J) rttštver1e vesti 
Poletna mednarodna delavnica za študente gozdarstva 
D111šrvo šrudentov gozdarstv<~ je letos med 24. juli-
jem in 2. avgustom organizira lo Poletno delavnico za 
štndcntc gozdarstva pod naslovom ''lv'aravni parki in 
rezervati". Podobne delavnice je društvo prirejalo pod 
imenom "Tabor'' tudi v preteklih letih, tako da je bila 
letošnja že 6. po vrsti. Poletne delavnice imajo med-
nnrodni značaj, saj organiz~tOlji povt~bimo študente 
gozdarstva iz vse Evrope. Glavni namen je predstaviti 
tujim šrudentom Slovenijo, slovenske gozdove in go-
spodarjenje z njimi, izmenjava znanja. izkušenj in 
spoznanj ter predvsem naveznva stikov, ki nam lahko 
v prihodnje vsem koristijo. 
Od 2 O prijavljen ih šGidentov iz tuj ine se je delavnice 
udeležilo 12 iz štirih evropskih držav: ltalije, Nemčije. 
Poljske in Avstrije, kar je zagotovilo dovolj veliko 
pestrost idej in znanj. Pri organizaciji paje ~odelovalo 
nekaj več kot 1 O slovenskih študentov gozdarstva. 
Letošnja tema je bi lil povezana z za va rov animi ob-
močji v gozdu in gozdna tem prostoru. V desetih dneh. 
kolikot· smo jih imeli na voljo, smo svojim gostom 
prikazali problematiko naših zavarovanih oh moč ij z 
različnimi rezimi zavarovanja. Najprej smo obiskali 
Triglavski nModni park. V dolini Radovne in Vrat smo 
šteli vozi la in anketirali obiskovalce. CiU ankete je bil 
ugotovici odnos obiskovalcev in prebivalcev do parka. 
Z analizo prometa pa smo dobi li približno sliko pro-
metne obremenjenosti obeh dolin. Pokazali smo jim 
novi Informacijski center TNP v Trenti in pod stro-
kovnim vodstvom dipl. inž. Mertelja z Jesenic gozdni 
rezervat Malt~ Pišnica z najstarejšim slovenskim ma-
cesnom. Na naši fakulteti smo pripravili seminar o 
naravnih parkih, kjer so udeleženci govori 1 i o proble-
matiki zavarovanih območij v njihovih drža vah. S Jedi 1 
je obisk regijskega parka Škocjanske jame in gozdne 
učne pot v Sežani, kjer so nam prijazni uslui:benci 
tamkajšnje krajevne enote predstavili zgodovino go-
~poda1jenja z gozdovi na Krasu. Na poti rroti Kočevju 
smo se usravili še v Rakovem Škocjanu in na Cerk-
niškem jezeru. V Kočevju nam je dipl. inž. Harrm~m 
predstavil idejo o Kočevskem naravnem parku, raz-
kazal pragozdni rezervat Rajhenavski Rog in gozdni 
rezervat Pugled-Žiben, skupaj pa smo izdelali predloge 
za predstavitev rezervarov javnosti. Za konec smo obis-
kali še krajinski park La hi nja. 
GozdV 56 (1998) 10 
SI ika l: Ekskurzija udeležencev v gozdnem rezerva ru M2la Pisnica 
z dip!. iuž. J. Merteljnom (roto: K. Konečnik) 
Ugotovili smo, da se povsod po Evropi srečujemo 
s podobnimi problemi na podrocju gozdarstva, varo-
vanja narave in zaščite kraj ine. Eden glavnih proble-
mov, s katerim se srečujejo vse uprt~ve zavarovanih 
območij je usmerjanje obiskovalcev, katere dele odpreti 
za javnost, katere pa pustiti nedotaknjene. Velik prob-
lem še vedno ostajajo domačini na zavarovanih območ­
ji b. Že res, da sije potrebno prizadevati za uresniči tev 
slogana "Parki za življenje", vendar to ni vedno 
mogoce. Vprašanja ostt~jajo povečini se vedno odprta, 
njihovo reševanje in nadaljevanje bo naloženo nam km 
prihodnji generaciji gozdarjev. 
Vsi naši gostje so bili presenečeni nad ohranjenostjo 
naših gozdov in kriljine nasploh, lepote Slovenije so 
jih očarale in zagotovili so nam, da se bodo zagotovo 
še vrnili, saj konec koncev Evropa sploh ni tako velika, 
kot se zdi, mi pa smo jim morali obljubiti, da pridemo 
pogledat tudi k njim. 
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so 
pomagali pri izvedbi naše delavnice: MinistrstvlJ za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodu zagozdo-
ve Slovenije in njihovim zaposlenim na območnih eno-
tah Jesenice, Bled, Sežana in Kočevje za strokovni pro-
gram in nastanitev v gozdarskih kočah, upravi Triglav-
skega narodnega parka, Ministrstvu za znanost in teh-
nologijo, zavodu Park Škocjanske j"me, GG Bled, Bf-
oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdna vire za 
uporabo prostorov in njihovo moralno podporo, 
485