Foštarina plačanci. iisv. 12. liani, v ^etek Posamezna Stav. Din 1*- 21. m srca 1924. Leto VII. Upravništvo LDomovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva ccsta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7'50, polletno Din 15- celoletno Din 30-—, na a Po vsej deželi je klerikalna stranka upri-1 So tudi pošteni duhovniki, le redki so, zorila misijone, da bi z njihovo pomočjo okre-! kajti poštenjake preganjajo. A pri njih je pra-pila omahujoče svoje postojanke. Misijoni pri i vica. Ljudstvo, drži jih, brani jih, mirne duš-nas niso verska prireditev, ampak strankar- j ne pastirje, ki ne pridigajo sovraštva, ampak ljubezen in mir. One zdražbarje, hinavce, lažnike pa, ki na prižnici, v spovednici gonijo politiko, zaničuj kakor garjeve pse. Od njih izhaja nesreča za naš narod. Oni so v službi tujca. To niso duhovniki. ska. Tako kakor shodi, časopisi, denar, obre; kovanje, tako sta klerikalcem cerkev in misi-jon eno izmed sredstev za bisago. Duhovniki in misijonarji, ki pridigajo politiko in pri izpovedi izsiljujejo vernike, so zločinci, ki jih zaničujemo, kakor zaničujemo tatu ali zahrbtnega morilca. Takšni dušni pastirji kradejo veri in cerkvi ugled ter ubijajo verski čut. Zaradi slabih duhovnikov seveda ni tre- Nahajamo se v kritičnem stanju. Samo ba, da izgubiš pravo vero. Če pride dobro radikalska vlada se maje, ker nima sigurne vino v smrdljivo posodo, ni krivo vino, am-* večine v narodni skupščini in tudi ljudstvo je pak posodo je treba očistiti, če se da, če ne, nezadovoljno z njo. Opozicijske stranke pa jo vreči proč. Duhovnik, ki zlorablja vero j mislijo, da je edini za politiko, ni božji namestnik, temveč je v i izhod iz sedaajega položaja resnici služabnik hudiča, ki ga je obsedel in ...,.,,, , . . . , hoče delati preko nevrednega duhovnika. ! v tem, da opozicijski blok strmoglavi vlado in potem sam sestavi novo vlado. To bi bilo Nevredne mašnike je človeški rod imel | na prvi p0gled res edino sredstvo, da se nad sabo mnogokrat. So kakor kuga, ki mori J razmere spremenijo, ali te opozicijske stran-in duši. Med njimi so bili tudi papeži,, a v> ke bi se korale najprej sporazumeti vsaj v srednjem veku skoro ves duhovski stan. Zato j načelnih vprašanjih 'za skupno delo. Tega pa je bilo takrat toliko vojn, uboštva in nasilja, j ravno ni Demokrati, ki so središče opozicije, Prodajali so odpustke. Kdor jim ni bil po so državotvorna stranka, ki zastopa misel Na preganjanje «Domovine* je edini odgovor: vsak naročnik nam pošlji še novih naročnikov. Ni nad nami gospodar duhovnik, nad nami je Bog in naša vest. Ta pa je čista. Zato pa je naša napredna in demokratska misel zidana na trdno skalo: zidana je na skalo resnice in poštenja, ki ga ne premagajo peklenski hlapci, če se tudi oblečejo v misijonarske kute. volji, so ga mučili in ga nazadnje spravili na grmado. Dober duhovnik je dobrota za ljudstvo, slab pa nič drugega kakor nesreča. Taka šiba je doletela našo ubogo slovensko domovino bas ob času, ko bi najbolj potrebovali sloge in združenih moči. Kakor od peklenščka ali pa od sovražnikov države najeti pa so nevredni duhovniki začeli hujska-rijo zoper Srbe in državo. Ti dušni pastirji, če spioh zaslužijo to ime, so zdaj na delu proti «Domovini». A «Domovina» se jih ne boji. Naša ljuba narodnega in državnega edinstva. Klerikalce poznamo, kaj hočejo: želijo si avtonomije, da bi v Sloveniji neomejeno gospodarili in izvajali svoj protiljudski in protidržavni program. Nič boljši niso bosanski muslimani, oziroma njihovi zastopniki v narodni skupščini, ki so močno podobni našim klerikalcem, ker je tudi njihova politika osnovana na zlorabi verske podlage in zaradi vere volijo ubogi in nezavedni bosanski muslimanski kmetje svoje age in bege, veleposestnike, ki kmete ravno tako izkoriščajo, kakor so svoje- Slovenija je prestala kugo, potrese in turške \ časno pri nas izkoriščali ljudstvo nemški navale, prestala je nemško suženjstvo, tudi bolezen duhovske nevrednosti bo prestala. In prestala jo bo tudi katoliška vera, ki io ti izrodki tako grdo vlačijo v gnoj. Vi, naši bralci, ste nam priče, kaj piše «Domovina». Ali piše kaj proti veri? Ne, ona le šiba nevredne božje služabnike, ki jim je vera le sredstvo za samopašne namene. Ali pišemo zoper pošteno življenje? Pokažite le cn primer! Mi pišemo za večjo izobrazbo ljudstva. Vi, bralci naši, ste torej naši branitelji. Kdor ne brani resnice, je ni vreden. Znorelemu misijonarju, ki preganja «Domovino» z lažjo, odgovorite, da laže. Mi Vas bomo br&niii pred njim. Ko mu posvetite pošteno, hinavcu,, bo takoj zlezel pod klop. graščaki. O Radiču ni vredno govoriti. Radič je dobro znan po svoji pustolovski politiki, ki bi privedla Hrvate v pogubo, ako bi radi-čevska stranka imela moč, da doseže svoje cilje. Nekoliko so se sicer radičevci izpameio-vali, ker pridejo v parlament, toda njihov voditelj Radič se še vedno nahaja na Dunaju. Takemu človeku se vendar ne more zaupati, cla ima poštene namene z opozicijskim blokom! On bi hotel najbrž samo oslabiti radi-kalce in v prvi vrsti demokrate, ki jih najbolj sovraži. Tak je položaj v narodni skupščini in vse se povprašuje, kako bo rešena nevarna kriza. Ako vrže opozicija vlado s pomočjo Radi-čevih poslancev, ki do sedaj niso sodelovali v narodni skupščini, temveč so rajši doma hujskali proti državi, od česar je imelo zapeljano ljudstvo veliko škodo, mora opozicija sestaviti novo vlado. In kaka bi bila vlada, sestavljena iz državotvornih demokratov in razdomih strank, kakor so klerikalci, bosanski muslimani in radičevci? To ne gre nikomur, ki pametno misli, v glavo. Opozicija bi mogla sestaviti skupno vlado samo na skupnem programu, v tem primeru je pa vsak skupni program nemogoč. Kriza je zato zelo težka in resna. Notranja politika v naši državi torej preživlja težko krizo in tudi v zunanji politiki ni vse tako, kakor bi bilo želeti. Sicer ima naša država močno zaslombo v velikih silah Franciji in tudi Angliji, ki ne dovoljujeta sovražnim nam državam, da bi nam škodile, n. pr. Eolgariji, ki bi nam rada vzela Mace-donijo, ki jo je srbska vojska v treh vojnah dobila za nas. Navzlic temu, da imamo dobre prijatelje, se je vendar zgodilo, da je Italija anektiiala Reko, ki bi po vseh pravilih morala biti naša. Pa to je stara pesem, saj je znano, da je bil dosežen v Rimu tak dogovor in omenjamo ta dogodek samo zato, ker je bila aneksija proglašena ravno te dni in se je aneksijske proslave udeležil tudi italijanski kralj. Nič zato, mi imamo takoj ob Reki su-šaško pristanišče, ki bo vsaj za nekaj let zadostovalo za našo pomorsko trgovino, medtem pa sušaško pristanišče lahko dalje izgradimo in uničimo s tem Reko, ker od Italije ta ne bo imela ničesar, od nas pa bi lahko živela. Saj Italijani so se polastili Reke samo zato, da pomagajo Trstu, ki bi ob Reki v naših rokah komaj životaril. Pa pomagano bo Trstu samo za kratek čas. Ko mi izgradimo železnice v naša pristanišča, ne bomo več rabili niti Trsta niti Reke. Zelo napeti so naši odnošaji z Bolgarijo, v kateri vladajo proti volji ljudstva ljudje, ki ne morejo pozabiti, da je bila Bolgarska v svetovni vojni kot zaveznica Turkov, Nem-* cev Madžarov tepena. Ti ljudje upajo, da se bo kdo potegnil za njihove zahteve po Ma-cedoniji in pripravljajo vpade svojih komi-taških čet na naše ozemlje. Seveda, ti ljudje dobro vedo, da bomo mi napravili s temi bolgarskimi komitaši kratek proces, aH bolgarska vlada upa, ko bi prišlo do pobojev, da bi se že našla kaka velika sila, ki bi se potegnila za bolgarske zahteve. To so pa prazni upi, ker celo Anglija se je tudi v tem vprašanju postavila na naše stališče in naša vlada je sporočila bolgarski vladi, da bo ta odgovorna za vsak vpad komitaških čet v Macedomjo. Prav čudne reči se vršijo v Turčiji, ki postaja evropska država. V svetovni vojni je bila Turčija kot zaveznica Nemčije in Avstrije premagana in vse je mislilo, da je Turčije konec. Pa se je našel pogumen mož v osebi Kemai-paše, ki je zbral Turke in temeljito premagal Grke, ki so hoteli zavladati v vsej Mali Aziji. In ne samo to: Kemal-paša je človek evropske izobrazbe in je prevzel vodstvo turške države v svoje roke. Ker je dosegel z armado lepe uspehe, je postal silno priljubljen v vsej Turčiji in zato je lahko začel uvajati čisto evropske navade v do sedaj zelo nazadnjaški Turčiji. Odpravil je sultana in mu odvzel vso svetno oblast, tako da jc ostal samo še verski poglavar, kalif (to je nekak mohamedanski papež). Ko pa je bil Kemal-paša izvoljen za predsednika nove turške republike, je dal izgnati iz Carigrada tudi kalifa, češ, da nima tu ničesar opraviti. Celo mnogoženstvo je Keinal-paša odpravil. To je pravično. Tudi drugače je dobila turška žena razne pravice, ki jih prej ni imela. Turška žena je bila prava sužnja, sedaj pa lahko malo prosteje diha, ker Kemal-paša sam ima samo eno ženo in ta hodi čisto evropsko opravljena, brez paj-čolana, popolnoma prosto kot ženske pri Po volitvah (Po resničnih virih zapisal Stremenček.) Župnik Luka Ošaben je bil mož, ki je krepko sukal svojo pastirsko palico, katera se nikoli ni dotaknila tistega, qigar kolena so klonila pred njegovo častitljivo postavo; merila pa je na one, ki mu niso hoteli upogniti hrbtenice. Vsake volitve so mu povzročile obilo nepotrebnega trucla; sem in tja so bile zapečatene z zmago in gospod je pozabil vse trpljenje in ves napor. Tedaj je moral le še držati besedo ter izpolniti obljube, obsegajoče nekaj pijače za one, katere je smatral kot vredne svojega plačila. V gostilni se je gospod Luka čutil namreč povsem domačega in s kozarcem sta bila neločljiva prijatelja že dolgo let. Človek, ki je vajen sedeti pred drugimi na vzvišenem prostoru, trepeta pogostoma že ob misli na dobo, ko bo treba stopiti raz oder v mračen kot ter izvrševati ukaze s strahom pred posledicami, ki se bodo izvajale. Tudi župnik Luka je sedel v raznih odborih, kamor je prišel po milosti in dobroti svojih faranov. Ta pa se je nenadoma pričela ohlajevati — v gospoda so izgubili zaupanje in pri zadnjih občinskih volitvah je moral nas. Istotako odpravlja Kemal-paša turško i pisavo, češ, da je zato med Turki toliko nepismenih ljudi, ker se je te pisave težko naučiti. Z evropskimi napravami in navadami se bo Turčija kmalu dvignila na višjo stopnjo in bo vsestransko napredovala. Dopisi JEŽ1CA PRI LJUBLJANI. Namesto običajnih sobotnih predavanj je priredil naš Sokol minulo soboto «Oražnov večer» v spomin na triletnico smrti prvega staroste jugoslovanskega sokolstva. Prireditev je posetilo 138 oseb, več jih mala dvorana pri Ruskem carju ni mogla sprejeti. Občutno pogrešamo v našem kraju prostornega Sokolskega doma. Oražnov večer pa je zapustil pri vseh najgloblji vtis. Ker se vrši v soboto 22. t. m. skioptično predavanje Društva za gojitev treznosti «0 posledicah vživanja alkohola*, odpade za ta dan najavljeno naše predavanje «0 prvi pomoči» in se vrši pozneje. Prosimo pa vse cenjene obiskovalce naših predavanj, da posetijo v soboto protialkoholno predavanje v Društvenem domu. Namenjeno je možem in ženam, za šolsko mladino, ki naj k temu predavanju ne hodi, se bo vršilo pozneje posebno predavanje. — Na praznik 25. t. m. ob treh popoldne pa se vrši v šoli mladinsko predavanje Sokola «0 vedenju in zdravju naše mladine». Predava okrožni načelnik P. Capuder. Naša mladina naj čim šte-vilneje poseti to poučno predavanje. J. K. LOŽKA DOLINA. Dovolite g. urednik, da vam sporočim nekaj novic, katerih dobite itak zelo malo iz našega pozabljenega kota. V ponedeljek 10. t. m. je umrl v Igavasi po daljši bolezni vrl narodnjak g. Ivan Tomšič. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik v tukajšnji dolini, je pokazal nad vse lep pogreb. Vkljub zelo slabi poti ga je spremljala k večnemu počitku velika množica občinstva, oddelek Sokolov in gasilnega društva. Blag mu spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! — V kratkem dobimo tudi pri nas toliko zaželjeno in potrebno električno raz-l svetljavo. Vsa čast upravi graščine Snežnik, ostaviti stolček, katerega se je držal z obema rokama, obetajoč nagrado in odpustke, če ga obdrži. Jezi, ki je radi izgube občinskega starešinstva kipela v njegovih prsih, pa je hotel dati duška na poseben način. Ako se že navaden ogenj pogasi z vodo, zakaj bi se srd ne zadušil z vinom, z okusnim šampanjcem, ki ga toči Mrak, njegov veren pristaš. Površno je opravil litanije, običajne ob sobotah po solnčnem zahodu; ženske, tudi najbolj zgovorne mu niso mogle slediti, odpustkov pa tudi niso hotele pustiti v cerkvenih prostorih, zato so, tekmovaje druga z drugo lovile njegove besede in z vso naglico drdrale: "Prosi za nas!» V gostilni pri Mraku, nedaleč od farne cerkve, je zaljšal okusno pogrnjeno mizo velik šopek, ki se je v lahni večerni sapici klanjal častitemu gostu, vstopivšemu v spremstvu dveh možakov, s palico v roki in s klobukom na očeh. "Dober večer, prečastiti!» se je gostilničar Mrak priklonil resnemu župniku in za tem nekoliko manj globoko Drdraleu in Kri-čaju, stoječima ob župnikovi strani. "Kamor je šlo žrebe, naj gre tudi kobila!» — Gospod župnik je vrgel palico v kot ter je sedel za mizo. "Pili bomo šam- ki je to stvar sprožila in jo z vnemo vodi dalje. — Predpustni čas, ki je bil tudi pri nas, kakor menda povsod, zelo vesel, ie srečno minul. Vse se je gibalo, vse veselilo. Lesni delavci, gasilno društvo, invalidi, Sokoli, vsi so se potrudili, da odnesejo poleg veselja tudi čim največ materijelnih koristi za svoja društva. V tem oziru so pač najboljši lesni delavci, ki imajo v najemu prostorno in nalašč v te svrhe napravljeno barako za borih 1000 kron na leto. Ker drugega primernega lokala v dolini ni, so vsa ostala društva pri-morana, da se zatekajo v primeru raznih prireditev k njim. Tu pa se je zopet enkrat pokazala njihova klerikalno-socijalistična ljubezen do bližnjega v pravi luči. Namesto da bi šli ciruštvom, ki so nad strankarska in res za vse koristna, kolikor mogoče na roko, jim je odbor, v katerem sede z nekaj izjemami sami čnio-rdeči bratci, šele po dolgem obotavljanju dovolil uporabo barake, in to za tako sramotno pretirano odškodnino, da je v bodoče vsaka prireditev izključena. Ali vas ni sram, da izrabljate splošno potrebno gasilno društvo, katero še lahko kdaj rabite? Ali se vam nič ne sinitijo uboge vojne žrtve? Vaše prireditve smo do sedaj radi posečali, toda, če vašega nelepega ravnanja ne spremenite, bomo primorani, jih v bodoče prezirati. — V našem župnišču pa vlada ravno sedaj v postu veselo razpoloženje. Gospodinjski tečaj, ki bi se bolje imenoval farovški kuluk, se vrši tam. To jx>t si je zbral g. Demšar za žrtve kuluka same mlade in brhke punce od dekliške zveze. Vsako jutro roma v farovž okrog 20 takih kulukaric, ki nesejo s seboj mleko, maslo in druge za želodec in za zveličanje na tem svetu potrebne dobrote. Ker se pa okrog premajhnega štedilnika ne morejo vse naenkrat sukati, se pa uče pometati in snažiti po župnišču, trebiti fižol in druge ^gospodinjske« umetnosti, kakor bi jih matere že v rani mladosti ne bile tega učile. Toda g. Demšar že ve, kje ga čevelj žuli. Prvič se mora kuharica malo odpočili, drugič ima zastonj pridne in mlade delavke, tretjič mu gospodična iz Ljubljane gotovo da kak priboljšek iz "gospodinjskega tečaja» za panjca, pet steklenic bom plačal naprej.» — Jezno je odložil klobuk na obešalo, nakar je potegnil iz šopka najlepšo cvetlico, čije glavico je stlačil med debelimi prsti. «Pet steklenic! Ali si slišal?« je Drdralec namignil Kričaju. "Tudi midva ne smeva za-ostati.» «Kar se je zgodilo, je strahovito, preča-stiti,» je menil krčmar, postavil prvo steklenico ter spoštljivo sedel poleg župnika. «Udarec, ki bije kot kladivo po vseh delih mojega telesa,» se je tresel farni pastir. "Sicer pa se ne kazimo preveč užaljene; naj imajo čast in prazno blagajno — mi imamo prijetne spomine m denar.» «Hvala za tolažbo!» je Drdralec nazdravil župniku. "Take besede padejo človeku naravnost v srce.» "Zares tolažilne besede,» se je obliznil Kričaj, izpraznivŠi kozarec. "Ves teden že molim in kolnem, kolnem in molim; v molitvi je ni tolažbe, kletev je toliko boljša, da pade na onega, komur je namenjena.* "I in «Slovenskega Gospodarja*, ampak tudi «D o m o v i n o*. Potem se vam bo tudi raz- bistrila glava, kakor se je meni. — Bivši k u 1 u k a r. REČICA PRI LAŠKEM. Prejšnji teden je tu zopet zapadel debel sneg in nam kmetom povzročil velike skrbi. Vsa pomladanska dela bodo zakasnela in radi pozne pomladi ne bomo mogli sproti opravljati poljskih del. Ko je jel skopnevati prvi sneg, smo se že veselili na pomlad. Pri tem se je že tudi pojavil na cesti prvič v tem letu občinski cestar iz Kala, ki pa kljub truda polnemu delu ni mogel preprečiti ctstnih mlak. Da je pa delno preprečit zadrego klerikalnih očetov, ker občinska blagajna nima par ter ne more dati šodrati cest, je brihtna glava cestarja sama kar z ledom žodrala cesto. Če bi se narava ne usmilila in dala zopet plast snega na cesto, bi usoda ne bila po volji občinskim a tekom, ker bi vse «žlehtnobe» kazale s prsti atekom avtonomijo cestnih mlak in kupov blata. — Občan. ŠMARJE PRI JELŠAH. Lep zgled krščanske ljubezni do bližnjega je naš dekan. Sedaj toži obe šmarski občini za staro občinsko hišo. Strokovnjaki pravijo, da bo prečastiti jpravil Šmarčane ob stotisoče in stotisoče, ker se je nekdaj napravila neka formalna napaka. Pridno mu pomaga vsa klerikalna stranka. Davkoplačevalci Šmarčani, klerikalci vas bodo pošteno oskubili! ŠMARJE PRI JELŠAH. V zadnjem dopisu iz našega kraja je bila stvarna pomota, da je bil naš župan I. A. nekdaj demokrat. Le vsiljeval se je nekdaj v demokratsko stranko, demokrat pa m in ga tudi ne maramo v naših vrstah. Bil pa je socialist najrazličnej-! ših barv, celo na komunistično struno je brenkal. Sedaj ne more več menjati, ker no-: vili strank ni, čaka le, katera stranka bo imela večino. Življenje in delovanje njegovo je pa sicer popolnoma klerikalno. GLOBOKO. Kurivo šolam in učiteljstvu odkazujejo zadnja leta razna veleposestva. Mi smo tako srečni, da smo dodeljeni graščinskemu oskrbništvu v Pišecah, oziroma upravitelju Velenemcu g. Schaglu. Da nas za to srečo naši tovariši širom Slovenije ne bodo preveč zavidali, naj cenjeni čitatelji naše «Od kdaj pa prečastiti niso več fant?* ga je krčmar zvedavo povprašal. «Od takrat, ko sem postal župnik. Fant je bogoslovec in kaplan, toda župnik postane mož in ostane, četudi ne zmaga. Zmagal pa nisem, ker so me možje zapustili in zbežali v koruzo.* «Sram jih bodi,* se je zgrozil Drdralec in Kričaj je debelo pljunil na sramoto vsem onim, ki niso volili po župnikovem navodilu. «Celo Klobasar se je izneveril,* je tarnal župnik. «Ali ga nista opazila, da vozi iz gozda po moji zemlji? Od zdaj ne bo vozil več!* «Rekel je, da se ne boji,» je Kričaj na rahlo odvrnil. «Koga se ne boji? Mene?* je zrasel farni oče. Mene, ki sem v župniji prvi za Bogom, pred katerim celo pravičnik trepeta? Mu bom že nasukal in polomil kolesca, ki gonijo njegovo predrznost.* «Kar po njem, prečastiti, s krampom in gotjačo,* ga je Mrak osrčeval. «Drugega itak ne zasluži.* «ln tudi Mlakar se je dal pregovoriti,* se je jezil župnik. «Doma je ostal pri babi, katere je sicer naveličan, dočim je drugače skoro vedno na cesti, mnogim v nadlego in v napotje. Ustrašil se je nasprotnikov, skril se je pred menoj.* «Sramota!» je Drdralec raztegnil usta, Kričaj pa je dostavil: «In kazen ga bo zadela!* «Kazen, kazen!* je sikal gospod Luka z obrazom, obrnjenim proti nrou. «Ti, ki si nad nami, udari jih po glavi in po hrbtu vse one, ki se skrivajo pred menoj. Tudi jaz bom udaril — Mlakarja in Klobasarja — vse tiste, ki so postali kozli iz ovčic.* «Sodrga!* je krčmar pomagal razjarjenemu duhovniku, ki je načel že drugo steklenico v lepi vzajemnosti svojih tovarišev. «Cigani!» se je razhudil farni čuvar. «In še tega imena ne zaslužijo! O, jaz vidim tudi ponoči in gledam v najtemnejše kote svoje župnije. Prej sem molčal in zatisnil obe očesi, zdaj bom pa govoril — glasno in razločno bom rekel: tukaj so grehi, smrtni grehi, na kupe smradu.* «0 Lešniku bi vam rad nekaj povedal,* se je spomnil Kričaj. «Do zdaj sem molčal, govoriti pa hočem iz maščevanja, ker je volil nasprotno.* «Vse mi je znano,* je župnik prikimal: «Kradel je, cerkveno premoženje je kradel kot ključar. Priznašal sem mu, dokler mi je bil prijatelj, od zadnjih volitev pa mi je tujec in o prvi priložnosti mu porečem: tat.* «Tudi o Rotarju se mnogo govori,* je opravljal Drdralec. «Oženjen je, pa dekleta zapeljuje; skrivoma sicer, a ljudje ga že javno vlačijo po zobeh.* «Tudi to sem izvedel,* se je pobahal duhovni mož. «Kuharica Neža — med nami povedano — marsikaj izve, in kar ve ona, veva oba. Obvešča jo Sitarjeva Meta; kot branjevka obleze vsako hišo in za čašico kave ji prinese celo košaro novic.* «Napake nasprotnikov bo treba javno ožigosati,* je hujskal Kričaj. «Raz prižnico povejte, kakšni garjevi kozli okužajo vašo čredo.* «Tako je,* je pritrdil suhoparni Mrak. «Grehi nasprotnikov morajo v javnost, vse, kar so napačnega storili, naj pride na dan.* «Kakor sem že rekel, udaril bom,* je za-grmel gospod Luka. «Kakor strela bom udaril in kogar zadenem, naj obleži.* «Izvrstno, prečastiti! To so besede, katere vam narekuje nebo.* — Mrak je odma-šil tretjo steklenico ter je natočil župniku, ki mu je proseče nastavil kozarec. «Bogu bodi potoženo!* je dejal Drdralec. »Zgodila se je njegova volja.* (Konec prihodnjič.) «Domovine» izvedo nastopni neverjetni slučaj: Že v minulem poletju je bila uprava pi-šečke graščine naprošena za oddajo kuriva šolskemu voditelju in trem samskim učnim osebam ter je g. Schagl izjavil, da bodo drva do septembra pripravljena. Vnovič opozorjena je uprava obljubila drva «na vsako vižo» do septembra. Ker pa drv še tudi decembra ni bilo, se je šolsko vodstvo uradno obrnilo na okrožni agrarni urad v Mariboru, ki je nato nakazal zaprošeno množino bukovih drv. Imenovani upravitelj pa je polovico nakazanih drv kratkomalo črtal, drugo polovico pa milostno dovolil s pripombo, da je sicer sedaj še nima, da pa bo že obvestil šolsko vodstvo, kdaj bodo drva na razpolago. Kar se pa cene tiče, je g. upravitelj merodaj-nega mnenja, da se mora cena učiteljstvu in njega «sijajnemu» gmotnemu stanju primerno zvišati, in sicer kar za 15 Din pri vsa-!kem metru nad običajno ceno. Danes smo na koncu meseca marca, toda nakazila ni — seveda tudi drv še ni — ne po zvišani, ne po znižani ceni. Dan za dnevom se vidijo stotine vozov, ki vozijo iz pišečke graščine drva mimo globoške šole v Brežice, za uči-teljstvo jih pa seveda g. Schagl nima. Pritožbi na okrožni agrarni urad se veliki gospod le posmehuje — ali z vednostjo gospodarja barona Buttlarja ali brez njegove vednosti, se seveda ne ve. Upamo, da nam zakuri sv. Jurij. ŽETALE. Prošlo nedeljo po jutranji maši smo imeli javno zborovanje JDS v gostilni g. Svinška. Zborovanja se je udeležilo nekaj nad sto oseb, med njimi veliko število Ko-roščevih pristašev. — Kot govornika sta gg. Vidgaj iz Rogaške Slatine in Malgaj iz Žibike pojasnila gospodarski in politični položaj. Zborovalci so sledili izvajanjem z velikim zanimanjem. Zborovanje je trajalo približno tri ure in se je ustanovila iudi krajevna organizacija JDS. Ob koncu so navdušeni zborovalci prosili, da se še priredi kakšno zborovanje. Sprejete so bile nastopne resolucije: 1.) Na zborovanju 16. marca v Žeta-lah protestiramo proti temu, da bi se potom trgovinske pogodbe z Italijo dovolil uvoz. italijanskega vina, ker bi to pomenilo ogrožanje našega vinogradništva. 2.) Kuluk naj se takoj razveljavi. 3.) Rogaška Slatina, mariborska vinorejska šola in vsa podjetja, ki so pripadala Štajerski, naj pridejo pod oskrbo mariborske oblasti. 4.) Bolniška blagajna naj se ustanovi v Celju ali Mariboru; število uslužbenstva naj se zniža; nepotrebne tiskovine naj se opustijo. Bolniška blagajna je danes za obrtnike hujše breme nego davki, in zato naj se pametno gospodari, da ne bodo le stroški, praktičnih koristi pa malo. ŽETALE. Cenjeni g. urednik. Tudi pri nas čitamo radi Vaš list. Zato Vas prosimo, da vzamete nekaj vrstic v «Domovino», da bo javnost izvedela, kako pametni so naši klerikalni župani. Znano je, da je pri nas prošlo leto toča vse potolkla v občinah Že-tale, Dobrinje in Čermožiše. Ravno te tri občine osrečujejo trije klerikalni podrepniki kot župani. Ti možje so bili klicani v Ptuj in gospod okrajni glavar jih je v zadevi odškodnine izpraševai. Svetoval jim je, naj bi se v prvi vrsti potegovali za to, da se odpišejo davki, kar pa so župani zavrnili in zahtevali le podporo. Radi njihove trme pa se je zgodilo, da nismo dobili nikake podpore in da smo vrhu vsega morali še plačati vse davke. Tako pametne župane imamo pri nas. Ti možje ne znajo seveda ničesar drugega kakor kimati v župniščih. Ta pa za blagor flbčine pač menda še ne zadostuje. Prišle bodo kmalu nove volitve, in takrat, občani, pazite, koga boste volili. Izbrati si moramo može, ki nas bodo znali sami zastopati in ne po navodilih iz farovža. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V našem kraju se zadnje čase navzlic 40danskem postu uveljavlja nastopna pesem «o izginulem svinjskem želodčku»: Kako v Šentjerneju je lepem bilo, povedala pesem nastopna Vam bo: Pri nas je pobožna devica doma, od blizu in daleč jo vsakdo pozna. In kadar že več je med nami ne bo, želodčka še spomnil se bo marsikdo, ki ga je levica dobila v roke, in ki je izginil pod njene zobe . . . V hranitev je svinjski želodec prejela in misel je grešna devico prevzela: Kako bi želodček zase ohranila, kako pred sosedi bi ga utajila... Pa rekla je: «Muca želodec je ukradla, res komaj sem muco hudobno popadla.' a preden privlekla sem spet jo do praga, i želodček je bil že — prazna bisaga.» j Marijini dekli je strašno hudo, izgovoru temu ne ver'je nikdo. Močno obtežuje devico zdaj vest: Želodčka ne bo dobila več v pest. se med kalenjem zaduše. Navadna brana ni za to delo. Na njivah je treba najprej zemljo dobro zdrobiti in poravnati, nato zasejati in potem pa seme na ta način zagrniti in zamešati z zemljo, da se v brano zaplete trnje-vih vej, tako da delajo trnjeve veje namesto zob od brane. Da mora biti zemlja pri tem delu dosti drobna in rahla, se razume samo ob sebi. Dobro je, da jo potem še povaljamo. Pa še na nekaj je gledati. Če hočemo travna in deteljna semena enakomerno sejati, potem je treba, da sejemo deteljna semena zase in travna semena tudi zase. Med detelj-no seme vzamemo le mačji rep, ker je podobnega zrnja kakor detelja. Vsa druga travna semena je na sejati sama zase, da se enakomerno razdele po njivi. Deteljna kakor tudi travna semena naj se pomešajo pred setvijo z drobno, suho prstjo, da jih je laže enakomerno raztrositi. Obrtniški glasnik o Veliko obrtniško zborovanje v Ptuju sklicuje Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug za nedeljo 23. t. m. ob 10. v dvorano ptujskega Narodnega doma. Dnevni red zborovanja: 1.) Davčna bremena in obrtništvo (predava g. O. Meglič, Maribor); 2.) kredit malega obrtnika (predava g. J. Volk, Šoštanj); 3.) delavsko zavarovanje (predava g. dr. Pless, Ljubljana); 4.) delovni čas (predava g. I.Re-bek, Celje). Obrtniki, pridite! KAKO JE SEJATI TRAVNA SEMENA? Če delamo nov travnik s poseivijo travnega semena, potem moramo pazili, da travna semena prav posejemo. V tem oziru je delati razliko med poseivijo žita in med po-setvijo trave. Travno seme se namreč ne sme z brano zavleči, tako kakor žitno seme. ker bi na ta način prišlo pregloboko v zemljo in bi ne moglo uspešno izkaliti. Travna seemna so lahka in majhna, nekatera so sploh silno drobna. Zato jih je le nalahko zagrniti in le pri vrhu zamešati z zemljo. Taka drobna semena spravijo zobje Ovl brane pregloboko v zemljo, tudi če smo njivo prej popolnoma poravnali. S tem, da zaide travno seme pregloboko v tla, imamo veliko škodo, ker so travna semena precej draga. Mnogo je med njimi takih semen, da zadostuje popolnoma, če jih pritisnemo r=a tla. Poglejmo, kako se trave same zasejejo! Zadostuje, da pade seme na tla in da o prvi ugodni priliki izkati. In poglejmo še vrtnarja, kako on ravna s travnim semenom, kadar ga poseje. Najprej skrbno poravna dotični prostor, tako da je zemlja povsod na drobno zrahljana in površje gladko. Nato poseje seme kolikor mogoče enakomerno in dosii na gosto. Potem raztrosi toliko rahle prsti, da se seme nekoliko zakrije. Vso setev pa potlači nazadnje še z deščicami, ki jih priveže s pomočjo vrvic na noge. S tem se travno setrie dobro sprime z zemljo in lahko izkali V resnici ima vrtnar pri tem delu tudi lepe uspehe. Trava mu enakomerno ozeleni in raste. Kako pa delamo po njivah? Tukaj delamo predvsem to napako, da travna semena z brano pregloboko zagrinjamo, vsled česar nam gre mnogo semena v zgubo. Zlasti najbolj drobna semena zaidejo pregloboko in Delavski glasnik Podružnica SSDU. v Rušah pri Mariboru. V soboto t. m. se je vršil prvi sestanek tukajšnjega delavstva za ustanovitev SSDU. Delavstvo je spoznalo nepoštenost klerikalnih in komunističnih voditeljev, ki se brigajo samo za delavske glasove, ne pa za njihove potrebe. Dokazali so ponovno svojo nesposobnost. Ped parolo internat i jonale so slepili domače delavce, ki so tekom zadnjih le-: s strahom spoznaii, da jih tirajo s kričečimi gesli naravnost v nezaposlenost. Vodstva raznih obmejnih ivrdk so še vedno v rokah tujcev, ki nameščajo po večini Nemce, naš domač delavec je pa ostal večkrat brez kruha, ali pa ie bil zapostavljen za nemškimi in nemškutarskimi odjemalci kruha. Naši zavedni delavci so polagoma izgubljali pravice na rodnih tleh. Komunisti na so jim obljubljali «ideaino» življenje v krvavc-rdeči republiki in tirali z demagogijo naše delovno ljudstvo v nesrečo. Tcda sedaj se bliža konec moči teh zapeljiveev. SSDU. uživa med delavstvom vedno več zaupanja, ker je s svojim poštenim delom v prid istega že večkrat dokazala, da ji je v resnici za dobrobit vsega zavednega delavstva. Delavstvo vodi organizacijo popolnoma samostojno, ima vpogled v vse njeno delovanje tako pri podružnicah kakor pri centrali. Tudi oni delavci, ki so morali in smeli do sedaj samo poslušati gotove «izvoljence» na shodih, spoznavajo in uvidevajo, da more edino Unija nekaj doseči in da se samo ta briga za njihove težnje. Na sobotnem sestanku smo se vsi iz raznih svobodnih izjav posameznih delavcev uverili, da je že čas pomesti z organizacijami, ki samo izmozgavajo! G. štromar, kot dober prijatelj delavstva, je s sodelovanjem pripomogel, da se je sestalo delavstvo k resnemu pretresu svojega položaja. Sklenilo se je ustanoviti v Rušah podružnico SSDU. Delegat centrale je podrobno razložil pomen Unije in položaj delavstva. Po dveurnih razgovorih je bil izvoljen nastopni pripravljalni odbor: Predsednik Paj Anton, tajnik Piščanec Rud., blagajnik Duh Franc; odborniki: Repolusk Konrad, jarc Hinko, Rozman Anton; namestniki Kupčič Julij in Lamprecht Ivan. Odbor ima poskrbeti vse predpriprave za ustanovni občni zbor podružnice. Treba je ie vztrajnosti in solidarnosti. Pot k treznemu delu je pričeta! Pristopnino 2 Din in mesečno članarino 5 Din sprejemajo gornji člani odbora. Člani SSDU. dobivajo glasilo «Domovino» brezplačno.--r. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene so kclikortoliko stalne. Le turščica se je za malenkost podražila. Nakupovanje je v splošnem slabo, ker se spričo ugodnih izgledov posevkov pričakuje znižanje cen. Toda tudi ponudbe so majhne. Pšenica se je tržila zadnje dni na novosadski blagovni borzi po 325 do 335 Din, oves pa okrog 24S Din, turščica po 240 do 257 Din, moka «0» po 510 do 520 Din. ŽIVINA. Cene v Sloveniji precej nespre-j menjene. Na zadnjem ljubljanskem sejmu (18. i. m.) so samo cene prvovrstnim volom nekoliko poskočile radi nakupovanja s strani Italijanov. Na tem sejmu se je tržil kg žive teže: voli prvovrstni do 14 Din 50 par, drugovrstni do 13 Din, tretjevrstni do 11 Din. krave debele do 11 Din 50 par, krave za klobase 7 do 9 Din, teleta po 18 Din 50 par. Prasci, 6 do 8 tednov stari, so se plačali po 850 Din 1 par, konji lahki do 15.000 Din 1 par, težki do 20.000 Din 1 par. V Zagrebu so cene v splošnem neznatno višje. Svinje so se tržile na zadnjem zagrebškem sejmu: debele po 26 do 26 Din 25* par, mršave pa po 20 do 25 Din za kg žive teže. KRMA. Na zagrebškem sejmu 19. t. m. se je prodajalo seno po 75 do 125 Din, otava po 125 do 150 Din, detelja po 120 do 150 Din in fina slama po 100 do 125 Din za 100 kg. UMETNA GNOJILA. V zadnjem času so bile nastopne cene: apneni dušik 300 Din, 12 do 15odstotni kajnit 70 do 75 Din, 17 do 18odstotna lhomasova žlindra 160 do 170 Din, l.Oodstotna kalijeva sol 150 do 155 Din, 16odstotni superfosfat 135 Din, čilski soliier 500—600 Din za 100 kg. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE. Zaradi slabega vremena se kupčija slabo razvija. Največ se prodaja modra galica za južne pokrajine. Cene: modra galica, 98 do 99-odstotna 10 Din 50 par do 11 Din 50 par, žveplo po kakovosti 3 Din 50 par do 4 Din 50 par, natrijev triosulfat 7 Din, galun 5 Din 50 par do 6 Din, rafija 10 Din 50 par do 11 Din za 1 kg. ' r= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 19. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog IIV2 pare, 100 madžarskih kron za okrog 117» do 14V> pare, 100 rumunskih lejev za 42 do 45 Din, 100 italijanskih lir za 344 Din 25 par do 347 Din 25 par, 1 dolar za 81 Din 75 par do 82 Din 75 par, 100 francoskih frankov za 417 Din 50 par do 422 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 237 Din 50 par do 240 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1416 do 1426 Din. Vrednost našega denarja je nekoliko oslabela. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu ima na praznik 25. t. m. 44. glavno skupščino ob 2. uri popoldne v dvorani, pri neugodnem vremenu pa v gostilniških prostorih g. Fr. Robleka v Žalcu. Hmeljarji, pridite, ker se bodo obravnavale tudi važne hmeljarske zadeve. = Vinski sejem v Semiču, ki se je pred kiatkim vršil, je bil povoljno obiskan. Razstavilo je nad 200 vinogradnikov nad 300 vzorcev starega in novega vina. Po količini je bilo naprodaj okroglo 4000 hI raznega r> vina po 5 do 7 dinarjev. Prodalo se je skupno okrog 300 nI po ceni 5 do 6 Din. Pred otvoritvijo sejina se je vršilo predavanje o vinogradništvu, kletarstvu in vinogradniškem zadružništvu. Sklenila se je tudi resolucija proti uvozu italijanskega vina. — Gozdarska šola v Sloveniji. V ministrstvu za šume in rude se je osnovala komisija, ki bo v kratkem odpotovala v Slovenijo, da pripravi ustanovitev moderne gozdarske šole. Ista komisija ima tudi nalogo, da izdela učni načrt za novo gozdarsko šolo. Zasužnjeni Jugoslovani v volilni borbi Dne 6. aprila se v Italiji vršijo volitve v rimski parlament. Volilna borba, ki se že sedaj ljuto razvija, se bo seveda zadnje dni še prav posebno razbesnela, kajti fašisti, ki zdaj pod Mussolinijevo vlado lahko počenjajo vse po mili volji, se bodo gotovo po-služili divjaške in nečloveške gonje proti svojim nasprotnikom. tri glavne kandidate. Prvi je dr. Wilfan, tržaški odvetnik in neumorni narodni borec primorskih Slovencev. Drugi v sredi je dr. Engelbert Besednjak, ki je šele 30 let star, tretji pa Istran dr. Uliks Stanger, navdušen Sokol, ki je med vojno mnogo pretrpel' od avstrijskih oblasti, zdaj pa svoje Jugoslovani, ki jih rad pol milijona tiči sveže moči posveča borbi za pravice svojega pod laškim jarmom, vstopajo v volitve v s i složno brez razlike strankarskih pripad- trpečega rodu. Zasužnjene brate onstran meje spremlja- nosti. Volilni znak jugoslovanske narodne! ta v dnevih sedanje volilne kampanje poseb-i liste je lipova vejica s planinko, kakor je j no vsa Slovenija in Hrvatska z željo, da do-! označeno zgoraj na sliki, ki predstavlja tudi! sežejo to, kar jim gre. ležke + Skupna fronta. Naročnik-kmet 'lam j piše: Farovži so začeli silno gonjo proti naprednjakom na deželi. Avtonomija, katere1 sleparstvo ljudstvo vedno bolj izpregleduje, • ne vleče več, zato se klerikalci zopet v večji j meri poslužujejo zlorabe cerkve, to je sred- i stva, ki se je pred vojno med našim prepro-. stim neukim ljudstvom najbolj obneslo. Proti: temu bogokletnemu zlorabljenju cerkve v pc- j svetne stvari se moremo najuspešneje boriti, I ako gremo vsi napredniaki pod vodstvom demokratske stranke brez oklevanja skupno v j boj proti klerikallzmu. Mi hočemo svobodo mišljenja, mi nočemo v posvetnih zadevah j trobiti v farovški rog, ako farovški -gospodje j posvetnih zadev ne razumejo. Ne bomo imeli j zaradi tega greha, ako ne verjamemo, da je j avtonomija v našo korist. Naprednjaki, pustimo osebne spore, ne glejmo ljubosumno drug na drugega, kajti napredna misel in delo za napredek našega naroda je tako vzvišena naša dolžnost, da se moramo v malenkostih pomiriti. Pozivam vse dobro misleče na-prednjake na slogo pod demokratskim geslom: Enakost, bratstvo, svoboda. -r List kapitalistov in bankirjev. Nepoboljšljivi Kmetijski list», v katerega pišejo meščanski frakarji pod firmo kmetov, se vsak hip zaleti v nas. Vidi se, da je bolan m da kmetje zapuščajo stranko, ki nosi le bleščeči naslov, ne stori pa ničesar za kmeta. Ta bolezen ga draži, da je ves nemiren. Da, «Do-movina» je res demokratski list in bodočnost našega naroda je v demokraciji. Bankirjev in kapitalistov pa je v naši stranki manj nego v tako zvani kmetijski. Zato tudi mi zavračamo zadevni očitek. Naš list se tiska iz dohodkov naročnine m s podporami zvestih demokratskih somišljenikov, «Kmetijski list» pa izhaja v tiskarni Jadranske banke, katero tudi brani. Zakaj jo brani? Za prazen nič gotovo ne — pač pa za podporo. «Kmetijski Iist» naj nikar ne očita bankirstva drugim, ko ima sam pečat bankirstva na sebi. Napredni kmetje bodo kljub hujskanju z njimi obračunali, ker znajo misliti s svojo glavo. * Kraljica Marija na Francoskem. Te dni je odpotovala kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom v Cap Feri na francoski rivijeri, kjer ostane štiri tedne. * Nakup vile, v kateri jc umrl kralj Peier. Vlada je kupila vilo na Topčideru pri Beogradu, v kateri je umri kralj Peter. Kupnina znaša dva milijona dinarjev. Vilo preuredc v muzej kralja Petra. leta 1923. vršilo prijavljenje nezgod točneje in vestneje, kot pa prejšnja leta. Izmed prijavljenih nezgod je bilo 193 smrtnih slučajev. * Ženin s sedmimi zaročenkami. Na Reki so aretirali bivšega italijanskega oficirja Izzo-linija, ki je imel kar sedem nevest. Od vseh svojih zaročenk je dobival izzolini denar, dokler ga ni aretirala radi goljufij reška policija. Trgovina z dekleti v Vojvodini. V Senti * Smrt slovenskega zgodovinarja. V Ljub- j je prišla policija na sled večji zločinski družbi, ljani je dne 14. t tn. umrl zaslužni slovenski i ki je ped krinko izseijeniškega urada trgovala zgodovinar, profesor dr. Franc Kos. Zna-1 z dekleti. Miadim dekletom t« je obljubovalo, nih ie četvero knjig njegovega «Gradiva za j da jih brezplačno izselijo v Ameriko. Kakor zgodovino Slovencev* in peta knjiga je že hitro pa so prišla dekleta preko državnih mej, pripravljena za tisk. Poleg «Gradiva* sa- j so jih zločinski agenti prodajali lastnikom mega je napisal dr. Kes veliko člankov iz j javnih hiš po raznih evropskih mestih. Več najstarejše slovanske zgodovine, o bojih sta- j članov zločinske družbe je aretiranih, rih Slovencev s sosedi, o starih slovenskih i * Slepar naših izseljencev. Neka beštija imenih in krajih itd. Umrl je nenadoma.' v ljudski podobi, ki sc piše Mate Miloš, je po Kljub visoki starosti 70 let je bil do zadnjega j Hrvatskem mnogo revnih ljudi opeharil s tem, delaven. Bodi slavnemu pokojniku ohranjen . da jim je pribavfjal ponarejene potne liste za blag spomin! j Ameriko. Ko so ga'začeli "zasledovati je po- begnil v Italijo. Toda po točnih popisih ga je italijanska peticija kmaiu prijela in je te * Odi;od naših rudarjev na Francosko. Iz hrastniškega rudnika se je izselila večina ob štrajku odpuščenih delavcev ria Francosko* kamor namerava oditi še več drugih delavcev. * čemu so misijoni? Piše nam ljubljanski cim bil izročen našim oblastem v nadaljnje postopanje. * V peči je ztisrzni!. Kakor tudi se to čud- prijatelj: Ime! sem oni dan priliko opazovati | no giasi, ali dogodek je vendar resničen, preprostega dolenjskega kmeta, ki se je v j Orožniška patrulja je ie dni v okolici Beo-razgovoru z izveščki pred kolodvorom .straž- j grada našla mrtvo truplo delavca Peremcta iz no hudoval, ker je radi steklenice žganja, ki j Istre. Siromak je ležal bos in gologlav v ope-jo je s seboj prinesel v Ljubljano, moral užit- j karski peči tamošnje opekarne. Bil ie 67 let umskim organom plačati visoko pristojbino, i star in jc relo zimo stanoval v tej peči, kjer Deial je: «Še zaprli bi nje bili kmalu, sire-j pa je nedavno radi letošnjega mraza zmrznil, maka nevednega. Kje pa naj izvem, kaj je v j * Samomor 14ietse§a dečka. Na ljubijan-Ljuoljano prepovedano nasiti. Naš fajmosier, fskesu pobu stanuje v vagonih več železničar-ki bi nas krnele lahko kaj koristnega poučil,; skih rodbin, med temi tudi strojevodja Per-pa na prižnici mlati samo politiko.* Ali ni i havec s svojo ženo in dvema sinovoma. Dne kmetic'imel prav? Ah ni to dokaz, da kmet-' n. t. m. je oče odšel v službo, 141etni sin sto ljudstvo samo pričenja uvidevati, kaj naj | Alojzij ni hotel v šalo; bil je očividno zelo bi duhovniki po deželi delati. Toliko ur imajo j duševno potrt. Ko je pooo.dne dobila mati dnevno prostega čaja, da bi poleg božjega S iz šole pismo, da naj se oglasi pri učitelju v nauka lahko študirali še najpotrebnejše stva- i zadevi svojega sina. je odšla k sosedom, da n, s katerimi bi lahko kmetsko ljudstvo v da- i se posvetuje.'kaj ji'je storili. Fant je ostal nasiljih zmedah novih naredb in zakonov ; raed tem sam doma, vzel vrvico, napravil pra-poucih ah jim raztolmačili to in ono. Pa ne! vjino zanjko in se obesil. Ko se je mati vrnila Raje uganjajo politično hujskarijo. Take liste, j domov, je našla sina visečega sredi vagona, kakor sta «Jutro* m «Domovina*, iz katerih! Njeno glasno vpitje je privabilo tudi sosede se nas človek edino lahko sproti kaj nauči, j jn brž jc bil fant odrezan, toda bil je že mrtev, pa preganjajo s peklenskim žveplom. Zdaj se; Dogodek Je vzbudil splošno sočutje. Kaj je celo visijo misijoni, ki izvajajo ponekod , dečka gnalo v smrt, ni popolnoma jasno, blazno politično gonjo proti naprednjakom. i * Grozen umor. V Selnici ob Muri je Kmet, dokler boš sam redil gada na prsih, j umorji nedavno posestnik Simon Hircer s te bo ta tudi grize!!» | sekiro svojo ženo ter jo zakopal v bližini svoje hiše. Groznemu zločinu je prišlo orožništvo pred nekaj dnevi na sled. Ženo * Koliko se pokadi v Jugoslaviji. Leta 1921. se je prodalo v naši državi vsak mesec povprečno 516.000 kg tobaka, 164 milijonov cigaret in 1,701.000 cigar. V letu 1922.'se je prodalo mesečno 543.000 kg tobaka, 155 mili- so spravili v mrtvašnico v Št. tlj v Slovenskih goricah, kjer so zdravniki ugotovili, da je bila v drugem stanu in bi imela rodili dele jonov cigaret in 4 milijone cigar. Zanimivo i ženskega spola. Zverinski mož se je nekaj ia A rt ia ni /vn > ______„ J. _ : ?___ I .. 1 I ___ __ ........• • 1 : O ____• „ „ je, da je prodaja cigar znatno narastla, dasi so ravno cigare najdražje. časa skrival, končno so ga prijeli. Sumi se, da je pri umoru soudeležena tudi posestni- * Hroščevo leto bomo imeli letos. Kakor kova hči Marija Lenčičeva, s katero je imel je znano, nas hrošči, ki so zlasti hudi škod-i Hircer ljubavno razmerje. Ijivci sadnih vrtov, obiščejo v večjih množi- j * Drzen roparski napad. Te dni so cdpo-nah navadno vsako četrto ali izjemoma celoj tovali z automobilom iz Kotora v Ercegnovi tretje leto. Potrebno je, da se misli že sedaj; štirje trgovci. Med krajema Morinja in Risna na pokončavanje teh škodljivcev, da se škoda j pa je automobil ustavilo sedem razbojnikov, vsaj zmanjša, popolnoma uničiti pa seveda < ki so trgovce oplenili in jim odnesli nad 50 llfnurpu ni rrtr\rmra i:nnX J1..., --- hroščev ni mogoče. * Nesreče pri delu. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je bilo v preteklem letu pri vseh oblastnih inšpekcijah dela skupno 6295 nezgod proti 2715 nezgodam v letu 1922. . Velik povišek prijavljenih nezgod pa si moramo razlagati edino na ta način, da se je tisoč dinarjev. Orožniki so roparje takoj pričeli zasledovati. * Stavka v ccrkvi. V Indjiji se je nedavno pripetil zanimiv dogodek. Tamošnji žup'nk se je pogajal z občino zaradi zvišanja svojih ' prejemkov. Ker pa občina njegovi zahtevi ni hotela ugoditi, je pričel župnik štrajkati. Za- klenil je cerkev in zvonik ter ni hotel več vršiti svojih duhovskih dolžnosti. Zaradi nenadne stavke razburjeni občani so napadli župnišče ter grozili, da zažgo hišo in da pokličejo drugega duhovnika, ako ne bo takoj konec štraika. Župnik se je morai vdati zahtevi občanov. * Koliko rib snejo v Splitu. Februarja je biio na splitski tibarški trg prinesenih vkupno 16.970 kg morskih rib v celotni vrednosti 312.000 Din. Dalmatinski ribarji imajo torej znaten zaslužek, ki pa je tudi edin, ker j;ra zemlja ne rodi mnogo. Le vino je še njihov drugi dohodek. * Smrt v plamenu. Te dni je postal v neki vasi pri Novem Sadu 83!etni. M loš Zlo-kovič žrtev svoje lastne neprevidnosti. Zvečer se ie vlegei v posteljo s pipo v ustih in zaspal. Ponoči se je postelja vžgala in starček ie na posledicah težke opekline umrl. * Dete v dimniku. V Velikem Bečkereku je policija aretirala neko ISletno deklico, ki je izvršila grozen detemov. Ko je povila nezakonsko dete, ga je odnesla na podstrešje ter ga vrgla v dimnik. Smrad, ki se je pričel širiti iz dimnika, je izda! strašen zločin. * Usoda alkoholikov. Te dni sta šla dva moža preko železniških tračnic v Osijeku. Ker sta bila popolnoma vinjena, nista opazila vlaka, k se je bližal postaji. Lokomotiva je oba podrla ier enemu odrezala roko, drugega pa popolnoma razmesarila. * Kriminaliteta v Beogradu. Oddelek za javno varnost v Beogradu je sestavil poročilo o kriminalnih slučajih za preteklo leto. Iz teh statističnih podatkov je razvidno, da je bilo 1. 1923. v Beogradu: 5 umorov, 13 poizkusov umora, 5 ubojev, 5 detomorov, 12 vlomov in ropov, 3 slučaji falzificiranja denarja in znamk, 372 denarnih tatvin. 3 posilstva, 23 težkih telesnih poškodb, 31 goljufij, 495 navadnih tatvin in 28 raznih prestopkov. * Preftigani mladi izprijcnci. Na progi Zagreb-Sisak so se v zadnjem času dogajale številne tatvine. Končno se je vendar posrečilo priti na skd tatinski družbi, pri kateri so sodeloval 15 do 20 let stari mladeniči in celo neki !21etni deček, ki je po svoji nenavadni spretnosti prekašal vse druge. Deček je beračil po vseh vagonih in si na ta način ogledal, kdo ima kaj več denarja, kar je potem naznanil svojim tovarišem, da so šli na delo. Ko so dečka vprašali na policiji, kje se je te obrti tako dobro naučil, je drzno odgovoril: «Pri očetu!» Iz raznih krajev * V Horjulu je bil te dni aretiran pismo-noša, ker je baje izmikal iz Amerike prihajajoča pisma, v katerih je slutil dolarje. * V Skornem pri Šoštanju je posestnik Josip Turinek zapustil te dni svoj dom, češ, da se kr.ialu vrne. Toda vrnil se ni, marveč je skočil v Pako in utonil. Šel je v smrt baje zato, ker je bil obsojen na plačevanje vzdrže-valnine za svojega nezakonskega otroka. * Na Ponikvi ob južni železnici so našli za kolodvorom zmrznjenega Jožefa Zatler a iz Hotunjega. Mož se ga je preveč nasrkal in je med potom padel ter zmrznil. * Na Reštaaju pri Rajhenbargu je stre-ljač pri podjetju Dukič in drug Anton Zibret izvršil iz neznanih vzrokov strašen samomor. Vzel je kilogram kamniktita in kapico, šel v preiskovalni rov Zakl, položil smodnik na tla in vžgal. Eksplozija je raztrgala samo-morilčevo truplo na drobne kose. katoličani ne brez papeža, je treba postaviti novega kalifa. S precejšnjo zanesljivostjo se računa, da bo na željo pretežne večine mo-hamedancev dosegla ta čast arabskega sultana Huseina, čigar sliko prinašamo danes. Konec konca Ijubavnega romana Prvega marca je v Wiesbadenu pre« minula princesa Luiza Koburška. Kdo je bila pokojnica? Zadnje leto se je o nji tudi pri nas mnogo pisalo; posebno spo* mladi, ko je umrl Geza pl. Matačič? Kegljevič, potomec stare hrvatske plc? menitaške rodbine iz Zagorja. Geza ,pl. Matačič je namreč bil ljubimec Luize Koburške, ona sama pa je izhajala iz vladarske rodbine belgijskega kralja Leopolda II., omoženega s kraljico Ma? rijo Antonijeto. Princesa Luiza je bila že po svoji naravi nagnjena k pustolovstvu. Ko ji je bilo 17 let, jo je oče namenil za ženo princu Filipu Koburškemu, bratu Ferdi? nanda Koburga, bolgarskega kralja. Ta zakon ni bil srečen. Princesa je poklo? nila svoje srce grofu Raymondu d'Ar? toise v Mentonu, kamor jo je bil poslal oče za kazen, ker se ni hotela pokoriti njegovi in Koburžanovi volji. Kcsneje pa se je ta zveza formalno vendarle utrdila. Luiza se je poročila s princem, ki je bil general v avstroogrski armadi, toda za? kon je bil zanjo pravi pekel ponižanja in mučeništva. Kmalu pa s^ ji je ponu? dila prilika za romantično osveto. Zalju? bila se je v svojega jahalnega učitelja, Gezo pl. Matačiča, tedaj avstroogrskega častnika. Zaradi zvez z njim je nastal j na Dunaju nepopisen družaben škandal, ki je odmeval od Schonbrunna na vse strani. Evropa je požirala senzacijonalna poročila na kilometre. Cesar Franc Jo* žef je velel Luizo zapreti v blaznico, Matačiča pa odsloviti iz vojske. Po dob gih in mučnih naporih se je Matačiču posrečilo Luizo odpeljati iz zavoda za umobolne, kamor so jo bili zaprli, da bo i konec njenih ljubavnih afer. Zaljub? ; 1 jenea sta živela v Franciji, kjer je na ; podlagi zdravniških dokazov prišlo na dan, da je Luiza pri zdravi pameti in da j je bila njena proglasitev za nenormalno ; le spletka cesarskega dvora na Dunaju. Matačič in Luiza sta se nato preselila v Nizzo, kjer sta živela dolgo let. Med vojno so jima pošla zadnja gmotna sredstva, za katera sta bila vedno v sti? ski. Vrnila sta se na Hrvatsko, kjer sta živela v Zagorju ob nezabeljenem krom? pirju. Beda je zaljubljenca končno pri? silila do ločitve; Luiza se jc podala k svoji sestri Štefaniji, poročeni grofici Lonyaj na Madžarsko, kjer pa je živela zaradi stalnega nadzorstva kakor v pre? gnanstvu. Matačič je zbolel in ležal dol« go časa v neki dunajski bolnišnici. Na? posled je Luiza šla za njim. Odpeljala sta se v Pariz, kjer je Matačie v naročju zveste ljubimke izdihnil. Luiza mu je priredila svečan pogreb in je v ta na? men porabila svoja zadnja denarna sred? stva. Njegovo truplo je dala pokopati v neki pariški cerkvi. Obupana je nato odšla nazaj na Madžarsko in od tam v \Viesbaden, kier je zadnje mesece živela od skromne penzije belgijske države in od podpore svoje hčerke, vojvodinje HoJsteinske. Pred kratkim je zbolela in sedaj je odšla v kraljestvo smrti, da se tam v ljubezni zopet združi s svojim Gezo Matačičem, zaradi katerega je za življenja pretrpela cclo Kalvarijo nadlog in zaničevanja. Ljubavnega romana bel; gijske princese je torej sedaj definitivno konec. Najhujše pa sovražijo dvojčke afriški zamorci, ki dvojčke ali prodajajo ali pa jih izpostavljajo divjim zverem. Nekatere matere jih polagajo na mravljišča, da se rešijo sramote. Od divjih narodov so le Hotentoti prijatelji dvojčkov, zlasti če so moškega spola. Dvojčki jim pomenijo največjo srečo in blagoslov. Zato porode dvojčkov slave s pojedinami, popivanjem in godbo. Dvojčki in vraže Ako ima pri nas Slovencih mati dvojčke, smatrajo to za srečo, dasi niso baš vsi očetje take sreče veseii, to pač največ radi sedanjih dragih časov. Sedaj se sploh mnoge obitelji bojijo otrok, ker jih težko preživljajo. Pri mnogih praznovernih divjih narodih so pa dvojčki znak sramote, nesreče in nevarnosti. Stari Mehikanci so verovali, da je eden izmed dvojčkov od usode določen za to, da pozneje umori svojo mater. Zato so enega dvojčka takoj po porodu darovali kot žrtev bogovom. Pri Indijancih v Peru (Južna Amerika) je bila do najnovejšega časa ;avada, da so najmlajšega otroka živega zakopali kot «otroka hudiča». Pri Papuancih na avstralskem otoku Novi Gineji se smatrajo dvojčki kot največja sramota. Zato so tamkaj zelo Cesti primeri, da matere pomore oba dvojčka ali vsaj enega, da se «rešijo sramote». V notranji Avstraliji istotako smatrajo dvojčke za sramoto in vedno enega od njih žrtvujejo bogovom. Če sta dvojčka različnih spolov, žrtvujejo po navadi moško dete, ker tam primanjkuje žensk. X Neprostovoljen pies na ulici. V neki manjši ulici v Londonu so prebivalci ranega jutra opazili plesni prizor, ki je iznenadil vse prisotne, četudi se dandanes pleše povsod in ob vsakem času, z glasbo ali tudi brez nje. Neki maček je z zida skočil na tlak in začel skakati po pločniku tako smešno, da ga je prisotni redar hotel vloviti za rep. Toda čim se. je mačku približal, je tudi sam začel poskakovati. Smešnemu prizoru se je približal neki pes, in tudi ta se je začel vrteti. Med tem je po ulici prijezdilo par konjenikov kraljeve garde. Čim so konji dospeli na do-tično mesto, so začeli skakati kakor bi jim žerjavica tlela pod nogami, in vojaki so jih le z muko obrzdali ter se vzdržali v sedlu. Kmalu nato pa je pridirjal automobil — ta pa na splošno začudenje gledalcev ni ponorel. V čem je bita zagonetka te plesne norosti na ulici? Pod tlakom se je pretrgala električna napeljava in je izžarevala toliko elektricitete, da se je vsako bitje, človek ali žival, začelo sukati, oteti pa se ni moglo. Automobil pa zato ni podlegel električnemu vplivu, ker so ga izolirala gumijasta kolesa, šofer automobila je stvar takoj uvide!, zato se je hitro odpeljal na električno centralo, ki je takoj ustavila tok: in kakor na čudežno povelje so nehali plesati policaj, pes in mačka. X Propadanje velikomestnih otrok. Pod razvalinami starega gradu Mathiasberg nedaleč cd Budimpešte se je nedavno odigrala žalostna igra. Z e dalje časa so se na cesti pod razvalinami dogajali slučaji, da je družba preoblečenih lopovov ponoči napadla samotne potnike in jim jemala denar. Končno je policiji uspelo, da je iztaknila to zalego. Poseben oddelek stražnikov se je podal pred sumljivo jamo izpod starega gradu — in tu se je pričela borba s samokresi. K sreči ni bilo žrtev, ker eni in drugi niso mogli meriti s samokresi v temi. Končno so se lopovi v jami vdali. Kakšno pa je bilo začudenje, ko se je izkazalo, da so prijeti tolovaji sami mladeniči od 13. do 16. leta. Petero teh mladostnih razbojnikov je padlo v roke policiji, dva pa sta se srečno izmuznila. V jami so fantiči imeli dovolj hrane, da bi bili oblego-vanje lahko vzdržali tudi mesec dni. Fantiči so na policiji izjavili, da napadov niso izvrševali zaradi ropanja, temveč zato, da bi se izkazali kakor potepuhi in tolovaji, ki so jih videli v kinematografih. Med aretiranimi faloti sta tudi dva iz odličnh obitelji in sta pred meseci brez sledu izginila z doma, nakar sta z ostalimi tovariši organizirala tolovajsko četo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom. Na razna vprašanja nekaterih naših prijateljev odgovarjamo, da naj nam le pogosto pišejo o domačih političnih in drugih dogodkih. Kratki in pogosti dopisi so nam najbolj po volji. Za smeh lis kratek čas Dvojčka. Dvojčka Jožek in Rudek sta do petega leta spala v eni postelji. Končno ju je mama po hudem sporu morala ločili na podlagi naslednjega zaslišania: Mati: «Jožko, zakaj si udaril Rudka?» Jožek: «Ii hotel proti proviziji prevzeti okrajša zastopstva ali potovati za staro, dobro vpeljano zalego prvovrstnih poljedelskih st; ojov vsake vrste. Lena priložuost seiaj spomladi. Le zanesljive osebo naj pošljejo čimprej re*nu ponudbe na ,.£>oblč)ianesen zaalniek" ua upravo »Domovine«. 18 K> Vse Va:e potrebščine, novodešlega pomladanskega, letnega blaga za moške in žens';e obleke, svilo, eiamia, batist, saten, perilo, šifon, kotenino, oksfort, ccfir, cvilib za žimnice, odeje, k<;ce, posteljno garniture in dr. Najnovejše svilnate in čipkast« oto, šerpe pri domači znani trgo rini JANKO ČE5NIK, LJUBLJANA, Lingarjeva-Slritarjeva uiica. Blago, samo češkoslovaški izdelek. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (buliša). Cene znatno nizke in zmerne. J Telefon 733 ia Telefon 733 naznanjajo, da so otuorile v sredini mesta, na Miklošičevi cesti št. 13, tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. 9 polerine, sakeje, hlače, dežne plačče ia grn-ai8, Vi3akov?a>:no perilo po najnižji ceni ie pri konfekcijski indnstvljl Drago Schwab, Ljubljana Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moško in dečko. Zahtevajte vzo"rce I 8 Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji so izdelujejo usnjeni (kožui) rekelc1, hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. -— Obleke po mori. --— sTO NAREDI! Sestava Fellcrjevega Elza-Fluida iz najmočnejših esenc zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z najfinejšim destilatom žganja povzroča že čez 25 let zahvalo nešte-vilnih ljudi v vsoh delih sveta, ker jim preganja ta fluid kakor dober prijatelj r težkih dneh bo'eč;ne. Čutite bolečine v udih? V hrbtu? Ali Vas zob boli? Imajte nahod? Ste siabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali Selite imeti ob vseh priložnostih zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elza-Flnid in kmalu boste rekli tudi Vi: To J© najboljše, kar sseassa kcl«aj okušal! Fellerjev Elia-Fltiid jo veliko močnejši in izdatnejši kikor francosko žganje in najboljše sredstvo to vrste. V vseh dotičuih poslovalnicah zahtevajte samo pravi Elza-Flnid lekarnsr a Fellerja. Z zavojnino in poštnino vred- stane, čo se denar naprej pošlje ali če se pusti flu d poslati po povzetju: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica "24 Din; 12 dvojnih steklenic aii 4 specialne steklenice 85 Din; 2i dvojnih stoklenic aH8 specialnih steklenic 151 Din; 153 dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT IMtiMOT: Elra-obliž -orer kurja očesa po 4 dinarje !n 3 dinarjev; Elza-men;o!ni črtnlki 7 dinarjev; Elza-švedska tinktura za ielodcc; Elza-zagorski sok za prsa in zoper kašelj; Elza-ribje ol;e 20 dinarjev,' 2 dinarjev; Elza-koloiiska voda !j dinarjev; Elza-šumsk; miriš.za sobo lSdfaarjev; glicerin po 4'80 dinarja in ;8 dinarjev; Lyso!, l.ysoiorin po 25 dinarjev; kinei-ki čaj od 2 dinarjev navzgor; originalno Radikum francosko žganje, velika steklenica, 15 dinarjev; Slza-mrčesni prašek 10 dinar ev; strup za podgane in miši 8 dinarjev. Pri pri motu se zavojnina in poštuina posebej zaračunavata. K tem cenam se priračunava sedaj lO^no doplačilo. 1'isma se naj naslavljajo natančno takole: EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUEICa. DOKJA, Elza-tfg št. 3S0, Hrvatsko. Elza-voda za usta 12 O. 1 i ff \i Delniška glavnica Din 50,000.000'— in v&zerve preko Din *2}50©.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brodn. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. Agencij!: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. Izvršuje vse bančne posls najktilafiltieje. 12 —-—wv8 j