It&itHraiia, Že pred svetovno vojno;se je čimdalje bolj širila na kmetih uporaba gospodarskih stro jev in modernega orodja. V prvih povojnih letih je potreba po modernem orodju naraščala, naši kmetje so pa gospodarske stroje tudi kupovali. To so lahko storili, kajti kmetijski pridelki so takoj po vojni imeli dobro ceno Predvsem so se nabavljali železni plugi in drugo orodje. Na žalost je pa bilo tedaj industrijsko blago slabe kakovosti. Večji posestniki, kmetijske šole in druge ustanove imajo še sedaj motorne škropilke in razno drugo orodje, nabavljeno iz prvih povojnih let. Vse to orodje in kmetijski stroji so danes po večini zaradi svoje slabe kakovosti neuporabljivi. T6da' člm je industrija v drugih državah jela izdelovati boljše blago, je nastopila druga velika ovira v napredovanju našega kmetijstva. Ta- ovira je zaščitha carina: Zaščitna carina je-bila< uvedena na vse inozemsko blago takoj, ko se je začela snovati domača industrija. Čim se je v državi začel izdelovati kak. stroj, ali kako orodje, že je dotični-podjetnik zahteval zašžito in 30 tudi dobil, pa čeprav je njegov izdelek bil malenkosten. Ta zaščitna carina se je zviševala iz leta v leto ter dosegla 100% in še več tovarniške cene. Naš kmet si pa vsled visokih carin ni mogel nabavljati tistega orodja) ki bi ga potreboval pri svojem. gospodarstvu. Da je carina zelo velika, nam priča sledeči primer: Pred kratkim so bili poslaui iz nemžkega mesta Ulm železnl plugi v Zagreb. Do jugoslovanske meje postavljen plug ftu je vraču- Lsij&eii|si nana tovarniška cena pluga in. dovoz do-mejc) tipa »Jota S« je stal 446- diii, postav-ljeni v Zagreb pa S75> din; tip- »Servus«. do raeje 460 din, v Zagrebu. &84 din, obračalni plug; do meje 695 din, v Zagrebu pa 133fl'din. Tarej ja carina vzela ravnotoliko.kot staneiplug.v tovarni. Obračalni plug, ki. je potr«benbaš-. najbolj revnim posestnikom v hribih, stane torej okrog 1500 'din, dočim.bi ga- v tovar.ni la-hko dobili za 600 diu« Domačai induatrija iadeluje le slabše vrste plugpv, obračalnih. pa sploh ne. Tako morajo ostati kmetovalci brez dobrega orodja, in: to skoraj izključno na račun zašeitne earine, ki znaša 40 zlatihs dinarjev od 100 kg teže (zlat dinar je vreden 13 navadnih dinarjev). Pri vinogpadnih^ škropilkah znaša zaščitna carina celo 100 zlatih dinarjev za TOOkg teže. V razmerju & kmetom v Nemčiji' plada naš kmet za goapodanrfie stroje približno trikrat več. Naš kmet je tako trpel na dveh koncih. Na eni1 slTani je padla v času krize cena kmetijskim' pridelKom, na drugi strani so se nmi pa staino podraževali stroji, umetna gnojila, galica itd., vsled česar naše kmetijsko gospodaratvo iz leta v leto naaaduje, namesto da bi napredovalo. Posledice tega- stanja 80, da naš kmet sploh ne kupuje strojev in modernega orodja. Muči se s starim, dostikrat neuporabljivim orodjem in težkim ročnim delom. Radi par industrijalcev in malih podjetnikov, ki zaposlujejo ndiaj stotin delavcev, zaostaja dva milijona kmečkih gospodarstev v naprednem kmetijstvu. Poleg vse- ga jftpa^lcljubitolihiizaščiti domača industrija1 11 alenkostna. Kiner,.ki.[si vsled navedemih Oejstev ne more nabaviti. dobroga; železnega. . lu^ ga,. si pusti" izdelati" pol žeJeeeni plug: pri vav škem korvaču kcrt »njega dni«. Ko bi" m bil« carine, bi si bili naši kmetje nabavili' za isti ilenar, kot so>g3 izdaliiza manj vredncoroije, boljše in dvakratno • &tevilo orodjaj kako« so si" pa pod pogoji* ki so se jim nudili. Dostikratt kmet niti' ni mogel nado-iie* stiti še tistega orodja; ki ga je prej imel, tako da je ceiotni napredek v gospodarstv«1 občutno nazadoval Saj še v Sloveniji, ki je* precej napredna, težlio najcieš na vasi" dober železen plug, ampak le lesen plug, pri katerem je železen samo nož, lemež in! deska. S> takim plugom se pa ne da globoko orati, zatt* je pa.tudiipridelek mnogo 'imnjai kat bi siret bi'. Tak pltig; potrebuje- tudi' mrčiiejšo vprego* kot pa dober železen, n. pr. Sackov plug. ' Pbsledica slabegsr.orod^ia je; da naš kmet na •svoji zemlji ne pridela. sl^rrraj, nič, dk kmeč^O1 'liudstvo beži z.d^želte v mesto, da niš naroi1 'ttira radi. pomanikanja hrrne itdl Zemlja se !tta dobro obdeiatf lez dobriTi orodJBm, k^e* 'tijš1 e-rastliiie.se dajo obrarriti pred'škodlijrv ci le z dobrimi.skroDilliami, veselje do kineS-kega riela da le. dbbro orodjer, vzpodbudri k" naprednemu kr^eti.istvu da \e dobro orodje, sploh vse.kar je zrlruženo s kmetijstvom, ima avoj izvor le v dob"e*n kmctijskeTi crrodju in' v dbbrili- kir-etiišMifr strcrjiH- KrrretfjBka' zna'nost priporoča globoko oranje. Kako bo kmet :globoko oral, če nima za to primernih plu^ov9 V vinarsrtvu in- sadnarstvm s&- dknes- ne da več shajati brez škroplienia. Da naši kmet* je škroprjenja- sadhega drevja' ne izvršuiejo, .ie krivda v pomanikaniir rtobrih. cenenih š"kropilk. Trta šmarnica unicuie zdravje rrT^a. nar-o^a. vedho bol.i, toda kljub temu jo ljudie goje in zagovarja.io, ker se pac boje škroTilie;nja-žlahtn& vinske trte, ih to radi pcmanjkan.ia dobrih,. renenih.trsnih 3'čropiik in škronilnih potrebšein. Končna krivda vsega tega stanja je pa v neumestni, nermmerni zsščithi carini na kmetijske stroja in kmetijsko orodje. Kaj je storiti?" I&neti|ske organizacije, pa tudi razni kmetijski ministri že leta in leta zahtevajo, da se 'zašeitna. carina za" kmetijske stMje in1 kmetijsko orodje ukine. Vfee jei bila- brez uspeha: Koristi malega števila 1 judi^ so- bilfe- postavlje~ ne- nad korist' 12 miiijonov kmeeli«ga^ prebivalstva. Tako je pr^eiikoi podpiranjo industrije s pomočjo¦ visoke uvozne carine- povzrooilona kmeiiH'velikorevščino. Pbleg^toga sm»' si navlekli' na vrat zaradi tega> podpiranja industrije cel kujr pijavk m tujine, lir pri nas' bašejo in bašejo' v niljdar po)ne žepe, naše ljudstvo-jiin pa v svoji nev&dnosti'še pomaga. Na ta način> nas^ bodo enkraf zrinili' Iz rodne-grude kot jež. limooi- Danes zmaguje zdrava pamet pri nas in drugod, zato tii bilo gametno tudi pri nas ,narayirim potom.z ukinjenjem zašeilniH carin na kmetij8ke stroje in kmetijsko orodje zniižati cene tam za- kmeta; najvažnejšim' indu1stnijskim izdelkom in. tako zajeziti pot pretinanemu dbbičkarsfvu na tem polju. Jasno je, ,da se vse to ne da napraviti z eno potezo, ker ,'tti se ta poteza preglblbolto ,zajedlh v naše jav!no gpspodarstvo, na katerem. slonB" denaiuia srodštva države in banovin, toda za&ti' je treba,kajti sicer je zgubljen nas kmet, ker ravno na tem polju hira pri koTeiiihi. Zdcauila,.l«I; ^se našemu. kmetijstvu nutlijo. sedag, so zdi*avila smrtno bolnemu. Tfeba jc uporabiti uave«dena naravna zdravila, pa bo ozdrarel naS lcmet in.z.njim vred bo šel'ves naš."narod'b't)ljr šemu življenju naproti: