če doseže kandidatna lista vsaj 50.000 glasov.
Strokovne organizacije v ČIR
Skupen vrhovni forum.
Med vsemi strokovnimi organizacijami v ČSR je prišlo do sporazuma, da bodo ustanovile skupen vrhovni forum, na katerem se bodo posvetovale o skupnih zadevah in alftijah. Ustanovitev tega foruma seveda ne pomeni organizacijskega združenja. ampak bodo vse organizacije ostale tudi še nadalje popolnoma samostojne.
listov in komunistov. Kako se bo odločila stranka, še ni povsem jasno. Preusmerjenje meščanske stranke na desno v današnjih prilikah ne more začuditi nikogar. S tem bi bila pokopana ljudska fronta.
v
VI
»ii a Ji vil
paniji ni odločitve
Napadi nacistov
pred Madridom, ki naj bi bili uvod v ofenzivo večjega obsega, so se razbili ob republikanskih postojankah. Republikanci so napade ne samo zavrnili, ampak s protinapadom zavzeli nekaj postojank nacistov.
Na ostalih frontih je mir.
Nacistično letalstvo poskuša vedno znova bombardirati republikanska mesta, kar se mu deloma tudi posreči.
Svilene bombe
Potrjuje se, da so republikanska letala pretekli teden metala nad Burgosom svileno robo, nogavice, perilo in podobno, da se revanžirajo za »kruh«, ki so ga zadnjič metali frankovci. V Burgosu je nalet republikanskih letal sprva povzročil zmedo, ki doslej niso bombardirali še niti enega mesta na nacističnem ozemlju, ta
doma in pa svetu
»Slovenec« in volitve. Kadar je volilna borba, pove vsaka stranka ali gibanje, kaj hoče, kakšna načela ima. »Slovenec tega doslej ni povedal. Vse, kar piše o volitvah, je baharija s samim seboj in razkrajajoča politika proti opoziciji. To pa ni politika realne poštenosti. »Slovenčarji« naj odkrito povedo, kako mislijo s svoboščinami državljanov, kako mislijo s hrvaškim vprašanjem? Sicer ne more nihče imeti zaupanja v pisavo teh listov. Sicer pa: Ptiča spoznaš po petju!
Neprijavljen sestanek. Ljotič, vodja jugofa-šistov, je sklical v Beogradu sestanek, ki ga ni prijavil. Policija je vdrla v lokale in pozvala navzoče, da se razidejo. Ker so nekateri iz Ljotičevega spremstva grozili policiji je policija zaprla Ljotiča in del njegovega spremstva.
Po stavki v Boru. V Boru so veliki bakreni rudniki. Pred ipar meseci je »Jugoras« organiziral stavko za zvišanje mezd. Stavkalo je 7000 delavcev tri tedine. Kakor poročajo listi »Jugo-rasa«, je ibil uspeh stavke tak-le: Podjetje se ni ■hotelo pogajati. Nazadnje je pristalo na to, da sprejme delavce nazaj v delo in da radi stavke ne bo nikogar odpustilo. £*»••«» — — • >.,’*•■*	«•
Sodni oficijal ustrelil sodnega starešino in sebe. Na sodišču v Cerknici je sodni oficijal Rožanc Anton ustrelil sodnega starešino Franca Slabeta in nato še samega sebe. Rožanc je bii v disciplinarni preiskavi in je ustrelil sodnega predstojnika med zasliševanjem.
Meščanskih šol v Sloveniji je 42 državnih in 8 zasebnih. Na 'državnih šolah je 1086 učencev in 1003 učenke, na zasebnih pa 1376 učenk, skupno 3465. Kakor vidimo, je število učenk na osmih zasebnih šolah razmeroma mnogo večje, kot ipa na 42 državnih.
Iztirjenje. V Podsusedu je dne 27. t. m. iztiril jutranji vlak proti Ljubljani. Zgodilo se ni nikomur ničesar. Le vlake so morali usmeriti preko Karlovca v Ljubljano.
Železniški upokojenci morajo, v novembru prositi za podaljšanje svojih legitimacij za vozne olajšave. Legitimacije oddajo kot vsako leto.
40 novih delniikih družb je bilo osnovanih r devetih mesecih letos. V prvih devetih mesecih je je bilo osnovanih letos 40 novih delniških družb s kapitalom 927.2 milijona dinarjev. Lani v isti dobi pa le 37 z glavnico 182 milijona dinarjev. Dve veliki družbi letos sta družba »Jiuigosliovenski Čelik (jeklo)« s kapitalom 600 in Privilegovana družba m silose 220 milijonov dinarjev. Ostalih 38 družb je torej osnovanih s kapitalom 106.2 milijona dinarjev. Razen tega je .povečalo 38 .obstoječih družb svoj glavnični kapital v tem času za 111.5 mili jonov dinarjev. Kaipital delniških družb, ki jih je 58, znaša v celoti 1.037.7 milijonov dinarjev. Tu ipa niso upoštevane družbe (29 po številu),
Dobra in slaba zunanja politika
ki so znižale 'delniške glavnice v skupnem znesku 88.1 milijon dinarjev.
Zima je zavladala na Balkanu, zlasti v Ru-muniji in Bolgariji. Na gorovju in v nižinah sneži. Ponekod je padla temeperatura na 12 C'.
Velik proces pripravljajo v Italiji proti zarotnikom iz severne Italije radi protifašističnega udejstvovanja. Sodilo bo vrhovno fašistično sodišče za zaščito • države in se pričakuje, da bodo izrečene smrtne obsodbe. Pravijo, da so zaroto organizirali židje.
Kemal Ataturk, predsednik turške republike, ki je bil težko bolan, je že precej okreval.
Avstralija ima novega guvernerja. Angleški kralj je imenoval svojega brata vojvodo od Kenta za guvernerja v Avstraliji, i-• <>{<
Vojna nevarnost in strah hranilcev. Češkoslovaški finančni minister dr. Kalfus je povedal, da je 21.maja t. 1., ob priliki prve mobilizacije v CSR pričela panika med hranilci, ki so dvignili v kratkem času okoli 2 milijardi Kč svojih vlog. Vsled septemberskih dogodkov, v zvezi z mobilizacijo, se je naval na dename zavode še povečal. Ljudje so dvigali svoje prihranke in spravljali denar doma, deloma pa nakupovali živila. Poštna hranilnica je morala vrniti bankam 800 milijonov Kč. Ker so se povečali tudi izdatki za armado, je bila narodna banka prisiljena povečati denarni obtok od 10 na 15 milijard Kč. V zvezi z vojno nevarnostjo, začenja, kakor vidimo, v državi takozvana inflacija, tiskanje bankovcev.
Človečanska granata. V New Yorku je skočil z 19. nadstropja nekega nebotičnika dr. Reishauf s svojo ženo in se ubil. Mož je delal na »humanizaciji« vojne. Izumil je granato, ki se polni z zelo močnim narkotičnim sredstvom, acetilcholinom. S tako granato, ki se izstreljena razpoči pred strelskimi jarki, je mogoče uspavati vojake velikega frontnega odseka in sovražniku ni treba, da jih pobije, ampak enostavno speče polovi.
Po katastrofi se na Češkem mnogo diskutira
o	napakah češkoslovaške zunanje politike in nekateri reakcionarni krogi iščejo krivca, ki naj bi bil po njihovem mnenju odgovoren za vse to, kar je zadelo Češkoslovaško radi nezvestobe in pomanjkanja korajže njenih zaveznikov. Seveda se najdejo tudi. v inozemstvu ljudje, ki trde, da bi bila drugačna zunanja politika, kot pa jo je vodila Češkoslovaška, obvarovala republiko razkosanja. Pri tem kažejo na države, ki so se orijentirale prijazno in prijateljsko napram Nemčiji in Italiji ter so ostale obvarovane pred razkosanjem. Tem ljudem, doma in v tujini, odgovarja v »Pravo Lidu«, organu češkoslovaške socialne demokracije, s. Martinek, v lepem članku, v katerem pravi:
»Vseznalci trdijo, da Češkoslovaška ne bi bjla postala plen tuje sile, ako bi vladal v Češkoslovaški avtoritativni režim, namesto par-
Kaj pravijo Čehi?
lamentarne demokracije, ki ijo predstavljal0 politične stranke. Sosednja Avstrija je Prea štirimi Ijfeti /radikalno iodpravila demokracij in uvedla ,po razpustu vseh političnih str® avtoritativni režim. In vendar, Avstrije ni več. Drugi zopet trdijo, da bi bila češkoslovaška rešila sebe, ako bi se bila, nanie8*0 na zapad, naslonila na Nemčijo in Italijo. A'" strija je po odpravi demokracije stopila P° varstvo Italije, ki je prevzela garancijo 23 njen obstoj. Z Nemčijo pa je sklenila poseben dogovor in dobila zagotovilo, da bodo rjene meje ostale nedotaknjene in da na njeno za" sedbo nihče ne misli. Toda vsa ta zagotovil3 in jamstva Avstriji niso rešila življenja. Ta pouk bi si morali zapomniti vsi, ki mislijo, ® delajo imperialistične sile politiko po r=impati' jah in antipatijah in ne izključno le z vidik? svojih potreb in ciljev, ki jih zasledujejo.«
Ob 10-letnici „ Cankarjeve družbe
a
bo izdala .Cankarjeva družba" naj* lepše knjige. Doseči pa moramo tud1 n a i v i š i e število (lanov.
O delavskih dopustih
razpravlja seja odbora mednarodnega urada dela,
ki je pričela zborovati dne 24. t. m. in se je udeležujejo zastopniki 16 držav. Jugoslavijo zastopa tam namesto ministra Cvetkoviča stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Subotič ter veščaka Djoka čurčin, glavni tajnik centrale industrijskih korporacij ter s. Bogdan Krekič, glavni tajnik zedinjenih strokovnih delavskih organizacij in Derpot Ostojič, svetnik ministrstva socialne politike.
Iz ČeSkoslovaSke
Združitev češkoslovaških strank
Med češkimi političnimi strankami se vodijo pogajanja za združitev v velike stranke. Pričakuje se, da bodo v bodoče na Češkem samo tri stranke in sicer: narodno-meščanska, socialistična in katoliška.
Slovaška vlada,
ki ji načeluje predsednik bivše Hlikove stranke dr. Tiso, je dovolila uvoz nemških časopisov in knjige »Mein Kampf« od Adolfa Hitlerja. Prepovedala pa je kolportažo dnevnika »Prager Tagblattu«. Če te koncesije le ne bodo zaman? Slovašak vlada je namreč to napravila na pobudo Berlina in v prepričanju, da se bo Berlin izkazal hvaležnega pri pogajanjih Slovakov z Madžari.
Nova metla
Sprememba režima se kaže v CSR tudi v preiskavah proti komunistom. Torkove »Lido-ve Noviny« poročajo, da so v kraju Skutči izvedli zastopniki okrajnega urada, orožništva in policije naglo preiskavo pri funkcijonarjih okrajnih in krajevnih komunističnih organizacij ter zaplenili mnogo spisov, knjig, razmnoževalni stroj in pri enem komunistu celo Stalinovo sliko.
Samo češki napisi v Pragi
Mestni svet v Pragi je pozval vse lastnike tujejezičnih javnih napisov in tvrdk v notranjem mestu, da vse takšne napise tekom 15 dni prostovoljno zamenjajo z napisi in tvrdkami v pravilni češčini. V Pragi torej ne smejo biti javni napisi v francoskem ali angleškem napisu in seve tudi ne v nemškem jeziku. Oni, ki bi poziva ne izvršili v danem roku, bodo k temu prisiljeni.
Med Prago in Brnom avtobusi
Ker je železniška zveza med Prago in Brnom vsled okupacije severnega dela Moravske prekinjena, so uvedli med Prago in Brnom avtobusne zveze. Avtobusi rabijo za to progo 6 in pol ur, med tem ko jo je brzovlak prevozil v 5. urah. Sicer uvajajo motorne vla-| ke na krajših progah. Pravkar je bil uveden 'iz Prage brzovlak do čeških Budjevic, naprej od Čeških Budjevic proti nemški meji pa še ni zveze z brzovlakom. To je ravno proga, ki ima sicer zvezo z Jugoslavijo preko Maribora.
Češkoslovaškim vojakom prepovedano politično udejstvovanje.
Ministrski predsednik je ponovno opozoril vojaške oblasti, da je prepovedano vsako vmešavanje armade v politiko.
Avstrijske novice
Šestnajst frančiškanskih patrov v SalzbufŽ" so oblasti obtožile radi omalovaževanja uradni!* odredb in 'poškodovanja lastnine. Obtoženi pa*fl so prebivali v samostanu, ki je bil državna las* in so ga morali na zapoved izprazniti. Patri Pa so se deložaciji upirali. Ko so potem prišli bit$' da jih nasilno izženejo, so frančiškani iprtč*" metati opravo skozi okna na cesto.
To je 'dalo povod državnim oblastim z>a *P° stopanje proti frančiškanom. Frančiškani so zagovarjali, da se niso umaknili,’ ker so b'^1 mnenja, da je njihov red samostan že ipripose stvoval, kajti frančiškani so bivali v tem saffl0' stanu že celih 150 let. Glede metanja opr&ve skozi okno pa so izjavljali, da so bili v to prl’ siljeni, ker jim je bil odmerjen tako kratek rok' da niso utegnili nositi svojega imetja ipo stop' nicah iz hiše. Vendar <pa jim ta zagovor ni p°' magal. Bili so obsojeni in sicer: eden na e" .mesec, devet na 3 tedne, pet na 14 dni in eiei na 10 dni zapora.
Češke prostozidarske lože
so se z ozirom na nove razmere prostovoljk0 razšle. Ob tej priliki pišejo časopisi sledeče 9 delovanju teh prostozidarskih (Iramasonskil1! lož:	»češkoslovaške	prostozidarske lože
vedino priznavale demokratično idejo <in Mas*' rykovo človekoljubje, niso se ipa udeleževal*. aktivno državne niti strankarske politike, k^ so bili člani lož pripadniki raznih politični smeri in to često tudi odlične (politične oseb' nosti. Časopisi, ki sedaj napadajo lože, se praV lahko prepričajo, da so bili med člani lož '»J1 številne osebnosti, ki so tem časopisom! blizu.« (Podobno bi se najbrž lahko napisal*’ tudi o časopisih in njihovih prijateljih, ki tolik® pišejo iptri nas o jugoslovanskih framazonil*' Op. ur.).
Avtobus mesto železnic.
Ker so bile vsled okupacije na večjih pretrgane železniške zveze, uvaja sedaj češk® železniška uprava zia zvez.o med temi kf^l avtobusni promet. Sicer ipa vozijo še san*10 osebni vlaki in še ti redko.
Štednja z razsvetljavo v Pragi.
Od 'prejšnjega tedna so v Pragi znatno o®8 jili javno razsvetljavo in sicer zia polovico 1,3 pram tprejšnji uporabi elektrike. NamesitiH (C slabejše žarnice, med tem ko vzdržujejo pl*9' sko razsvetljavo še na prejšnji višini.
Sirite na! list!
Spoved pri generalnemu ravnatelju
Napisal Johannes Lentz.
»Ena, dve, tri!« — ali bi nemara ne kazalo, da bi počakal ugodnega trenutka, namesto da kar tako plane v soboto in še kakšno neumno zine? ...
»Noter!« je zagodel generalni ravnatelj.
Dollinger je vstopil in obstal, ko da je pomotoma potrkal na njegova vrata.
»Nu, kaj pa je novega?« je vprašal generalni ravnatelj, medtem ko je brskal po kartoteki.
Zberi se! si je dejal Dollinger, »zastran svoje prijateljice prihajam! Tafco zelo jo ljubim, da ne morem več odlašati.«
Generalni ravnatelj se je široko zasmejal v svojem klubnjaku in prijazno vprašal:
»Tako, tako! Bi radi dopust za ženitev, kali?«
»Ne, ne!« je zajecljal Dollinger. »Saj se še ne ženim!«
»Ali je že kaj na poti?« je šepetaje vprašal generalni ravnatelj in oči so se mu hudomušno zasvetile.
»Bog me ne kaznuj! Nič ni, prav nič!«
Generalni ravnatelj je porinil kartoteko vstran, se naslonil na oba komolca, da bi razumel tudi lahen šepet svojega uradnika.
Toda Dollinger je samo vrtel gumbe na svojem suknjiču in ni črhnil ničesar.
»Torej predjemščino? je poizvedoval generalni ravnatelj s prekanjenim nasmeškom.
»Nič predjemščine ne potrebujem!« je hlipnil Dollinger. »Ano pustite pri miru!« je plaho dostavil.
Slutil je, da se mora zdeti generalnemu ravnatelju ko kakšen bedak, če mu ne bo pri priči vsega pojasnil. Zato je brž zgo-stolel:	r
»Gospod generalni ravnatelj, Ana je tudi namreč vaša — prijateljica! Toda za vas je ena izmed mnogih. Zame, gospod generalni ravnatelj« — in solze so mu stopile v oči — »zame je vse, verjemite mi — vse...«
»Dollinger, jaz nimam nobene prijateljice!« je strogo dejal ravnatelj.
»Pač, ono plavolasko s sinjimi velikimi očmi — pač, saj vem, da jo imate!«
»Nimam, sem rekel!«
Dollingerju je zalila kri obraz. Ta zavaljeni debeluhar se seveda norčuje iz njega. Kakopak, saj je samo ubogi pisarček, ki lahko z njim pometa! Še po glavi bi mu hodil. ..
»Motite se, gospod generalni ravnatelj! Včeraj ste sedeli vendar z Ano v kavarni pri Zlati krogli, o petih ...«
Generalni ravnatelj je potegnil kartoteko spet predse. Njegove roke so krčevito objele lepo leseno škatlo in zdelo se je, da jo bo zdaj zdrobil...
»Prav,« je zdajci dejal in si hudobno ogledoval svojega uradnika. »Prav, prijateljico imam. Nu — in ...?«
Dollinger je živčno prešteval svoje prste na rokah in ni vedel kaj bi del.
Obraz generalnega ravnatelja se je po malem spet zjasnil.
»Ali jo zelo ljubite?« je dobrodušno vprašal.
Dollinger je večkrat zapored prikimal.
»Ali tudi ona vas ljubi?«
Dollinger je znova prepričevalno prikimal.
»Ali jo že dolgo poznate?«
»Leto dni!«
Generalni ravnatelj se je udobno nasl nil. Njegov obraz je sijal od razumevanj »Ali ste jo že poljubili?« je smeje vprašal.	-j
»O, že premnogokrat,« se je namuz' Dollinger.
»In tudi ono ...?«	m
»Tudi,« je zamrmral Dollinger. »Misi namreč« — ves obupan je pogledal sko okno — »božal sem jo, no — in saj ste
»Torej se resnično ljubita?« se je smehnil generalni ravnatelj in vstal.
»Da, resnično!« se je v odgovor smehnil Dollinger.	v - • po-
»Resnično,« je ponovil šef počasi, tlej je zgrabil zdajci Dollingerja za ran in ga ves zaripel v obraz nahrulil:	. *•
»Lopov, klatež! Izgubite se, pn P‘ se izgubite. Jaz vam bom' že dal, da vlačite z mojo ženo! Zakonolom, da ves Pri priči izginite! Lopov!«	j
»Oprostite, da šemi vas motil, gosp. ^ generalni ravnatelj,« je zamrmral uoi ger in se ves zmeden opotekel po si nicah.
Konec.
l<z HasiU Ucaiev
TRBOVLJE
•zlet na Mrzlico. Zadruga »Počitniškega do-Wa« na Mrzlici priredi v nedeljo, dne 30. oktobra zadnji izlet. Tem potom vabi svoje člane iz Trbovelj in Hrastika, da se ga sigurno udeleže. Pripravimo drva za zimski čas! Zato ne sme nikdo majkati! Družnost!
, Dajte tujcem prenočišča! Pred kratkim se te zgodil slučaj v Trbovljah, da tujec ni dobi! Prenočišča. Imamo precej gostiln, ki imajo na-Pjs »tujske sobe za prenočišče«. Ali žal, da se človeku mnogokrat zgodi tako, kakor zgoraj omenjenemu. Če pride tujec v gostilno in prosi za prenočišče in ne zapravi gotove vsote, Potem se ga ponekod enostavno odslovi.To ne Sre! Največkrat so prizadeti brezposelni potujoči delavci, ki imajo v žepu samo toliko denarja,^ da si lahko kupijo večerjo in plačajo Prenočnino. Naj se torej v bodoče več ne 'jSodi, da bi odganjal tujce izpod strehe, dokler, imamo v Trbovljah prenočišča za tujce.
HRASTNIK
»Vzajemnost I.« obvešča svoje članstvo, da se Prično društvene plesne vaje v nedeljo, dne o- novembra ob 16. uri v dvorani konzumnega društva rudarjev. Pristopnina 5 din; vsakokratna vstopnina za člane 4 din, za članice 2 din. Interesenti naj se prijavijo pri s. Kosmosu.
Knjižnica »Vzajemosti I.« bo od 11. novembra dalje odprta dvakrat tedensko in sicer ob nedeljah od 9.—11. ure ter ob sredah od 17.—19. u.re. Na razpolago je mnogo novih knjig in proseno delavstvo, da pridno čita, saj je le v kulturi naša moč!
Dramski odseke »Vzajemnosti L« bo otvoril dovo sezoo s Cankarjevo dramo »HLAPCI«. Vlanice in člani se pridno pripravljajo, tako, ? upamo, da bo otvoritev sezone na dostojni v,šini.
LITIJA
. Da se ne pozabi! 25. oktobra je poteklo dve ‘dti, odkar so se pri nas vršile volitve v ob-dmsko upravo. Obudili boino malo spomin, kaj '[se so nam za te volitve gotovi gospodje ob-‘iubovali. Sedanji župan je pred temi volitva-?! izdal letak in dobesedno obljubil sledeče: °omo vestno, pošteno in varčno gospodarili z °bčinskim imetjem, občinske doklade kolikor {dogoče znižali, ustanovili fond za brezposelne, r‘di prej izposlovali pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami, da bo električna luč zasijala tudi po vaših kmečkih domovih po Ho-uču, Verneku, Gornjem Logu, Gradcu, Pono-Mčah, na Savi in na Sp. Logu ne da bi vam bilo treba za to pridobitev modernega času se posebej plačevati. Dolžnost litijske občine je, da vam preskrbi električno luč. Kmetom bomo preskrbeli potom kr. banske uprave pod-Pore v obliki brezplačnega semena, cementa za izboljšanje hlevov in gnojnih jam, podpore za slučaj nesreče pri živini, izboljšanje občinskih cest in z zgradbo novih, kjer se pokaže Potreba. Delavcem pa bo nova občinska upra-vo zaščitnica v vseh upravičenih mezdnih spo-bu z delodajalci ter jih bo podprla z denarni-db podporami, kar velja posebej za primer jd^zposelnosti ali upravičenih štrajkov. — Koliko teh obljub se je uresničilo, prepuščamo bralcem naj razsodijo sami. Ker se bodo li. decembra vršile volitve v narodno žkupščinb in bo za naš srez kandidiral na listi jjKZ, kakor čujemo, ravno ta gospod, bo zopet bodil okrog vas in agitiral z različnimi paro-bjbii, ga vprašajte kaj se je naredilo od teh bbljub, ki jih je obljubil pred občinskimi voli-'vutni. Delovno kmečko ljudstvo je že sito yečnih obljub, ono hoče dejanj, zato bo 11. decembra volilo' listo združene opozicije, na ka-jpfi bo kandidiral naš človek, ki razume tež-dle in nadloge delovnega kmečkega ljudstva. f*to vsi na delo za zmago liste združene opombe, da bo zmaga čim častnejša.
■ v*še iniormacije glede volitev in naše ude-ezbe pri volitvah bo vedno prinašala »Delav-k.3 Politika«. Zato ne nasedajte lažnjivi agita-Ujl raznih časopisov.
RUSE
^Skrajšanje delovnega časa bo uvedeno v ‘ vornici za dušik, to pa vsled pomanjkanja :lektrične pogonske sile v zvezi z nizkim vo-.°stanjem Drave. To stanje menda ne bo trajno dolgo. Vodstvo tovarne je nameravalo ^pustiti gotovo število delavcev, ker pa je “e‘3vstvo enotno zahtevalo skrajšanje delovna časa, da se obvaruje delavstvo pred od-ustom, je upati, da bo ravnateljstvo upošte-aio predlog strokov, organizacije. Kakor zve-
o,	se o tem še vršijo pogajanja in je želeti »odnega zaključka, ker bi sicer sedaj pred vstopom zime odpuščeni le težko* dobili zamenja kje drugje.
išč norista *• (vodilni slas) za moški zbor
sin Gpevski odsek »Vzajemnost«. Dotičnik dobi kli x°' f3ogroji: prost vojaščine in po možnosti LvJ^vničar ali strugar. Pojasnila daje Del. 'c dr. »Vzajemnost« v Guštanju.
Studenci pri mariboru
je^bčni zbor Del. kulturnega društva »Vza-bfiLSt," se 1,0 vršil dne 30- m- v gostilni 3o	zastavi« ob 9. uri dopoldne. Poziva-
jo se vsi člani društva, da prisostvujejo občnemu,«!1111 zboru in da izpolnijo do tega dne vse Veznosti
Pobrežje pri mariboru
seht,Sol>ot?r dne 29, m- odpadejo zaradi pre-ves h občinske uprave v novo občinsko hišo, ttan uradne ure za stranke.
Č|ns. 31- L 'n. (ponedeljek) naprej uraduje ob-Dro*!3 „uprava že v svojih novih pisarniških T občinski hiši v Tezenski ulici št. 1. ^tohT*1 • ino Pobrežie Predvaja 29., 30., 31. ^hetri„a ULJ- novembra veliko dramo ruske S|nje FEDORA, igra Marija Bell.
Sreske konference
za volitve v narodno skupščino
bodo:
Prevalje (za srez dravograjski) v nedeljo, dne 30. oktobra ob pol 9. uri;
Celje (za srez celjski), v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri;
Trbovlje (za srez laški) v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri v Delavskem domu;
Litija (za srez litijski), v nedeljo, dne 30. oktobra ob pol 10. uri v lokalih »Pri pošti«;	•
Kranj (za srez kranjski), v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri »Pri stari pošti«;
Cerknica (za srez logaški), v nedeljo, dne 30. oktobra ob pol 10. uri v gostilni Javornik;
Ljubljana (za srez Ljubljana-okolica), v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri dop. v dvorani »Delavske zbornice«;
Novo mesto (za srez novomeški), v nedeljo, dne 30. oktobra ob pot 10. uri dop. v gostilni Sedlar v Kandiji.
LJUBLJANA Prvi širši volilni sestanek ljubljanskih delavskih zaupnikov
V	četrtek, dne 27. t. m. se je vršil v Ljubljani širši volilni sestanek v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice.	Predsedoval	je se-
stanku s. dr. C. Jelenec. Poročala sta ss. F. Svetek in J. Stanko.
S. Svetek je obširno pojasnil aktualni volilni program. Program je gospodarski in socialni. Tudi hrvaško vprašanje	je	socialno	in	gospodarsko, tako vprašanje	je	srbsko,	zlasti pa
tudi slovensko. Politika	je	zdrava,	če	bazira
na realnosti, na življenju. Slovenci imamo prav poseben vzrok, da se borimo za realni program, ker nam grozi gospodarska propast. Zato smo se priključili opozicijski listi g. dr. VI. Mačka. Za ta program se moramo boriti pogumno in brez bojazni.
S. Stanko je pojasnil tehniko volitev. Poudaril, da želimo, da bi opozicija čim bolj enotno nastopala povsod. To je potrebno, da pride bolj do veljave. * i^.. -	t*	n-««*
Zaupniki so sprejeli poročila z burnim odobravanjem na znanje. Navzočih je bilo nad sto zaupnikov.
Na predlog s. Stanka se je izvolil desetčlanski volilni odbor, ki je pooblaščen, da uredi Vprašanje kandidature kakor tudi oskrbi potrebno agitacijo. Odbor je bil v ta namen soglasno pooblaščen, pozvani pa tudi zaupniki, da ga pri vsem delovanju podpirajo. Ob za-I ključku je s. dr. Jelenc napovedal po potrebi še nove konference.
Ljubljanske volilne liste štejejo okoli 23.000 volilcev. Reklamacij je bilo vloženih 2289, kar dokazuje, da se Ljubljančani vendar enkrat prav zanimajo za volitve v narodno skupščino. Volišč bo imela Ljubljana 39.
Delavci imajo 50 odstotkov popusta za obisk predstav v »Narodnem gledališču«. Na prošnjo prosvetnega odseka Delavske zbornice je uprava narodnega gledališča (drame in opere) dovolila 50 odstotni popust za obisk gledaliških predstav vsem delavcem, ki so člani
strokovnih in killturnih organizadu, registriranih pri Delavski zbornici. Zato prosimo delavce, da se poslužijo te ugodnosti, ki bo po izjavi gledališke uprave z novim letom usahnila, če se bo izkazalo, da kljub znatnemu popustu delavci ne zahajajo v večjem številu v gledališče. Potrdilo, s katerim si kupite pri gledališki blagajni polovično vstopnico, dobite v knjižnici »Delavske zbogiice« ali pri svoji organizaciji.
MARIBOR
Iz seje občinskega sveta
Dne 26. t. m. se je vršila seja občinskega sveta. Na sejo so prišli trije novo imenovani občinski svetniki: gg. Loos, Senica in Kovačič.
Župan je sporočil, da je odobreno posojilo dva milijona dinarjev za modernizacijo plinarne. Aparate bodo dobavili iz Berlina. Ostala dela pa bo izvršila »Splošna stavbna družba«. Modernizacija bo izvršena v devetih mesecih.
Načrti za zgradbo tržnice so gotovi in jo bodo pričeli zidati prihodnje leto, ako ne pride kaj vmes.
Proračuni za osnovne šole znašajo 1.25 milijonov dinarjev, t. j. za 0.13 'milijona dinarjev manj kot lansko leto. Za meščanske šole bo potrebno din 288.776, t. j. za okoli 32.963 din manj, kot lansko leto. Na meščanskih šolah v mestu je 55 odst. otrok iz okoliških občin.
Mestni župniji se odobri vknjižba služnostne pravice za opravljanje bogoslužja v grajski kapelici, s pridržkom, da ta pravica ugasne, ako bi občina morala grad porušiti oz. ga spremeniti tako, da bi bila kapelica odstranjena. (Kapelica stoji izven stavbne črte in bi jo
morali na vsak način prenesti kamorkoli; o tem smo že pisali.) Nadalje odstopi mestna občina mestni župniji svet na Kalvariji, na katerem je zgrajena cerkvica sv. Barbare s pridržkom, da pripade svet mestni občini, ako bi se cerkev podrla.
Zasilne stanovanjske hišice, ki jih je morala občina zgraditi pod pritiskom javnega mnenja in iz higijenskili razlogov, bodo skoro gotove. V nje se bo vselilo okoli 80 strank, vendar pa to niso vsi brezdomci, ki sedaj bivajo v barakah.
Za mestno ubožnico je v proračunu določen znesek din 4.15 milijona dinarjev.
Velika kazinska dvorana se bo uporabila za študijsko knjižnico.
Dokler ne bo tržnice, bo trg urejen takole: Mesarji v Orožnovi ulici, prodajalci v Strossmajerjevi, Smetanovi in Orožnovi, vozovi s sadjem v Strossmajerjevi, prodajalci zelja, krompirja itd. na Vodnikovem trgu, Špeharji na Vojašniškem trgu, branjevci na Glavnem trgu okoli spomenika. Ker pa mesarji nočejo iz Strossmajerjeve ulice, bodo tam ostali,; zato bo pa občina ojačila razsvetljavo.
Predavanje o 20 letnem delu Jugoslavije na soc. področju bo imel v petek, dne 28. oktobra s pričetkom ob 8. uri zvečer v Ljudski univerzi tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik. Pridite!
Spoznaj se človek, ako se moreš. Kljub raznim kompliciranim ključavnicam, s katerimi ščitijo kolesarji svojo lastnino pred tatovi, še tatvine koles množe. Po navadi se ugotovi, da vrše tak posel cele tatinske družine, ki se kdo ve na kakšen način znajdejo in dogovore. Te dni so studenški orožniki pozivali imetnike koles, ki so jih našli na domovih take družine »združenih tatov«, da si jih pridejo iskat. Ioda na žalost so morali lastniki ugotoviti, da je vsak izmed njih samo še solastnik najdenega kolesa, nikakor pa ne lastnik. Tatovi so namreč vse dele koles tako temeljito izmenjali, da bi morali sedaj vsa kolesa razložiti na posamezne dele in znova sestaviti da bi prizadeti lastnik lahko rekel: da, to je moje kolo. To se pa seveda več ne izplača. — Stvar se zato poravna na ta način, da eden ali dva solastnika prepustita tako kolo tretjemu proti plačilu majhne odškodnine.
Muslimani v Mariboru naj se do L novembra t. 1. osebno ali pismeno prijavijo v popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru, Slomškov trg 6-1, soba št. 3.
Smrtna nesreča z orožjem. Dne 19. avgusta t. 1. je v Dornavi pri Ptuju 19-letni akademik L. O. po nesreči ustrelil svojega prijatelja Maria Bolaffia, sina veletrgovca z vinom. Okrožno sodišče je obsodilo nesrečnega akademika na din 900 pogojno za dobo enega leta.
Velik pevski koncert priredita mariborska in ljubljanska pevska in orkestralna »Grafika« v soboto, dne 29. oktobra s pričetkom ob 8. uri zvečer v Kazinski dvorani, v proslavo 70 letnice obstoja organizacije! grafičarjev. Spored koncerta je razviden iz velikih lepakov, ki so nalepljeni po vsem mestu. Opozarjamo naše delavstvo na ta koncert, ki bo nudil res umetniški užitek.
Kdaj pride na vrsto cesta Maribor-Sloven-ska Bistrica? V programu javnih del, ki je bil objavljen zadnjič v vseh časopisih smo zaman iskali kredit za popravilo ceste Maribor-Slovenska Bistrica. Cesta se nahaja v tako obupnem stanju, da bo v doglednem času postala za avtomobilski promet sploh neuporabna. Kdor se vozi v avtomobilu ali s kolesom po tej cesti, si gotovo želi, da bi mu bila taka vožnja za vselej prihranjena, tako mu pretrese in preruka kosti. Seveda trpe tudi vozila in je naravnost čudež, da se ne zgodi več nesreč radi polomljenih peres in strtih osi. Na popravilu te ceste bi bila zlasti inte-resirana mestna občina mariborska, ki vzdržuje avtobusni promet proti Celju. Kvar, ki nastaja na njenem vozovnem parku, je gotovo občuten. Vozovi se poprej obrabijo in onesposobijo za promet, kot pa na lepih cestah. Trpe pa vsled slabe ceste tudi prebivalci, čl-jih hiše stoje tik cestišča. Odkar je bila cesta napravljena, so jo samo nasipavali. Hiše, ki so poprej nekoč stale pol metra nad cestiščem, so v teku let zlezle en meter pod cestišče. Kadar cestarji navozijo gramoz na cestišče, so hiše pod cesto izpostavljene pravemu pravcatemu bombardiranju. Izpod koles mimo vozečih avtomobilov leti kamenje na vse strani in razbija šipe v oknih. Kadar pa so ceste blatne, dobijo tudi hiše »blatni omet«. Razen tega se zliva voda s cestišča in olj večjem nalivu udari potem v nižje stoječo hišo, ker se pač nima drugam odteči. Take so prilike na tej najbolj prometni cesti, po kateri se razvija ne samo ves tu-, ampak tudi inozemski promet v zvezi s tujsko propagando.
Mojster, ki Je nadlegoval delavke z ljubeznimi ponudbami. V listu »Glas delavca« je izšel članek, v katerem je bilo opisano obnašanje nekega mojstra naoram v tovarni Tho-ma & Co. zaposlenim tekstilnim delavkam. V članku je bilo napisano med drugim: »da io je (delavko) mojster povabil v klet, kjer ji je
CELJE
I.	KULTURNI VEČER »VZAJEMNOSTI«
bo v soboto 19. novembra ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice«. Spored: 1. petje moškega zbora. 2. tamburaši, 3. predavanje o Jugoslaviji, 4. moški zbor, 5. govorilni zbor, 6. tamburaši in 7. moški zbor. Opozarjamo že danes vse prijatelje »Vzajemnosti« in delavstvo na to lepo kulturno prireditev.
Pevci »Vzajemnosti«, v petek je pevska vaja, ki se je morajo udeležiti vsi priglašeni pevci. Po tej vaji se ne bodo sprejemali nevi pevci, ker mora zbor sodelovati na kulturnih večerih »Vzajemnosti«. Vse pevce prosimo, da se točno udeležujejo vaj in da z nepotrebnim izostajanjem ne ovirajo dela pevskega odseka. V petek vsi in točno!
Kino Dom - Celje
29.,	30. in 31. okt.: Zvočni tednik ter barvani film »Lokave žene«. 1., 2., 3. in 4. nov'.: »Velike norosti«. Paula Vessely in Rudolf Forster.
JESENICE
Med svetovno vojno je umrlo na Hrušici devet ruskih vojnih ujetnikov, ki so bili doslei pokopani na začasnem pokopališču na Hrušici. Zdaj je društvo pravoslavnih na Jesenicah preskrbelo za prenos kosti pokojnih Rusov v grobnico kapele padlih vojakov na Jesenicah, ki se je izvršil v nedeljo, dne 23. t. m. Velikega sprevoda s kostmi so se udeležili poleg vojakov tudi še ruski in domači »Sokoli« ter mnogo občinstva. Navzoči so bili tudi prvaki »Ruske Matice« iz Ljubljane ter pravoslavni prota. Prav je, da so vojaki, ki so umrli daleč od svojih domov, boreč se za svobodo slovanskih narodov, dobili že vendar primerno pokopališče.
Okrajna volilna konferenca za radovljiški okraj se bo vršila v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu« na Savi. Pravico do udeležbe imajo vsi zaupniki, ki se izkažejo s povabilom. Povabila se dobijo v »Delavskem domu« nn Savi. Udeležite se konference vsi povabljeni, da pokažete voljo delovnega ljudstva v radovljiškem okraju.
S. Tratnik Franc umrl. Na Javorniku je umrl v torek v starosti 58 let s. Tratnik Franc, zidar v martinarni KID, bolan na pljučih, bolezni zidarjev. Pokojni s. Tratnik je bil tih, toda zvest sodrug ter se je vedno zanimal za napredek delavskega gibanja. Na pogrebu, ki se je vršil v četrtek, ga je spremilo veliko število sodelavcev, prijateljev in znancev s kovinarsko godbo na čelu. Pokojniku naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim naše sožalje.
Slavnostna predstava filma »Hajduka Jano-šika« v petek, dne 28. t. m. v Kinu Radio ob 20-letnici CSR z nagovorom zastopnika JČ-lige se ni mogla vršiti .* >" - «.»- ■ t » '<<*
Skladnični zdravik g. dr. Ceh Milan je nastopil dopust, ki bo trajal od 23. oktobra do vključno 6. novembra 1938. V tem času ga bo zastopal pri ordinacijah v bolnici, kakor tudi v slučaju potrebe na domu, g. dr. Schwab Viljem.
»Kino Radio« predvaja v torek (na Vse svete) ob pol 7, uri in pol 9. uri in v sredo ob 8. uri zvečer zgodovinski velefilm »Mačja brv« po romanu H. Sudermanna, ki je izšel tudi v slovenščini.	Med dodatki kulturni film ln
zvočni tednik. — Sledi »Beli tovor«.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 3. in 5. uri pop., slovaški velefilm »Hajduk Janošik« v P. Bielikom v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film »Neznana Kina« in Paramountov zvočni tednik. —- V ponedeljek in v torek sledi »Mačja brv«.
GUŠTANJ
Javnega zborovanja kovinarjev, ki je bilo sklicano za v nedeljo, dne 30. t. m. ne bo, ker tovarna obratuje, zato se bo vršilo zborovanje v nedeljo, dne 6. novembra, kar naj delavci vzamejo na znanje.
KOČEVJE
Naročnikom. Iz Kočevja se redko kdaj oglasimo pa še takrat nam odnese naš glas suša-ški veter, ki rad zapiha po stolpcih »Delavske Politike«. V teh težkih časih se moramo zavedati, da je treba list vzdrževati in če treba tudi z največjimi žrtvami. Najmanjša žrtev, ki jo mora doprinesti vsak zaveden delavec pa je, da plačuje naročnio za list redno, ne pa, da bi moral poverjenik okoli njega beračiti.
med dvomljivo ljubeznivim približavanjem povedal, da ji bo dobro, če bo pametna, če ne pa se 6o lahko znašla na ulici.« Tovarna Thoma se je čutila zaradi tega užaljeno in je tožila. Pred sodiščem pa se je izkazalo, da je mojster nadlegoval s sličnim pripovedovanjem in približevanjem še več delavk. Sodišče je razsodilo, da se je uredniku Stuparju dokaz resnice posrečil in je zavrnilo tožbo tvrdke Thoma & Co.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi ob priliki proslave 40 letnega poklicnega jubileja kapelnika g. Maksa Schonherrja, dne 5. novembra v »Unionski dvorani« VELIK JUBILEJNI KONCERT pri pogrnjenih mizah. Sodeluje železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo«. Začetek ob 20, uri, konec ob 2. uri zjutraj. Vstopnice v predprodaji pri godbenikih, v upravi »Delavske Politike«, Ruška cesta 5 in v trgovini koles H. Arlati. Ulica 10. oktobra 4. K obilni udeležbi vabi Odbor.
I.	kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto, dne 29. t. m. ob 20. url VINSKO TRGATEV v gostilni Felič na Teznu. Vabljeni so vsi!
Veliko izbiro češkega in angleškega blaga za moške in damske obleke, plašče, kostume, hu-bertuse itd. najboljše in najcenejše dobite samo v
CESKEM MAGAZINI
MARIBOR
Ulica 10. oktobra
Krojaške potrebščine! Brezobvezno se lahko prepričate!
Zadnje vesti
Državni praznik v Pragi
V	zelo resnem razpoloženju se je vršila dne 28. t. m. proslava 20-letnice ustanovitve republike.
Predsednik vlade, general Sirovy, predsednik parlamenta Malypetr in predsednik senata s. Soukup so obiskali Masarykov grob v Lanem. Po povratku je predsednik vlade sprejel pa-
grnwrriTMmwr^ifyigMB«aBaMMrrw ir ——mbez—m
I pežkega nuncija kot zastopnika diplo-! matskega zbora in generala Krejčija : kot zastopnika armade. Opoldne je j predsednik vlade govoril v radio in je : v svojem govoru pozval državljane k ! enotnosti. Zvečer bo v narodnem gle-' dališču slavnostna predstava Smetanove opere »Libuša«, ki jo bodo oddajale tudi radio-postaje.
I Delo ni nikjer počivalo.
Stavka v Lenarčičevih gramtotomih še trafa
Kamnoseki odhajajo v druge granitolonii
Sedemdesetletni jubilej grafične
organizacije
Uspehi enotne, svobodne strokov, organizacije
V	oktobru je slavila najstarejša delavska organizacija v Sloveniji svoj 70. rojstni dan. Malo je društev — posebno delavskih, ki bi se lahko pohvalile s tako dolgo dobo življenja in ki bi ravno v zadnjih desetletjih izvojevale toliko borb in uspehov. Naši grafiki, ljudje črne umetnosti, so tako srečni, da so neraz-družljivo povezani med seboj v močni, disciplinirani vzajemnosti v svoji Zvezni organizaciji Saveza Orafičkih Radnika Jugoslavije.
Leta 1868. so si takratni tiskarji ustanovili v Ljubljani svoje izobraževalno društvo, da si v njem s skupnim delom širijo tako svojo strokovno kakor tudi splošno izobrazbo. Zavedali so se, da je moč delavstva le v skupnem delu vseh za vse, da mora delavstvo svojo strokovno izobrazbo tako izpopolniti in dvigniti, da je kos zahtevam časa in da se s pridobitvijo splošne izobrazbe lahko meri z ostalimi razredi človeške družbe. Malo jih je bilo takrat. Le 32 članov je štelo takratno »Izobraževalno društvo tiskarjev v Ljubljani«, katerega prvi predsednik je bil tov. Klein.
Kmalu po ustanovnem občnem zboru je bil sklican izredni občni zbor, ki je sklenil ustanoviti tudi podporni in bolniški sklad. Na drugem izrednem občnem zboru istega leta so že nastopili borci za ureditev tarifnih prilik in prvič sprožili vprašanje omejitve števila vajencev v tiskarnah.
Društveno življenje se je močno razmahnilo na globoko in široiko. Že dve leti po ustanovitvi je dosegel podporni sklad višino 1000 gld, kar je bil za takratne čase lep znesek. Leta 1873. je društvo storilo velik korak naprej na socialnem polju. Ustanovilo je fond za brezposelne tovariše. Ker je bilo društvo že od začetka včlanjeno v Zvezi tiskarskih društev v Avstriji, se je leta 1892. podporna blagajna za brezposelne centralizirala za vsa zvezna društva v Avstriji.
Leta 1877. je bila uvedena odpravnina za vdove, ki je znašala 50 gld in ki se je leta 1892. povišala in odmerjala na podlagi dobe članstva. Nekaj nezadovoljnežev je leta 1883. izstopilo iz društva in si ustanovilo svoje Podporno . društvo. Spor so pa kmalu likvidirali in je leto kasneje vse članstvo znova pristopilo v prvotno matično društvo. S' premože-
njem likvidiranega društva so si v društvu ustanovili nov socialni fond: podporni' sklad za sirote. Seveda je društvo že takrat imelo neke vrste starostno zavarovanje in sicer so prejmali upravičenci po 4 ,gld na teden starostne podpore.
Prva kolektivna pogodba je bila podpisana leta 1886. Po nekaterih spremembah je ostala v veljavi do leta 1895., ko je bila za vso Avstrijo sklenjena skupna kolektivna delovna pogodba. Le-ta je bila po dvakratni izboljšavi veljavna do leta 1908. Omembe je vredno leto
1894.,	ko se je na Dunaju ustanovila »Zveza društev tiskarnarjev, črkolivcev in sorodnih strok«, katere član je bilo tudi ljubljansko tiskarsko društvo. Kako dobro je bila izvršena organizacija te zveze pove dejstvo, da je bilo leta 1908. včlanjenih v zvezi 14.000 članov ali 94% vseh tiskarskih delavcev v Avstriji.
Ob praznovanju štiridesetletnice društva, ravno na dan same proslave, je postal žrtev avstrijske soldateske strojnik Rudolf Lunder; ko je šel s proslave, ga .ie zadel strel in uničil mlado življenje.
Prvo grafično razstavo v Ljubljani je priredilo društvo leta 1909. V tem letu je začela izhajati strokovna revija »Tiskarski obzornik«, ki jo je društvo subvencioniralo. Društvo je leta 1913. vodilo dolgo trajajočo mezdno borbo. ki jo je po 10 tedenskem trajanju uspešno zaključilo. Februarja 1914 je bila podpisana novo kolektivna pogodba za dobo 5 let.
Vojna doba je bila huda preizkušnja za organizacijo. Obrati so zastali, brezposelnost je rastla in organizacija je s povečanim humanitarnim delom blažila posledice barbarstva, kolikor je le mogla.
Povojna doba je prinesla nova mezdna gibanja, ki so po hudih borbah kronala delo organizacije z uspehom. Vsa v novi državi delujoča strokovna grafična društva so se zedinila v močno organizacijo in dotakratno »Društvo grafičnih delavcev« se je leta 1920. -preimenovalo v »Savez Orafičkih radnika j rad-nica Jugoslavije«, podružnica Ljubljana. Hkrati je bilo tudi izvršeno organiziranje vsega grafičnega pomožnega in knjigoveškega delavstva.
(Dalje prihodnjič)
Med tem ko se je delo v' Res-Zapečnikovem kamnolomu že pričelo, pa inž. Lenarčič še vedno vztraja na tem, da se z organizacijo ne pogaja in raje pusti, da delo počiva. Mož je bogat, pa si zato tak šport lahko privošči. Računa, da bo lahko vzdržal dalj kot pa njegovi delavci-siromaki, ki so navezani na zaslužek in stoje sedaj na zimo brez vsega na cesti. Taka trma je obsodbe vredna in država bi ne smela pustiti, da vsled tega nastaja škoda za narodno gospodarstvo. Kakor se delavci zavedajo, da so del države in da imajo do državne skupnosti svoje obveznosti, ki se jim ne morejo odtegniti, bi se morali tega zavedati tudi tisti, ki imajo v rokah produkcijska sredstva. Ako pa tega načela nočejo priznati bi jih merodajni morali k temu prisiliti. V ČSR veljla zakon, da noben delodajalec ne sme ustaviti svojega obrata, ako na to ne pristane država. Inž: Lenarčič bo gotovo reke!, da je pri njemu stvar drugačna, ker so delo zapustili delavci. To je res, toda delavci so ponudili inž. Lenarčiču možnost, da se z njimi pogodi. In ker država sama želi, da se delovno razmerje regulira s kolektivnimi poged-
i batni, ki se' sklenejo med delodajalci in sVOj : bodninii organizacijami delavcev, js naravnost [neodpustljivo, ako se podjetnik temu upira m, s tem nasprotuje uredbi o minimalnih rnezdan.-! Oblasti bi torej imele možnost, da g. inz.e' njerja na primeren način pridobe za pogajanja-Delavci, v kolikor niso navezani na dorna-I čije in družine, so se naveličali čakati i|> „°.r bajajo. Sprejemajo jih granitolomi v
| krajih države. V Jablanico v Hercegovini sta : rtšla pred enim mescem dva kamnoseka.
28. t. m. jih odpotuje 20.	T
Okoli 20 jih je našlo zaposlitev v tkzv. Urbančevem kamnolomu v Josipdolu. Ako se W
i	zadrugi kamnosekov posrečilo dobiti dovolj : naročil, jih bo tudi ona lahko sprejela precej-j šnje število.
Delavstvo, ki v boju za boljši kos kruli* disciplinirano vztraja v stavki, ki je ena naJ'
' daljših stavk, če ne najdaljša, kar jih zazna'
! muje delavsko gibanje v Sloveniji, zasluži vso [podporo. Predvsem pa je treba pomagati rod'
; binam prizadetih, zlasti otrokom. Zbirke, jj1,
| jili vrše delavci sami, naj vsak po svoji moči podpre.
Za izboljšanje položaja tekstilcev in revizijo kolektivne pogodbe v tekstilni industriji
7z sadista
Tožba radi plačila alimentov v Srbiji
Neka Slovenka ima z nekim orožnikom, sedaj uslužbenem v Srbiji, nezakonskega otroka. Imenom otroka je kot njegova varuhinja vložila proti orožniku tožbo na plačilo vzdrže-valnine pri sodišču v Ohridu, v čigar okolišu je nezakonski oče sedaj uslužben, pa je sodišče brez razprave tožbo zavrnilo in obrazložilo ta svoj sklep tako-le:
»Tožnica K. A. je vložila pri tem sodišču zoper N. N., žandarmerijskaga narednika iz O. tožbo, s katero je predlagala, da sodišče razsodi :
Toženi N. N. je oče nedoletnega K., ki ga je rodila K. A. izven zakona, ter je dolžan plačevati nedl. K. v naprej, dokler ne bo otrok zmožen, da se sam preživlja po din 200 preživnine mesečno ter pravdne stroške v 15 dneh pod izvršbo.
Po oceni sodišča to sodišče ni pristojno za razsojo po gornjem tožbenem zahtevku, ker ugotavljanje nezakonskega očetovstva ni predvideno v državljanskem zakoniku veljavnem za območje apelacijskega sodišča v Skoplju, ki v §u 130 prepoveduje ugotavljanje nezakonskega očetovstva.
ša 69.265 din in sicer mora plačati Zorko Katarini 18.200 din, Krašovicu Alojzu 18.400 din, Žagar Miroslavu 600 din, Belini Aleksandru 465, Auda Pavli in Ivanu 31.000 in Gustinčiču Justinu 600 din. Kuder se ie pri večini svojih Goljufij skliceval na to, da ie lastnik hiše v Beograjski ulici. Dejansko pa je le tretjinski solastnik in ie razen tega hiša, ki je bila ocnje-na na 273.815 din obremenjena za preko 270.000 din. njegova lastna tretiina na še tposebei za preko 20.000 din. Znesek 69.265 din seveda ni vknjižen. Na razodetni prisegi, ki jo je Kuder položil 7. oktobra t. 1. pa je povedal, da razen omenjene tretjine hiše ter najnujnejše obleke in iperila nima drugega promioženia kot dve posojilni terjatvi v znesku 350 in 300 din. Glede hiše ie že na kazenski raiznravi oriznal, da ■ o ie začel graditi s premož^nipm 22.000 din, čeprav ie znašal proračun 240.000 din.
V	letu 1936. je bila sklenjena kolektivna pogodba v tekstilni industriji ob jako neugodnih razmerah. Zaradi tega ima pogodba mnogo neugodnih in nejasnih določb. Zaradi porasle draginje je bilo sedaj treba misliti na prilagoditev tarife nastalim razmeram.
Strokovne organizacije vseh smeri so po-krenile akcijo za dopolnitev in izboljšanje veljavne kolektivne pogodbe. V to svrho so dali delavski zaupniki na konferencah v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Celju centralnemu tarifnemu odboru polno pooblastilo za pogajanja z delodajalci tekstilne industrije.
Prvi tozadevni razgovori z delodajalci so se vršili dne 25. t. m. v Ljubljani pri Zvezi industrijcev. Na razgovorih, pri katerih so bile zastopane vse centrale delavskih organizacij, se je sporazumno dogovorilo, da predloži tarifni odbor svoje detajlirane predloge do dne 5. novembra t. 1. zvezi delodajalcev, na podlagi katerih se bodo vršila nadaljnja pogajanja.
Ker poteče odpovedni rok sedanje kolektivne pogodbe že 1. novembra t. 1., se napravi sporazum, da bo mogoče pogodbo odpovedati tudi kasneje, če bi se pokazalo pri pogajanjih, da se ne more doseči sporazum v spornih vprašanjih, ki bi se eventualno pojavila.
Konferenca obratnih zaupnikov tekstilne stroke v Mariboru
se je vršila v nedeljo, dne 23. oktobra t. I.
Konferenci je predsedoval s. Jakomin Ljubljane, kot glavni referent, ki je raztolmačil navzočim zaupnikom in funkcijonarjen1 strokovnih organizacij, kdo in iz katerih razlogov je dal inicijativo -Delavski zbornici« v Ljubljani, da začne z akcijo za izboljšanje kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1936-med tekstilnimi induistrijalci in delavci. Zastopane so bile vse strokovne organizacije. strojnike in kurjače v tekstilnih tovarnah $• Škerl in s. Vidovič za Strokovno komisijo ^ .Mariboru. Konferenca je bila od zaupnikov Maribora in okolice dobro obiskana. Referent s. Stanko je izčrpno obrazložil vse napake v obstoječi kolektivni pogodbi, katere se bo skušalo odstraniti in izboljšati mezdni del tarife. K stvari so govorili vsi zastopniki strokovnih organizacij, ki so soglasno pooblastil' centralni tarifni odbor za nadaljnjo akcijo.
Tekstilno delavstvo ne samo v Mariboru* temveč v vsej dravski banovini naj se že enkrat vzdrami ter priključi razredni strokov' ni organizaciji SDSZJ. ako hoče. da mu b° bolje.
Delavski pravni svetovalec
KULTURA
V	založbi OUZD v Ljubljani je izšla lična knjižica, »Pravice delavcev iz naslova zakona o zavarovanju delavcev«, ki jo je priredil ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. dr. Jože Bohinjec. Knjižica vsebuje pojasnila zavarovancem k predpisom zakona in uredbo o zavarovanju za primer bolezni, nezgod, onemoglosti, starosti in smrti.
z tega razloga je moralo sodišče tožbo za-(Knjižica je praktično in pregledno urejena. Ce-
vrniti.
Za celo območje bivše Srbije velja namreč še stari srbski državljanski zakonik, po- katerem je mogoče obsoditi nezakonskega očeta na plačilo vzdrževalnine samo v slučaju, ako nezakonski oče svoje očetovstvo prizna. Ce pa očetovstva noče priznati, ni mogoče vložiti proti njemu tožbe radi ugotovitve očetovstva, kot je to mogoče na primer v Sloveniji. Tudi ta primer nam kaže, kako nujno potrebno je, da se že enkrat izenačijo vsi zakoni v naši državi. Saj bi isti orožnik lahko bil od sodišča obsojen kot nezakonski oče. če bi ostal v Slovenili, ker pa je slučajno bil pravočasno premeščen v Srbijo, taka njegova obsodba zaenkrat ni več mogoča, postala bo pa zopet mogoča, čim bo premeščen iz bivše Srbije k->m drugam.
* 22.°00 din in s prevarami je zidal hiSo za 240.000 dm. Kot srno že poročali, je bil 27. septembra t. 1. bivši železničar Kuder Matija obsojen zaradi različnih goljufij na eno leto in dva meseca zapora. Celokupna vsota, ki jo mora povrniti ogoljufanim oškodovancem, zna-
na 5 din. Naroča se pri OUZD v Ljubljani.
ZSOO Din
potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi: 'Anos1, Ha ribe- .Orožnova 6
I
Moški Hubertu: plašči po din 240
v novi trgovini
„Oblačilnica“
Glavni trg Štev. 11
Učnina obrtne učenke (Ptuj)
Vprašanje: Hčerka se že več kot eno leto uči za šiviljo. Dela po 11 ur na dan. vendar ji delodajalka ne plačuje ničesar, pač pa zahteva še od mene, da plačujem učnino, katero sem se res zavezal plačevati v učni pogodbi za tri leta. Ali ie res dolžna hčerka delati zastonj in ali jo lahko mojstrinja odslovi, če ne bom plačal učnine?
Odgovor: Obrtni zakon določa, da morajo mojstri plačevati učencem v drugem in tretjem letu že primerno odškodnino za delo. Smatramo zato, da odgovor, da bi Vi plačevali tudi še po prvem letu učnino, ni veljaven, ker je v nasprotju s .predpisom obrtnega zakona, pač pa lahiko še Vaša hčerka, zlasti ko n ima pri mojstrinji nikake oskrbe, zahteva od nje primerno odškodnino za delo, ki ga opravlja.	—
Dolg pri posojilnici (Sv. Duh)
Vaše vprašanje je premalo jasno. Popišite točno, kje in kedaj ste najeli posojilo ter kakšen znesk in kje imate svoj denar naložen, ter kaj hočete, da Vam pojasnimo, nakar Vam bomo odgovorili.
Pritožba zoper odločbo Stola sedrnorice (Trbovlje)
Vprašanje: Zoper sodbo okrožnega sodišča, ki je izšla v mojo korist, se je nasprotna stranka pritožila na Stol sedrnorice in je s pritožbo deloma uspela. S to sodbo Stola sed-niorice nikakor nisem zadovoljen. Ali se lahko zoper njo pritožim na državni svet?
Odgovor: Stol sedrnorice je v pravdnih zadevah zadnja instanca in zoper njegove odločbe ni pritožbe. Na državni svet so možne
pritožbe samo v upravnih zadevah, v katerih je državni svet zadnja instanca, to se prav^ ako se hoče kdo pritožiti zoper sodbo upravnega sodišča ali zoper odločbo ministrstva’ nikakor pa se ni mogoče pritožiti na državn' svet zoper sodbe rednih sodišč.
Zahtevki napram Bratov, skladnici (Trbovli^
Vprašanje:	Moj sin Se je v rudnih
smrtno ponesrečil. Dobila sem od Bratovs*® skladnice nek znesek, vendar se mi zdi prj' malo. Ali bi lahko dobila kako rento, ne zlea^ na to, da je tudi moj mož zaposlen pri ruO' niku?	i	,
Odgovor: Znesek, ki ste ga prejeli 0“ Bratovske skladnice. je najbrže pogrebnin3' Pogrebnina, katero prejmejo svojci, ki » oskrbeli pogreb ponesrečenega člana, znaš** po pravilih Bratovske skladnice 30-kratni zne' sek režijske redne dnevne mezde. Če ste do' bili toliko, ne morete terjati ničesar več. Re"' to bi lahko dobivali le, če bi Vas bil sin vzdrževal, česar pa gotovo ni, ko imate še mo*r Nadurno delo v rudniku (Senovo) Vprašanje: Zaposlen sem kot rudar j** rudniku, ki ga ima v najemu gradbena druzo inž. Dukič in drug in delam po 10 ur na dan-Kakšen je za to podjetje zakoniti delavnik in 2 mi gre kaka odškodnina za nadure?	..a>
Odgovor:	Za	rudarska	podjetja veji
brez izjeme v smislu izrecnega določila zai\., na o zaščiti delavcev 8-umi delavnik. Ta o lavnik velja tudi za rudarje, ki delajo pci 8°^ navedeni tvrdki in tudi za Vas. Ure, ki ) opravljate dnevno preko S, Vam mora za podjetje plačevati razen z normalno inez tudi še s 50% poviškom.	^
Zastavljalnica w. REHM
Maribor, OregorMeva ul. 6.
s©
, d"e
Začetek ob 9. url dop-
Z« ktnzereil izdala in areMe 'Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lladsko tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Eržen v Mariboru.