Ljubljana, julij 1971	LET0 V| — številka 7
AKTUALEN RAZGOVOR Z DiREKTORJEM ŽITNE SKUPNOSTI SRS
Uspehi bodo v skupnem delu
V času, ko se živilska predelovalna, zlasti pa mlinska industrija spoprijema z izredno težkimi problemi glede preskrbe Prebivalstva z mlevskimi izdelki in kruhom, stoji ob teh dogajanjih nekje v središču ali pa celo na vrhu pozornosti ŽITNA SKUPNOST SRS, ki združuje v svojem okviru podjetja te izredno pomembne gospodarske panoge.
Zato smo se odločili, da za bralce našega glasila pripravimo aktualen razgovor z direktorjem te skupnosti, oziroma po novem, poslovnega združenja tov. STANETOM JUVANOM. V uvodu naj povemo, da je direktor tega združenja že dve leti in Pol, poprej pa je bil pomočnik sekretarja za gospodarstvo pri Izvršnem svetu SRS.
Odlikovanja elanom kolektiva ŽITO
V četrtek, 29. julija, bo v prostorih občinske skupščine Ljubljana-Moste-Po-Ije, v Proletarski ulici 1, pomembna slovesnost, ki bo povezana s kolektivom kombinata Žito.
Ta dan bo namreč predsednik občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje
Polde Maček, v imenu predsednika republike, maršala Josipa Broza-Tita, podeli! odlikovanja 53 delavcem živilskega kombinata Žito.
O podelitvi odlikovanj bomo poročali v izredni številki Glasnika in odlikovance tudi vse predstavili
Ko smo ga zaprosili za razgovor, je nanj rade volje pristal in bil ob tem mnenja, da je v resnici prav tudi v Glasniku prikazati pomen in vlogo Žitne skupnosti SRS.
■— Kakšne naloge opravlja Žitna skupnost? je bilo uvodno vprašanje.
»Žitna skupnost je poslovno združenje delovnih organizacij za predelavo in promet z't ter mlevskih izdelkov, de-Ne pa, kot pravni naslednik Skupnosti žitnih podjetij Slovenije, od leta 1965 dalje.
Predmet poslovanja združena je, da sodeluje s pristojnimi organi pri obravnavanju Problemov naštetih dejavnost' in daje predloge za njihovo rešitev, skrbi za moderni-zacijo tehnologije in poslovala, svetuje članom združenja Pri programiranju razvoja, posreduje podatke o položaju na trgu surovin in izdelkov v 9kviru jugoslovanskega tržišča, obravnava gospodarsko rinančna in pravna vprašanja v zvezi z novimi predpisi, vprašanja na področju prome-f® z žitom in mlevskimi izdelka testeninami, kruhom in pe-eivom, spremlja problematiko kadrov in daje predloge za organizirane akcije pri strokovnem izpopolnjevanju, sodeluje. S Proizvajalnimi kmetijski-/?! organizacijami glede razganja in izboljšave kvalitete surovin, organizira skupne ak-'Je pri nabavi surovin, po-reduje poravnave v sporih j?ed člani združenja in opravka tudi druge ustrezne nalo-
_ f— Kdo pa so člani tega
druženja?
»Člani združenja so živilski kombinati Žito, Intes in Mlinotest, trgovsko proizvajalno podjetje Merx Celje, proizvodno podjetje Elektromlin Lendava, pekarna in slaščičarna Škofja Loka ter pekarsko podjetje Nova Gorica.
Kaže pa, da se bo število članstva še povečalo glede na to, da je v združenje odprta pot tudi vsem podjetjem pekarstva.«
— Kaj zajema združenje v okvir svoje dejavnosti?
»Združenje zajema celotno mlinarstvo in celotno teste-ninarstvo, skoraj v celoti kon-ditorstvo in štiri petine pekarstva. Poraja pa se želja pekarskih delovnih organizacij, da bi se prav tako vse vključile v to združenje. To tem bolj zato, ker združenje zanje že opravlja določene naloge in usluge — na primer ureja vprašanje cen kruha — pekarska podjetja pa že tudi sodelujejo v komisiji za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.«
— Kolikšne pa so zmogljivosti podjetij, vključenih v vaše združenje?
»Na področju naše Žitne skupnosti je 17 mlinov, 50 pekarn, 3 tovarne testenin, 11 silosov in 22 skladišč.
Podjetja predelajo letno 150 tisoč ton pšenice, 40 tisoč ton koruze in 4 tisoč ton ostalih vrst žita, izdelajo pa 10 tisoč ton testenin. V vseh podjetjih je zaposlenih nekaj nad 4000 delavcev, le-ti pa ustvarijo nad 70 milijonov dinarjev dohodka letno.«
— Na kakšni osnovi oziroma po kakšnih načelih deluje združenje?
»Združenje ima svoj upravni odbor, v katerem so predstavniki vseh vključenih članov. Predsednik upravnega odbora je že več let glavni direktor Žita Franc Puterle. Združenje ima tudi strokovne komisije, in sicer tehnično tehnološko s podkomisijami za mlinarstvo, pekarstvo in testeninarstvo, komercialno komisijo, ekonomsko finančno komisijo in komisijo za koordinacijo razvoja. Vse te komisije delajo po enakostnem
sistemu, torej je v vsaki od njih po en strokovnjak iz podjetij, članov združenja.«
— S kakšnimi sredstvi se združenje vzdržuje?
»V načelu združenje od vključenih podjetij ne ubira članarine, razen za samostojne pekarske delovne organizacije, pri katerih obračunavamo članarino po ključu glede na doseženi celotni dohodek vsakega podjetja. Pri vseh ostalih podjetjih pa prejema plačilo za skupne posle, ki jih zanje opravlja. Ti pa so: urejanje oogojev za prevoze blaga po železnici, skupni prevzem žita ob odkupu ali uvozu ter skupne nabave surovin. Te skupne posle opravlja združenje za živilske kombinate in njim podobna proizvodna podjetja. Poudarim naj, da bi bilo lahko zlasti v okvi-
Po obveznih uvodnih formalnostih je vodil sejo kot predsednik Bogo Bratina, ki je v uvodu nakazal namen in pomen ustanovitve občinske konference, za tem pa je imel obširen referat Franci Rejc, ki je med drugim zelo izčrpno nakazal naslednje ugotovitve:
POTREBNA
REORGANIZACIJA
Dosedanji organizacijski sestav ZK v naši občini je onemogočal večjo družbeno in politično dejavnost in zavzetost komunistov pri reševanju porajajočih se problemov. Manjkala je organizacijska povezanost, ki bi delovanje komunistov v občini koordinirala in usmerjala, hkrati pa jih idejno in politično združevala. Po ukinitvi občinskih organizacij so bile ustanovljene četrtne konference, ki pa so ob svojem delu težile
ru skupnih nabav surovin mogoče več storiti v korist članov združenja. Pri tem bi namreč lahko uspeli pri pocenitvah nabav ter postavljali pogoje prodajalcem surovin glede njihovih cen in kvalitete.«
— Je delo združenja uspešno in v čem so se pokazali kakšni vidnejši rezultati?
»Uspešnost delovanja našega združenja bi pač morali oceniti člani združenja. Glede na številne dosedanje skupne akcije vseh članov v okviru združenja pa lahko sklepamo,
bolj k mestu in mestni konferenci ZK, kasneje pa so se posvetile bolj terenu. Tak način dela pa ni bil uspešen in četrtni komiteji ter osnovne organizacije ZK niso mogle vplivati na splošna dogajanja v občini. Zlasti pa ni bilo delo teh organizacij odraz pravih interesov in teženj delavskega razreda ter delovnih ljudi v občini. Občutiti je bilo nekakšno izoliranost članov ZK od osrednjih dogajanj, s tem pa so bili prisiljeni razpravljati in odločati v svojem lastnem, ozkem oko-
da je ob tem že viden rezultat dela. Vrh tega se želijo vključiti v združenje tudi delovne organizacije vseh pekarskih podjetij. Nemalo pa je želja in predlogov tudi s strani širše živilske industrije in sugestij republiških institucij, da bi združenje zavzelo širši pomen živilske panoge na sploh.«
— So odnosi med člani in združenjem dobri?
Iju, brez kakršnega koli vpliva navzven. Skratka, oslabljen je bil njihov vpliv na širšo politiko na ravni občine, mesta in republike. Osnovne organizacije so se oslanjale le na priporočila ter resolucije. Temu pa ni bila kriva samo dosedanja organiziranost ZK v Ljubljani, temveč so na takšno stanje vplivali tudi drugi dejavniki.
Vsi omenjeni razlogi pa so narekovali ustanovitev občinskih organizacij ZK v Ljubljani, tako tudi v naši občini.
Ob vsem omenjenem pa se porajajo nove naloge, zakaj zelo važno je, da so ljudje zadovoljni nad našimi dosedanjimi pridobitvami, zavedati pa se je treba, da pa neučinkovitost sedanjega sistema, problemi socialnega razlikovanja, korupcija in špekulacije ljudem vsekakor ne ugajajo in prav gotovo ne morejo krepiti naše enotnosti, trdnosti ter odpornosti proti nenormalnim pojavom. Nekateri sicer menijo, da so to drobna vprašanja, češ da je drugih problemov, ki so važnejši in pomembnejši, dovolj. Takim ljudem, ki morda govore v imenu nekakšne strokovnosti ali pa celo Nadaljevanje na 2. strani
Vsebina:
Pekarna Kočevje z novim »osrčjem« — Bistra spet gostiteljica za borce — Obravnava perečih problemov — Izleti sindikalnih organizacij — Izlet rekreacijskega aktiva Žito na Triglav — Na cestah vse nevarnejše!
»Odnosi med samimi člani ter med njimi in združenjem Konec na 9. strani
USTANOVNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
Samoupravo ie treba okrepiti!
ZELO RAZGIBANA IN ODKRITA RAZPRAVA ČLANOV KONFERENCE, KI JO JE POZITIVNO OCENIL TUDI PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT — VEČ PO UDARKA NEPOSREDNIM PROIZVAJALCEM IN VEČJA ODGOVORNOST VODILNIH — OBČINSKA ORGANIZACIJA ZK TRDNEJŠA VEZ MED OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI IN ČLANSTVOM
V torek, 20. julija, je tudi v okviru občine Ljubljana-Moste-Polje prišlo do zelo pomembne prelomnice na področju delovanja organizacij ZK, zakaj ta dan je bila znova ustanovljena občinska konferenca ZK na čelu s komitejem, katerega delo so člani ZK v minulem obdobju močno pogrešali. Od 55 v osnovnih organizacijah ZK izvoljenih članov občinske konference se jih je prve seje udeležilo 46, šest je bilo opravičenih, trije pa neopravičeni.
Samoupravo je treba okrepiti!
Nadaljevanje s 1. strani
domnevne prizadevnosti za dobro gospodarjenje in ekonomiko, je mogoč odgovor le, da se v mnogočem motijo. Ali so glede tega — po njihovem mišljenju namreč — vsa opozarjanja tovariša Tita že od leta 1962 dalje odveč?
S sprejemanjem ustavnih amandmajev naj bi rešili precej problemov nadaljnjega družbenega ekonomskega in političnega razvoja. Omogočili naj bi nam, da bi izboljšali sedanje stanje, ki ga že nekaj let kritiziramo. Nove ustavne spremembe so oprte predvsem na vodilno in pomembno vlogo delavskega razreda v okviru prevzemanja oblastnih in samoupravnih pravic vseh delovnih ljudi, hkrati pa zagotavljajo svobodo ter enakopravnost naših narodov, ter medsebojno povezovanje in
Za namestnika sekretarja občinskega komiteja ZK je bil izvoljen Bogo Bratina
zbliževanje. Na drugi strani jasno nakazujejo pot, da se bo, tako med našimi delovnimi ljudmi nasploh, kakor tudi v delovnih organizacijah treba otresti birokratizma, tehnokratskih teženj in pritiska od zgoraj navzdol, kar ni lastno pravim interesom delavskega razreda in delovnih ljudi. Vse večja decentralizacija omogoča bolj odkrit boj s tistimi ljudmi in silami, ki so samoupravni sistem podrejali in hoteli v celoti podrediti svojmi osebnim interesom. Zatorej naj se poveča vpliv poštenih delovnih ljudi nad onimi, ki so si ali bi si hoteli pridobiti ekonomsko in politično moč brez rezultatov svojega dela ter brez iskrenega sodelovanja z neposrednimi proizvajalci, kot je to že nekoč povsem jasno nakazala revolucionarna pot in zgodovinska borba delavskega razreda. Delovni človek mora, kar nedvoumno pojasnjujejo ustavni amandmaji, postati gospodar sredstev, pogojev in sadov svojega dela. On naj upravlja ustvarjeni del skupnega dohodka v imenu in v korist družbe ter delovnih ljudi, s tem pa seveda v korist izboljšanja svojih delovnih in življenjskih razmer. Teh pravic naj se poslužuje in v boj za te pravice morajo kreniti tudi člani ZK.
Za tem je tov. Rejc prikazal trenutni mednarodni položaj ter odnose nekaterih drugih držav do Jugoslavije, pri čemer je poudaril, da je ob tem potrebna nujna povezanost komunistov z delavci in borci ter nekdanjimi revolucionarji, zakaj le v skupni akciji in stalni pripravljenosti bomo lahko kos vplivom od zunaj. Pritisk je seveda močan, mi pa moramo vztrajati na načelih neodvisnosti in samostojnega razvoja, hkrati pa se zavzemati za miroljubno sodelovanje v svetu.
Dotaknil se je tudi gospodarskega položaja v naši državi, ki ni naj-
bolj ugoden in ki so ga začeli nekateri izkoriščati in je na ta način prišlo do raznih nepravilnosti, proti katerim bo treba napovedati odločen boj. Precej je taksnih posameznikov, ki so si na račun nesmotrnega gospodarstva osebno zelo izboljšali življenjski standard in jim takšno trenutno stanje zelo ustreza, saj živijo na račun delovnega človeka, tako v delovnih organizacijah kot izven njih. Javno so seveda proti nepravilnim pojavom, hkrati pa imajo polna usta kritike na račun njih. Toda to so špekulanti in izsiljevalci, ki se hočejo varno skriti za delavskim razredom s parolami o samoupravljanju in podobnem. Prav pri takšnih ljudeh bo nujno treba napraviti red. To so med drugim tudi ljudje z birokratskimi, individualističnimi in podobnimi interesi, ki pa se skrivajo v formalnih monopolnih skupinah in hočejo kot peščica ali manjšina prevladovati nad večino, se pravi nad delavci proizvajalci.
Vse to pa so naloge, ki se postavljajo pred člane ZK in tudi ostale poštene delavce v podjetjih in tudi na terenu — preprečevati ter odstranjevati dosedanje nepravilnosti, hkrati pa iti v odločen boj proti ljudem, ki to izkoriščajo in se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bo treba s takšnim početjem enkrat za vselej prekiniti. V boj bo treba iti z vso ostrostjo, seveda na osnovi doslednih, že uveljavljenih komunističnih načel, s pravo demokracijo in gledanjem v boljšo, pozitivno prihodnost.
Po referatu tov. Rejca je predsednik kandidacijske komisije Marjan Moškrič predlagal kandidate za 13-članski občinski komite ZK, za nadzorno komisijo ter častno razsodišče. Predlog kandidatne liste z vsemi predvidenimi kandidati je bil soglasno sprejet.
ODPRTO IN BREZ PRIKRIVANJA
V razpravi, ki se je za tem razpletla, je sodelovalo precej članov konference in lahko jo ocenimo kot zelo pozitivno, odkrito ter usmerjno k nakazovanju perečih problemov, v katere bodo morali člani ZK, bolj kot doslej, brez pridržkov in s polno zavzetostjo poseči, da jih bomo odstranili ter vse zadeve v prihodnosti urejali tako, kot se za komuniste tudi spodobi.
Razpravljale! so v podanih mislih in besedah nakazali mnoge ^ereče stvari, od katerih naj se dotaknemo najznačilnejših v okviru naših današnjih dogajanj:
— V mnogih delovnih organizacijah je med družbeno političnimi organizacijami zavladalo nekakšno mrtvilo. Nekje so neaktivni sindikalni odbori, mladinski aktivi in tudi osnovne organizacije ZK. Pojavlja se demagogija, s katero hočejo vodilni delavci dušiti prizadevanja delavcev in tudi ZK, skratka ni spodbude, ki bi dajala ton delu in življenju v podjetjih. Treba bi bilo bolj prisluhniti predlogom in tudi željam preprostih delavcev,
ki prav tako večkrat kaj smotrnega svetujejo.
— Dogajajo se tudi primeri, ko so se vključili nekateri v ZK samo zato, ker bi si radi ustvarili v podjetjih dobre položaje. Ko pa so do njih prišli, gledajo samo na svoje osebne koristi, njihova aktivnost v okviru ZK in drugih področij pa je povsem splahnela.
— Izredno pomembno vlogo ima v današnjem času tudi vzgoja mladih ljudi, mladine in otrok v šolah, ’"e izzvenelo v razpravi. Težnja gre bolj za tem, da bi mlade ljudi izobrazili in jim odprli vse možnosti le za dobre kvalifikacije, jih naredili za nekakšen sestavni del strojev in elektronskih računalnikov. Nujno potrebna pa je vzgoja, da bi utrdili mladim ljudem zavest, da so tudi ljudje, ki imajo pravilne odnose do okolja in do današnje družbene ureditve. Vliti jim je treba pravo miselnost in prepričanje, da bodo pravilno usmerjali svojo življenjsko energijo, da bodo nekoč tudi dobri samoupravljala in res vzgojeni ljudje.
— Trenutno pa se bodo morali komunisti zavzeti tudi za usneh akcije, ki je sedaj v Ljubljani izredno aktualna, akcije za samoprispevek v prid otroškega varstva in šol. S tem se bodo na eni strani izboljšali pogoji pravilne vzgoje otrok, na drugi strani pa odprle nove zmogljivosti za varstvene ustanove in šole, ki jim iz leta v leto bolj primanjkuje življenjski in delovni prostor. Z vso zavzetostjo bo treba občane prepričati, da se bodo pozitivno odločili za referendum, ki bo v zvezi s tem v ieseni.
— Zelo močno je odjeknil primer, nakazan iz ene delovnih organizacij, kjer so se zelo nesmotrno lotili modernizacije in čezmernega vlaganja investicij v gradnje, ki so prinesle podjetju veliko škodo. Strokovnjaki, na čelu z direktorjem, so bili gluhi za pravočasna in utemeljena opozorila s strani članov ZK, da pri tem grešijo. Izražene so bile celo grožnje in pa omaloževanje dejavnosti organizacije ZK. Potem, ko se je izkazalo, da so bila predvidevanja strokovnjakov tega podjetja zgrešena in škodljiva, so se nekako umaknili v ozadje, delavci pa so kritizirali člane ZK, zakaj niso posredovali, čeprav so oni to v resnici pravočasno storili.
— Glede sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je bil izražen dvom v uspešno realizacijo le-teh, sploh pa predvsem zaradi tega, ker ti sporazumi upoštevajo le kvalifikacije, šole in diplome, ne ozirajo pa se dosti na nagrajevanje po opravljenem delu, po učinkovitosti dela,
kot je bilo to tudi v mnogih aktih in statutarnih določilih predvideno.
— Močno je bila v razpravi poudarjena tudi vloga delavskega razreda, ki ima dobro revolucionarno preteklost, sploh na področju sedanje občine, ki je slovelo še izpred vojnih časov kot najbolj revolucionarno, kot prava trdnjava delavskega razreda v boju proti izkoriščevalcem in protidelavskim režimom nekdanje Jugoslavije. Vse preveč nekateri zanikajo dejavnost starih revolucionarjev, borcev v NOB, čeprav nimajo nobene pravice omalovaževati nosilce revolucije in nekdanje revolucionarne pokrete, ki jih je v povezanosti z delavskim razredom organizirala nekdanja predvojna in medvojna partija. Le-ta ni bila, ni in nikdar ne more biti nad družbo, temveč nujni sestavni del družbe in delavskega pokreta. Pravilna smer je, da se v današnjem boju za utrjevanje samoupravljanja povežejo skupaj v trdno celoto sile delavskega razreda, delovnega človeka in poštene inteligence. Odstraniti pa bo treba -mlačneže in tiste, ki zapostavljajo neposredne proizvajalce ter gledajo
ČLANI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS IN KOMISIJ
OBČINSKI KOMITE ZKS
Sekretar Franc Rejc, namestnik sekretarja Bogo Bratina, člani Miha Berčič, Vinko Blatnik, Vinko Fink, Bojan Kardelj, Drago Kopinič, Stane Kolar, Stane Meljo, Betka Malič, Rezka Svetek, Ludvik Urekar in Franc Žunko.
Nadzorna komisija: predsednik Stane Iglič, člana Dragan Dimič, Vinko Colarič.
Častno razsodišče: predsednik Miha Berčič, člana Inka Gorečan, Vinko Fink.
Komisija za organizacijski razvoj in statutarna vprašanja: predsednik Bojan Kardelj, člani Tone Bančič, Matija Kuhar, Betka Malič in Jože Vodnik.
Komisija za družbeno ekonomske zadeve: predsednik Lado Drnovšek, člani Stane Kolar, Polde Maček, Slavko Švara in Franc Žunko.
Komisija za zunanje politična vprašanja: predsednik Vinko Blatni, člani Metod Jurčič, Albin Mahkovec, Dušan Rozman in Ludvik Urekar.
le na lastni žep. Zaostriti bo treba odgovornost vodilnih in odkrito pokazati na vse tiste, ki delajo napake ter jih z vodilnih položajev tudi odstranjevati. Prevsem pa je treba vse delovne ljudi, delavce in kmete vzgajati v tem, da si bodo pridobili primerne izkušnje in uspešno sodelovali pri upravljanju sredstev, ki jih imajo v delovnih organizacijah na razpolago, ter pri urejanju današnje samoupravne socialistične družbe nasploh.
— Končno bo treba biti res neizprosen in odločen boj proti socialnemu razlikovanju med delovnimi ljudmi, pa tudi med mladino, ki mnogokje — žal celo v šolah s strani učiteljev — ta pojav zelo bridko občuti. Skratka, na vsak način bo treba pometati tako pri vrhu, kot med ljudmi nasploh, kjer se pojavijo napake, ki tako zelo škodujejo današnjim težnjam za napredkom in za ustvarjanjem boljših pogojev gospodarjenja in življenja nasploh.
ŠE JE ŽIV DUH REVOLUCIONARNOSTI
Ob koncu razprave je povzel besedo predsednik CK ZKS France Popit, ki je med drugim dejal tole: Vaša današnja razprava je pokazala, da je v vrstah komunistov še živ duh borbenosti in pripadnosti revolucionarnemu delavskemu razredu. To se je pokazalo tudi na drugih konferencah v ljubljanskih občinah. Mislim, da je ideja, ki jo uveljavlja ZK, padla med ljubljanskimi komunisti na plodna tla. Akcija za ponovno ustanovitev občinskih komitejev v Ljubljani ni bila slučajna. Gre za to, ali bo ZK tista sila, ki se bo vključila v samoupravni sistem in ali bo znala podpreti težnje delavskega razreda ali ne. Mislim, da je zamisel tistih ljudi, ki bi radi naredili ZK kot nekakšen diskutantski klub, propadla prav z ustanovitvijo občinskih komitejev. ZK naj bo akcijska v okviru delavskega razreda in je predpogoj za nien obstanek, da deluje kot gonilna sila v samoupravnem sistemu in celotnem političnem dogajanju skupaj s -omoč-jo SZDL, sindikata in mladinske organizacije, ne pa da bi jo postavili na stranski tir.
Pripravljenost ljubljanskih komunistov za usmerjanje v večjo aktivnost pri delu je treba temeljito izkoristiti, čeprav se zavedamo, da nadaljnje delo ne bo lahko.
Pogledi, prikazani v današnji razpravi, ustvarjajo optimizem in kažejo, da so ljudje pripravljeni delati. Jasno pa je, da potrebujemo aktivne komuniste, medtem ko naj bodo neaktivni in mlačneži izločeni. Vsem takim je treba pokazati pot iz organizacije ZK, seveda pa je treba te stvari urediti v osnovnih organizacijah ZK.
Sestanki so bili doslej vse preveč usmerjeni v analize, premalo pa odpirajo probleme in jih skušajo reševati. Reševati pa je treba probleme tam, kjer se pojavljajo. Takrat se bodo pokazali uspehi in bomo trenutne razmere spremenili na bolje. S tem bomo pridobili zaveznike in sodelavce v širokem krogu ljudi. Boriti pa se je treba, da se bodo stvari zares spremenile na bolje. Mislim, da je dosti komunistov na vseh ravneh, ki so pripravljeni boriti se ter pomagati drug drugemu. Člani ŽK bodo morali nastopati kot
Konec na 8. strani
Pekarna Kočevje z novim,osrčjem'
Obisk v trgovini DE pekarna in slaščičarna Kočevje je dokaj velik, kupci so s kvaliteto kruha zadovoljni
POTREBNA, KORISTNA IN USPEŠNA REKONSTRUK CIJA — DELAVCI ZADOVOLJNI OB BOLJŠIH DELOVNIH POGOJIH, KUPCI PA ZARADI BOLJŠE IZBIRE PEKOVSKIH IZDELKOV TER BOLJŠE KVALITETE KRUHA, ZLASTI ČRNEGA
Pekarna Kočevje, o kateri smo v našem glasilu že pisali kmalu za tem, ko se je kot nova delovna enota priključila h kombinatu, obratuje v dokaj skromnih in zastarelih prostorih, ki ne bodo več dolgo ustrezali niti naraščajočim potrebam po kruhu in ostalih pekovskih izdelkih, prav tako pa ne zahtevam sanitarnih predpisov. Delavnice so namreč prostorsko majhne, v istem poslopju pa prebivajo tudi stanovalci, kar pač za nemoteno delo ni najugodnejše.
Glede na trenutno razpoložljiva sredstva so v podjetju za nekaj časa našli Vsaj zasilno rešitev in se odločili, da dosedanjo pekarno modernizirajo in namestijo v njej nove peči ter pbdelovalne stroje. Naraščanje prebivalstva v Ko-eevju je povzročilo tudi naraščanje potrebe po kruhu, saj šteje to mesto z bližnjo okolico vred že približno 18.000 prebivalcev.
DVA MESECA IN POL DELA
Prenovljena pekarna obratuje od rekonstrukcije dalje že več kot devet mesecev, in to uspešno. To smo zvedeli ob našem zadnjem obisku sredi julija, ob pogovoru z direktorjem enote tov. Marinčem in vodjo izmene tov. Zavodnikom.
Z rekonstrukcijo so za-
*tsPedit v Kočevju že komaj zadošča glede na proizvodnjo, ki se je bistveno povečala
čeli lani 15. avgusta, končali pa so jo 30. oktobra v nekoliko »podaljšanem« roku, zakaj v investicijskem programu je bilo predvideno, da se bodo dela končala precej prej. Zavlekla pa so se v veliki meri zaradi dokajšnje počasnosti delavcev Komunalnega podjetja Kočevje, ki je prevzelo gradbena dela, in zaradi prav tako počasnih storitev pri obrtniških delih.
Da so lahko uspešno izvedli rekonstrukcijo, so morali najprej nodreti vmesno steno med mešal-nico in oblikovalnico, dalje prejšnjo klasično peč, zu-nanio steno proti dvorišču in sanitarije.
Za tem so na dvorišču zgradili 1,5 m širok prizidek in prostornino delavnic nekoliko povečali, na novo so uredili sanitarije, ki imajo sedaj sodobnejše kopalnice s prhami, slačilnice ter stranišča za delavce, hkrati pa vgradili še naprave za centralno ogrevanje vseh delavniških in ostalih prostorov.
Namesto dosedanje klasične parne dvoetažne peči s kurjenjem na trdo gorivo so sedaj vgradili dve štirietažni statični peči, ki ju je dobavila in montirala Termotehnika Zagreb, dalje so uredili povsem novo vzhajalno komoro (ki je pekarna doslej ni imela) in celotno linijo za obdelavo kruha — delilni stroj, stroj za okroglo in stroj za podolgovato oblikovanje, do-zator za vodo, podno tehtnico, kar je dobavil in montiral Gostol iz Nove Gorice, ter stroj za sejanje moke, ki ga je dobavil Mlino-stroj iz Domžal.
Mešalec za testo je ostal isti, povečalo pa se je število mešalnih kotlov iz dosedanjih šest na osem. Omenimo naj še, da je za vgra-
ditev pripravljen tudi že nov prekucnik.
Stroški investicije so znesli približno 800 tisoč dinarjev.
ZADOVOLJSTVO
DELAVCEV
V pekarni smo ob našem obisku našli le še vodjo izmene, Ivana ZAVODNIKA — le-ta dela v pekarni že 20 let — ki je imel še delo pri pečeh, kajti v njih so se pekle še zadnje kilogramske štruce belega kruha za potrebe tistega dne. No, za trenutek ali dva smo si ogledali še delo slaščičark v njihovi delavnici, v ekspeditu pa je delavka imela tudi zadnja opravila.
S tov. Zavodnikom smo se zanletli v krajši razgovor in zvedeli, da je sedaj v pekarni vse drugače.
— Kako poteka delo sedaj? smo ga pobarali.
»V dveh imenah smo delali že poprej, seveda od 20. do 6. ure zjutraj ter od 6. do 14. ure popoldne. Sedaj delamo od 23. do 6. ure in od 4. do 11. ure dopoldne. Delovni čas se nam je torej nekoliko skrajšal, naredimo pa več kot smo poprej. Vsi zaposleni imamo tudi bolje urejeno zaradi spanja, ker se lahko pred nočnim delom dodobra odpočijemo.«
— Zaradi česa pa je torej nastala takšna sprememba?
»Prejšnja klasična peč je počasneje pekla, ker je bil v njej manjši pečni pro-
— Ali imate še kakšne želje za prihodnost?
»To pa prav gotovo. Čeprav imamo nove stroje in peči, naj povem, da sedanji prostori skoraj ne ustrezajo več. Treba bo misliti na novo pekarno, ki bo v prihodnosti v Kočevju nujno potrebna. Zato upamo, da bo v nekaj, morda v petih letih, tudi v Kočevju zrasla nova pekarna, ker se odjem naših izdelkov iz dneva v dan veča in ker bodo tudi sanitarni razlogi zahtevali gradnjo nove, higienične pekarne. V tej pekarni so namreč zelo nizki tudi stropi in ni mogoče urediti prave ventilacije, ki pa je nujno potrebna.«
VEČJA ZMOGLJIVOST IN IZBIRA
Zanimalo nas je, kakšna je sedaj zmogljivost pekarne, kakšne vrste kruha in izdelkov proizvajajo in podobno. Vse to nam je nanizal direktor tov. Marinč:
»Zmogljivost pekarne se je bistveno povečala. Prej smo v 8 urah izdelali in spekli 1500 kg kilogramskega kruha, sedaj pa v istem času v vsaki peči po 4000 kg. Povečala pa se je tudi izbira kruha. Prej smo izdelovali le črn, bel, mlečni in ržen kruh, sedaj pa še ajdov, koruzni in ovseni kruh. Ljudje so zlasti zelo zadovoljni s kvaliteto črnega kruha, ki ga prodamo sedaj v primerjavi z belim v razmerju 60 : 40. Pa tudi
M?	
	p--
Slaščičarska delavnica kar dobro dopolnjuje pekarsko dejavnost v Kočevju
štor, le v dveh etažah. Ta prostor je v novih pečeh večji, ker ima vsaka po štiri etaže. Največja vrednost je torej v večji zmogljivosti peči. Seveda "a smo sedaj dobili tudi boljše stroje za obdelavo in oblikovanje testa. Vse to je pripomoglo k izboljšanju pogojev za naše delo. Zaradi tega se vsi zares bolje počutimo kot poprej, ker je nasploh čutiti več reda. Ozko grlo je le še ekspedit, kar se ob sedaj večji proizvodnji močno pozna.«
— Torej so se uresničile vaše nekdanje želje?
»Vsekakor. Sicer je bilo itak rečeno, da se bo pri nas ob priključitvi k Žitu marsikaj izboljšalo. Morali pa smo kljub temu čakati dve leti, da je do tega prišlo.«
ovsen kruh gre dobro v prodajo.«
— Ali se pozna, kdaj imate več prometa?
»V času pouka na šolah je vsekakor več proizvodnje in prodaje, ker šolarji sami kupijo več izdelkov, prav tako pa je več naročil zaradi malic, ki jih pripravljajo po šolah. Prav tako je več povpraševanja po kruhu in raznih izdelkih okrog prvega v mesecu in ob sobotah, manj pa v juliju in avgustu, ko trajajo dopusti in gredo ljudje iz mesta na daljši ali krajši letni odmor. Zelo pa se čuti izboljšanje prodaje tudi zaradi tega, ker smo kupili dva dostavna avtomobila, kombija, in z njima dovažamo kruh naročnikom, prej pa so ga hodili kupci sami
Konec na 9. strani
Pekarna Kočevje v sliki
Te je celotna nova linija v pekarni Kočevje, ki so jo rekonstruirali in opremili z novimi stroji
Novi delilni stroj za obdelavo testa
Stroj za podolgovato oblikovanje pekovskih izdelkov
N mu\

Tudi to je novo: vzhajalna komora
DE pekarna Kočevje je mnogo pridobila tudi z nakupom dveh kombijev
Obe statični peči, vsaka s 4 etažami v preurejenih prostorih
Celotna obnovljena pekarna s stroji in kotli za pripravo testa
BISTRA spet gostoljubna
ŽE OSMO TRADICIONALNO SLAVJE OB DNEVU BORCA — LEPO VREME IN PRIJETNO RAZPOLOŽENJE MED VSEMI UDELEŽENCI — KONSTRUKTIVEN IN SMOTRN POGOVOR NA SESTANKU V SENCI DREVES
Člani aktiva Zveze borcev NOV Žita so tudi letos skromno in dostojno proslavili svoj in vseh jugoslovanskih narodov praznik, dan borca. Proslava oziroma tovariško srečanje članov aktiva iz vseh delovnih enot je bila sicer teden dni kasneje po prazniku, a kljub temu ni izgubila na pomenu. Potekla pa je v zadovoljstvu vseh navzočih.
obenem pa izrazili skrb za prihodnost ostarelih borcev in — kar je seveda zelo značilno ter omembe vredno — ne samo skrb za borce, temveč tudi za starejše delavce, ki že dolga leta sodelujejo pri graditvi kombinata, a so sedaj le malo pred upokojitvijo.
Osrednje vprašanje je namreč bilo, kako bo, glede na predvideni družbeni dogovor
za borce
in samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, z zaposlenimi borci in starejšimi delavci v kombinatu, ki zasedajo določena delovna mesta, a nimajo za-nja ustrezne izobrazbe, vrh tega so že blizu upokojitve. Ali bodo zanje res veljali le strogi neživljenjski paragrafi in določila, čeprav so na eni strani največ doprinesli k
ustvarjanju današnjega družbenega reda in pogojev sedanjega življenja nasploh, na drugi strani pa doprinašali svoj delež k nenehnemu razvoju kombinata?
V razpravo je v zvezi s tem takoj posegel pomočnik glavnega direktorja Drago Petrovič, ki je nadrobno pojasnil ta problem z naslednjimi besedami:
Po predvidenem samoupravnem dogovoru gre pri določanju osebnega dohodka za dva njegova sestavna dela — prvi je kalkulativni, ki
Konec na 8. strani
Lepo sončno sobotno jutro je pozdravilo vse one, ki so se zbirali ob avtobusu SAP na Miklošičevi cesti v Ljubljani, pa tudi tiste, ki so se odpeljali v Bistro pri Vrhniki s svojimi vozili. To je obetalo prijeten dan in seveda prav tako prijetno razpoloženje. In res je bilo kasneje tako!
ZA UVOD DOBER ZALOGAJ
Nekaj pred 9. uro zjutraj so se v prijetnem okolju poleg mlina v Bistri že začeli zbirati udeleženci letošnjega slavja, katerih število je v kratkem času naraslo in »prista-to« pri 80. Prispeli so z Gorenjske — iz Lesc in Kranja, iz Novega mesta, Domžal in Ljubljane, pogrešali pa smo člane iz DE Imperial Krško, DE pekarna Tržič, DE Gorenjka ter iz DE pekarna Kočevje.
Kljub temu, da pot od Ljubljane do Bistre ni bila dolga, je prihajajoče že čakala malica, »tradicionalni« partizanski golaž s polento. Posedli so ob mizah v senci dreves in so si s slastjo privoščili ta dober uvodni zalogaj. Sicer pa je bilo nasploh za celodnev-
no preskrbo udeležencev dobro urejeno, za kar sta že prej poskrbela agilna člana odbora aktiva Stane Hafner in Slava Gozdnikar.
AKTUALNO ZA VSE
Po malici so se seveda nekateri takoj lotili rekreacije in začeli z balinanjem, drugi pa so našli razvedrilo ob medsebojnih pomenkih.
Člani in članice organizacije ZZB so se nato okrog 12. ure zbrali na prostem, v senci dreves — kot nekdaj borci v času NOB — in na dveur-nem sestanku dodobra predelali aktualno problematiko v okviru kombinata in tudi v okviru splošnih dogajanj današnjega časa.
Sestanek je začel predsednik aktiva, Janez Slovenc, ki je najprej pozdravil navzoče, med njimi tudi pomočnika gl. direktorja Draga Petroviča, nato pa podal obširno poročilo, v katerem je nakazal nekatere predloge za nadaljnje delo organizacije ZZB.
Po poročilu se je razpletla razgibana razprava, v kateri so udeleženci zelo konstruktivno nakazovali probleme,
Zbrani člani ZZB NOV pazljivo poslušajo poročilo
Govor predsednika aktiva ZZB NOV
Tovarišice in tovariši!
Kakor vsako leto, smo se tudi letos člani aktiva zveze borcev živilskega kombinata Žito srečali v Bistri, da bi pregledali rezultate svojega dela, se pogovorili v odkriti razpravi in si dali napotke za nadaljnje delo.
Obdobje je bilo sicer kratko, toda obogateno z vsakodnevnim delom in izkušnjami vsakega posameznika, ki je po svojih močeh in svojem delovnem okolju v samoupravnih organih ter družbeno političnih organizacijah doprinašal k gradnji in izvajanju programa živilskega kombinata Žito.
Čeprav se nismo sestajali kot organizacija, ker smo preveč zaposleni in razkropljeni po enotah in smo se sestajali le obdobno, je bilo naše delo čutiti na vseh važnejših področjih. Naši člani so aktivno vključeni v SDE, komisijah, v odborih družbeno političnih organizacij, v raznih strokovnih organih, na posvetih, kolegijih in konferencah. V teh organizacijah z ostalimi člani kombinata aktivno sodelujejo v razpravah, v usmerjanju glede odločanja in usklajevanja vseh vprašanj, ki so pomembna za razvoj našega kombinata, samoupravnih odnosov kakor tudi posameznika, to je delavca, člo-
Ta organiziranost ni slučajna, ampak izvira iz naše revolucionarne prakse, ko smo se borili in gradili temelje naše samoupravne socialistične družbe, skovane v bratski enotnosti jugoslovanskih narodov. Dobro se zavedamo, da pri graditvi našega samoupravnega sistema in nadaljnje demokratizacije notranjih odnosov, v gospodarstvu, kakor tudi v mednacionalnih odnosih, v nenehni nevarnosti vse močnejšega socialnega razlikovanja nastajajo vsakodnevni problemi, ki zahtevajo ne samo od nas borcev, ampak od vsakega državljana, nenehno zavzetost, iskreno in pošteno sodelovanje, disciplino in zavest, ker samo na ta način lahko izpeljemo naloge, ki so za nas ne samo pomembne, ampak tudi odločujoče.
Člani ZB se moramo zavedati, da ne moremo mimo teh odločujočih problemov, ampak se moramo po svojih močeh truditi, da s svojim delovnim doprinosom prispevamo, da se problemi rešijo in se položaj utrjuje. Zavedati se moramo, da se posledice odražajo tudi na našem področju, v naši panogi, kakor tudi v našem kombinatu. Nenehno se bomo morali truditi, da se predvideni program izvede, za katerega pa ne kaže najbolje, ne zaradi nas, ampak predvsem zaradi zunanjih vplivov in nerešenega financiranja,
nedodelanega sistemskega vprašanja okrog kreditiranja odkupa pšenice in nenehne rasti zunanjih stroškov uslug in storitev, v vedno močnejšem manjšanju akumulacije v naših klasičnih panogah, to je mlinarstvu in pekarstvu. Vse to pa prav gotovo vpliva na podražitev življenjskih stroškov, kakor tudi naših proizvodov.
Prek javnih sredstev obveščanja ste prav gotovo slišali, da so se člani Žitne skupnosti, med njimi tudi naš kombinat, aktivno zavzeli, da se vsi ti problemi rešijo oziroma sistemsko rešujejo, da se zagotovi pšenica in utrdi trg v naših, kakor tudi ostalih okvirih.
Člani zveze borcev se zavedamo položaja na tem področju, ki ima lahko negativne posledice za nadaljnjo poslovno politiko kombinata, zato podpiramo dosedanje napore samoupravnih organov in vodstva kombinata, ki se trudijo, da se ti problemi sistemsko utrdijo.
Dobro se zavedamo, da se le ob ekonomskih uspehih lahko rešujejo problemi osebnega in družbenega standarda delavcev kot celote, s tem pa tudi problemi borcev, njihovega položaja in standarda, zdravstvene preventive in stanovanjski problemi. Vse to zagotavlja naša notranja zakonodaja, statut in pravilniki. Z vso to problematiko je bil aktiv oziroma odbor zveze borcev med letom polno zavzet in se je boril, da so se mnenja upoštevala in izvajala. Uspešnost, upoštevanje in izvajanje se je kazalo v politični moči naše organizacije, v sposobnosti naše politike, ker nismo bežali od vsakodnevnih problemov, ampak smo pomagali s sodelovanjem samoupravnim organom, sindikatu, Zvezi komunistov in vodstvu pri izvajanju realizacije programov.
Dobro se zavedamo, da le s svojo delovno in politično aktivnostjo omogočamo, da bi ne upoštevali socialnih kategorij. Do sedaj so bili naši člani objektivno in realno upoštevani pri vseh pomembnejših vprašanjih, skupno s starejšimi delavci v kombinatu, s katerimi so skupaj doprinašali delež h graditvi kombinata. Prepričan sem, da bo taka politika obstajala tudi v prihodnje, saj se kaže v razumevanju mlajših v vseh odločujočih akcijah v kombinatu. Posebno smo zainteresirani za upoštevana, enakopravna merila v bodočem samoupravnem dogovoru glede družbenega usmerjanja osebnega dohodka.
Prepričan sem v sposobnost realnega ocenjevanja položaja in stanja, v katerem smo člani aktiva zveze borcev, ki se bomo trudili, da bo dana vsa pod-
pora najsodobnejšim težnjam glede razvoja, tehnologije, tehnične opremljenosti in organizacije v prihodnosti kombinata.
Ko skozi leta analiziramo položaj organizacije zveze borcev, pa se moramo nekoliko dotakniti medsebojnih odnosov, ko je v posameznih primerih včasih prišlo do kritičnih situacij. Način, kako so se odnosi reševali, prav gotovo škoduje našemu ugledu in simpatijam, ki jih uživamo med delavci. So bili primeri nezadostnega zavzemanja za posameznike; ko so se re-reševali problemi delavcev, je bil marsikdo prizadet, in je bilo probleme mogoče reševati v praksi bolje, kakor smo se dogovorili oziroma sklepali, toda še vedno v skladu z notranjo zakonodajo. V tem pogledu bomo morali biti v prihodnje bolj pripravljeni, zavzeti in dosledni.
Ko analiziramo dosedanje delo in stanje naše organizacije, ne moremo mimo političnih dogodkov, ob sprejemanju ustavnih amandmajev, ko Slovenija prevzema odgovornost kot samoupravna skupnost in država, pa svoj razvoj in se organizira glede na svoje lastne razmere in potrebe. Prav gotovo bodo spremembe še zahtevale od nas prizadevnost v kolektivu. Nastajajo spremembe samoupravnih odnosov, kjer se še bolj opredeljuje položaj delovnega človeka v organizaciji združenega dela. Dosedanje izkušnje, organizacijski prijemi in samoupravni dogovori nam bodo prav gotovo koristili, da se bomo zavzeli za večjo decentralizacijo kombinata. Pred nami so naloge glede organizacije in decentralizacije samoupravnih organov, glede številnih statutarnih sprememb, ki bodo prav gotovo dale našim ljudem nove spodbude na področju samoupravnih odnosov in gospodarjenja.
Letos praznujemo 30-letnico vstaje, ko smo kljub težavam uspešni, predvsem pa samostojni in svobodni. V teh letih smo zaradi našega razvoja samoupravnega socializma In politične neuvrščenosti dobivali udarce in napade, ki smo se jih uspešno ubranili. Zopet doživljamo trenutke napadov, nemogoče zahteve od strani Sovjetske zveze, ki skuša izrabiti trenutni položaj, ko se naše sile demokratično reorganizirajo v novo kvaliteto. Mi borci tak odnos zavračamo in obsojamo, in čeprav starejši, se bomo borili na utrditvi enotnosti bratstva jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Dobro se zavedamo in smo pripravljeni boriti se za svobodo in ideale revolucije, kar smo tudi že dokazali.
V tem smo si vsi enotni.
To so pa balinarji iz Domžal s svojimi zvestimi navijači
Bistra borcem v album
Zelo tehten in pomemben je bil sestanek članov aktiva, kjer so razpravljali o aktualni problematiki
Dvorišče v Bistri je bilo primerno urejeno in okrašeno z zastavami
V senci dreves so se zbrale posamezne skupine in kramljale
Vsak lučaj je treba natančno zmeriti, da ne bo sporov
Mesarja ob svojih »trofejah«, odojkih na ražnju
Nekaj trenutkov predaha, nato pa spet v nov boj z bal inčem
Predsednik aktiva Janez Slovenc podaja zbranim poročilo

No, zanimanja ni zmanjkalo tudi za živilske dobrote
Izredno borbeno razpoložene so bile tudi letos borke ob balinanju
Letos so borce razveseljevali spet člani ansambla iz Domžal
Na sliki so balinarji Domžal in pekarne Ljubljana v medsebojni tekmi
Najboljši moški balinarski ekipi — drugi, tretji, četrti in peti od desne so zmagovaici
Za zasluženo zmago predaja nagrade ženski ekipi bork podpredsednik aktiva Zore
BISTRA spet gostoljubna za borce
Nadaljevanje s 5. strani je pogojen z delovnim mestom in izobrazbo, drugi pa je stimulativni in je v zvezi z opravljenim delom oziroma z ustvarjenimi odstotki dohodka podjetja. Naša notranja zakonodaja dopušča možnost ocenitve delovnega mesta in delavca v zvezi z izobrazbo, ki jo to delovno mesto zahteva. Menim pa, da bi morali starejše delavce, predvsem borce, nagrajevati glede na delovna mesta, ki jih zasedajo. Zato upam, da bodo samoupravni organi upoštevali, naj bi bila starostna meja delavcev v kombinatu pogoj za zadovoljivo rešitev glede določanja osebnih dohodkov starejših članov kombinata. Trenutno je kombinat v precejšnjem vzponu in ni problema doseči potrebno poprečje OD glede na produktivnost. Gospodarska organizacija, ki je sposobna dosegati večje dohodke, naj bi tudi razpolagala z večjimi finančnimi sredstvi. Upam, da si nihče ne bi upal zniževati osebnih dohodkov tistim gospodarskim organizacijam, ki so jih sposobne po pravilni poti, to je s smotrnim in dobrim gospodarjenjem tudi dosegati. Gre pa nadalje še za urejanje odnosov cen in življenjskega standarda Ijdi. Tudi temu problemu bo primerno posvečena skrb, pri čemer bo res najprimernejše vodilo, naj bodo dodatki glede na podražitve za vse enaki.
Ob vsem tem pa bi se rad dotaknil tudi problema odnosov med starimi in mladimi v kombinatu. Nujno potrebno je, da naše stike poglabljamo in utrjujemo, se pravi med mlado in staro generacijo. Mladi s svojim zagonom »letimo« prehitro, stari pa ob svojih velikih izkušnjah premalo svetujejo. Med starejšimi in med prihajajočimi bo treba ustvariti nepretrgano vez, da ne bo pri našem skupnem delu nastala praznina. Takšni problemi se pojavljajo v gospodarstvu nasploh. V nekaj letih bodo stari šli v pokoj, novi pa ne bodo sposobni nadaljevati dela v dobri in ustaljeni tradiciji. Razvoj pa mora teči nepretrgano, če hočemo našemu gospodarstvu zagotoviti prihodnost in s tem tudi naš standard. Za mlade so pogoji prilagajanja težji in zahtevnejši. Šole imajo, nimajo pa izkušenj in prakse. Zato je treba nujno vzdrževati stike med staro generacijo, ki je gradila, in med novo, ki naj pomaga pri nadaljnjemu razvoju.
Prav je, da spregovorimo tudi nekoliko o razvoju kombinata. Ena naših osnovnih nalog je vzdržati ob tempu razvoja. Pri tem ne smemo zanemarjati nobene naše panoge, temveč — ker smo že začeli z njo — slediti novi sodobni tehnologiji.
Čakajo nas velike rekonstrukcije v konditorstvu. S prevzemom Šumija, Gorenjke in Imperiala smo si naložili velike obveznosti glede nadaljnjih pogojev dela in modernizacije obratov. Za to bodo potrebne velike investicije, ki pa se bodo zanesljivo povrnile, saj dajejo omenje-
ne tri delovne enote že sedaj 50 °/o celotnega dohodka kombinata.
Tudi v pekarstvu bodo potrebne investicije, ker naj bi zgradili do leta 1975 tri pekarne. Vemo pa, da prav s končnimi proizvodi pekarstva izkoriščamo večji del mlinarske proizvodnje.
Skratka, treba se bo nenehno prilagajati splošnemu gibanju gospodarstva in elastično poslovati. Sedaj, pri raznih gradnjah in rekonstrukcijah, so nekatere posamezne enote nekako zapostavljene. V prihodnje bo treba problemu zadovoljevanja posameznih enot posvetiti več pozornosti. Sploh sedaj, ko se uvajajo ustavne spremembe. Le-te dajejo proizvajalcem več pravic, terjajo pa od njih tudi več izpolnjevanja dolžnosti.
Pri ustvarjanju novega samoupravnega sistema bo treba gledati predvsem na tiste ljudi, ki se bodo zavzemali za skupne interese, ne pa gledali samo na osebni interes. Gledati bo treba v daljšo prihodnost, ne samo na trenutne razmere in le na lastni žep. Zato je naloga tudi organizacije ZZB, da pomaga pri uveljavljanju pogojev za dobro gospodarjema v prihodnosti, kot je pomagala doslej. Za nove spremembe bo namreč nujno potrebna temeljita politična in gospodarska priprava.
Upam pa, da bom lahko pomagal pri reševanju problemov vaše organizacije in vaših članov v tem smislu, kot ste nakazali. Skušali bomo temu primerno tudi pripraviti naše notranje samoupravne akte, da pri OD ne bi bili starejši prizadeti.
V nadaljevanju razprave so nekateri iznašali do neke mere upravičene, pa tudi dokaj neupravičene pripombe glede razlik pri določanju osebnih dohodkov. Posamezni razpravljale! so bili celo nekritični in osebni.
Na vse to je tov. Petrovič povzel naslednje misli: Če se pojavljajo problemi v delovnih enotah, bi jih morale reševati le-te same in ne bi bilo potrebno posredovanje s strani uprave kombinata. Spor med obravnavanjem minulega in sedanjega dela se zares pojavlja. Vsekakor bomo morali upoštevati dodatek na stalnost, prav tako pa bo treba rešiti problem v zvezi s členoma 65 a in 65 b. Poudarjam pa, naj rešujejo tekoče probleme enote same, kot je to v interni zakonodaji jasno povedano. Jasno pa je, da bi morali vsi, zlasti pa vodilni delavci v kombinatu in enotah, to zakonodajo podrobno poznati.
Razpravljale! so nato tudi zelo dobro in pozitivno ocenili trenutni položaj borcev in starejših zaposlenih delavcev, pri čemer so bili mnenja, da ne smejo gledati samo nase, ampak tudi na ostarele starejše ljudi, ki so pomagali graditi in ustvarjati kombinat. Ugotovili so, da bi se vsi lahko borili, da bi dosegli boljše položaje, če bi bili zdravstveno sposobni. Če pa tega niso mogli doseči,
naj bi njihove probleme reševali po členu 65 b, pri čemer naj bi sodeloval in pomagal tudi aktiv ZZB NOV. Nasploh pa naj bi člani ZZB podpirali predvideno gospodarsko in razvojno politiko kombinata in težili k enotnemu delu, zakaj nikakor ne bi mogli doslej uspeti v tolikšni meri, kot je bilo v kombinatu doseženega.
Na kraju razprave je bilo izraženo tudi začudenje, zakaj sindikati, ki bi morali delavce ščititi, tega prav ob samoupravnih dogovorih ne delajo, temveč celo očitajo gospodarskim organizacijam, da nekako »zidajo« osebne dohodke. Ali funkcionarji sindikata pri tem pomislijo kaj na »zidanje« osebnih dohodkov v svojem okolju? Vprašanje nastaja tudi, če je pri njih in še kje v okviru družbenih služb določen kakšen limit glede osebnih dohodkov Prav bi bilo, če bi na ta vprašanja dobili tudi odgovor!
Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji predlogi:
—	aktiv ZZB NOV Žito se bo zavzel za to, da bi naslovili na republiško organizacijo ZZ BNOV pismeno prošnjo za zaščito interesov borcev ob sprejemanju družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov,
—	vse probleme, ki se pojavljajo, bo treba tekoče reševati, člani ZZB iz posameznih DE pa naj o takšnih problemih tudi sproti sporočajo na odbor aktiva,
—	temeljito se bo treba seznanjati tudi z notranjo zakonodajo kombinata in v zvezi z njo tudi postopati in urejati probleme,
■— člani aktiva ZZB NOV naj še v nadalje podpirajo težnje za učvrščevanje razvojne poti kombinata.
BORBENO, TODA TOVARIŠKO
Po skupnem kosilu se je nadaljevalo prijetno tovariško popoldne. Ljubitelji balinanja so se razdelili v ekipe in merili svoje moči na balinišču. V moški konkurenci so nastopile štiri vrste, ki so tekmovale nato po izločilnem sistemu. V predtekmah sta bili boljši kombinirana ekipa Pe-katete — Ljubljansko področje in Uprava, ki sta premagali ekipo Domžal in pekarno Ljubljana. V finalu je bila najuspešnejša kombinirana ekipa Pekatete — Ljubljansko področje, ki je premagala Upravo, za tretje in četrto mesto pa so Domžalčani po že zelo presenetljivem vodstvu Pekarne tesno zmagali.
Kot običajno sta tudi letos nastopili vrsti bork in gostij, pri čemer so borke tokrat zabeležile povsem neoporečno zmago s 13 : 0.
Zmagovalni vrsti sta prejeli simbolične nagrade, tekme pa je vodil zelo korektno in nepristransko tov. Košak, ki so se mu organizatorji prav tako oddolžili s simboličnim darilom.
RES SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO
Za zaključek so bili gostje letošnje »Bistre 71« postreženi še z zaključno malico,
bolj redki so se —- zaradi toplega vremena — nekajkrat zavrteli ob zvokih ansambla mladih iz Domžal, vsi pa so izražali iskreno zadovoljstvo, da so tudi letos preživeli prijeten dan ob spominih na preteklost, ob načrtih za prihodnost in ob željah za oonovna takšna srečanja. Obžalovali pa so, da tokrat ni bilo med
celota. S tem bomo preprečili, da bi nekdo, ki se bori za izboljšanje in odpravo napak, trpel posledice, zlasti še v delovnih organizacijah, kjer se je to pogosto dogajalo.
Jasno je, da se poraja vprašanje, kako poenotiti delo ZK, da bo prišlo do uresničitve osnovnih interesov delavskega razreda. Toda z upornostjo se bo dalo vse premostiti. V mnogih primerih so se začele razmere že izpreminj ati, torej interes delovnih ljudi vendarle dobiva svojo akcijsko obliko. ZK je v mnogih primerih že odigrala precejšnjo vlogo. Ni pa zadosti, da se ukvarjamo le s postopki pri delu, z modernizacijo, temveč je treba gledati človeka kot nujen subjekt, ne pa ga tehnokratsko jemati kot objekt ob strojih, računalnikih in podobnem. Tako je tudi ob vprašanju mladine. Ni najbolje, da ji nudimo le možnost izobraževanja za pridobivanje poklicnih sposobnosti, temveč jo je treba tudi vzgajati. Zahtevi po večjem znanju je treba dodati prave socialistične samoupravne odnose. Če bodo ljudje občutili, da je samoupravni sistem njihov sistem, se bodo pripravljeni za marsikaj boriti. Težko pa bo to doseči, če bodo nastajale in ostajale meje ter pregrade med posameznimi plastmi ljudi. Povezanost mora obstajati, tesna povezanost med delavci in delovno inteligenco ter med kmeti.
Nekateri se — seveda na jeziku — precej sklicujejo na delavski razred in kažejo na njegove interese, so pa ob tem le bolj demagogi in filozofi in predvsem vneti bolj za lastne interese. Zato je treba gledati, da se bodo tudi delavci primerno izpopolnjevali in izobraževali, da bodo kos v boju proti takim pojavom. ZK pa mora biti ob vsem tem odraz interesov delavskega razreda. Treba se bo sponrijeti z nastajajočimi problemi in z novimi nalogami, ki jih odpirajo ustavni amandmaji. Člani ZK morajo delavcem jasno prikazati in odkriti vse možnosti, ki se jim ponujajo z
njimi glavnega direktorja, popularnega partizanskega »Cu-reta« — ki je doslej vsako leto našel kakšno hudomušno in razvedril svoje sodelavce na ta ali oni način — pa še morda nekaterih, ki so zaradi bolezni ali službene zadržanosti ostali izven tega prijetnega kroga vse bolj in bolj odmikajočih se in izginjajočih starih ljudi — borcev za današnje in prihodnje lepše življenje. Vsi pa zagotavljajo, da bodo še prišli na te skupne proslave in tovariška srečanja.	T. B.
ustavnimi spremembami. S tem pa bo prenehala v delovnih organizacijah in tudi drugod oblast ozke peščice ljudi. Samoupravna oblast mora preiti v roke širokega kroga delovnih ljudi in delovne inteligence, le-ti pa morajo začeti urejati gospodarjenje bolj samostojno, kot so jim bile za to dane možnosti. Vloga ZK bo morala biti vidna na vseh področjih, ZK mora stati na pozicijah tistih, ki želijo in bodo lahko spremenili ter izboljšali vse dosedanje odnose. In končno ne smemo gledati vseh starejših ljudi kot konservativne elemente, zakaj ni rečeno, da je kdo že napreden, če je mlad, nasprotno pa konservativen tisti, ki je star. Mlada generacija si bo morala tudi sama ustvarjati pogoje za življenje, treba pa jo bo hkrati vzgajati v revolucionarnem duhu in uvajati v družbeno politično življenje. To pa je tudi ena od nalog članov ZK in njihovih organizacij, ki je zelo pomembna za nadaljnji razvoj naše socialistične in samoupravne družbe v prihodnosti.
Želim, da bi vaša konferenca in komite ZK opravičila zaupanje članov vaših organizacij, ki so ju izvolili, opravičila pa tudi zaupanje delavskega razreda in delovnih ljudi!
Besede tov. Popita so udeleženci konference toplo pozdravili, nato pa je sledilo poročilo volilne komisije o izidu volitev članov komiteja.
Po tem poročilu so člani konference, poleg izvoljenega komiteja, nadzorne komisije in častnega razsodišča izvolili še tri delovne komisije, in sicer komisijo za organizacijski razvoj in statutarna vprašanja, komisijo za družbeno ekonomska vprašanja ter komisijo za zunanje politična vprašanja.
Na koncu te prve seje občinske konference ZK se je novo izvoljeni sekretar tov. Franci Rejc v imenu komiteja in izvoljenih članov zahvalil za zaupanje ter pozval vse navzoče, naj krepko poprimejo za delo v prihodnje.	T. B.
Samoupravo je
Uefa ckteftiU!
Nadaljevanje z 2. strani
Obravnava
perečih problemov
Aktiv ZK Žito je imel 28. junija zelo pomemben sestanek, ki se ga je udeležilo 44 članov ZK in 20 nečlanov.
Dnevni red je obsegal: ekonomski položaj žitar-skih podjetij, razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, razpravo o organiziranosti ZK v Ljubljani in izvolitev članov občinske konference ZK Ljubljana-Moste-Polje ter ostalo problematiko.
• Položaj in probleme glede žita obrazložil tovariš Franc Puterle takole:	Vsako le-
to pred žetvijo smo se običajno pgovorili, kakšno je stanje glede dobave žita. Sezona v letu 1971/72 pa je zelo kritična zlasti glede problema predelave žita. Kritično stanje je nastalo zaradi vprašanja, kje dobiti vsa sredstva za normalen odkup žita. Cene le-temu so se povečale in že tudi zaloge, ki so bile na razpolago, so se podražile. To pa bo seveda vplivalo na naš proizvodni program, zakaj lastnih zalog za prihodnje obdobje 4 mesecev imamo zelo malo. Sredstev za novi odkup tudi ni in zato ni bilo mogoče dati podjetjem, od katerih odkupujemo žito, potrebnega predujma, prav zato tudi nismo mogli skleniti pogodb za nakup. Vrh tega podjetja, ki dobavljajo žito, niso bila zainteresirana za prodajo, ker so čakala na določitev novih cen žita.
V zvezi s tem smo opozorili republiški izvršni svet, da kombinat ne more prevzeti odgovornosti za posledice, ki se bodo pojavile. Pričakujemo, da bo IS pozitivno posredoval. Značilno pa je, da se v nekaterih republikah zbira zadosten kapital za takšne Potrebe, medtem ko je v Sloveniji položaj glede obratnih sredstev zelo neugoden, kajti žitarska predelovalna podjetja nimajo zadosti lastnih sredstev, da bi sama zagotovila nabavo žita. Zato kaže, “a bo letošnje leto za vsa Podjetja naše panoge v zvezi z nabavo žita zelo kritično.
Pozitivno pa je, da so prav slovenski predstavniki ovrgli ln preprečili podražitev žita, kruha ter osnovnih življenj-skih potrebščin. To pa so do-Segli s predlogom, naj bi republike pokrivale razlike, ozi-roma jih regresirale. Seveda Pričakujemo tudi, da bo ZIS ztrajal pri svoji odločitvi, naj ?! vsaJ nekaj mesecev ne pri-dra^t* razn'^ nameravanih po-
Pri nas v kombinatu si bomo morali prizadevati na sak način, da bomo nakupili Potrebne surovine za predejo0- če bo treba, se bomo
orali poslužiti tudi notranjih szerv, ki v kombinatu prav gotovo še obstajajo.
je tov. Petrovič po-razložil osnutek sa-, -r-.^»,iega sporazuma gle-® delitve dohodka in oseb-m dohodkov: V februarju le-
s je bil sprejet zakon o sa-n°upravnem sporazumevanju
J Nato drobneje
glede tega. Osnova zakona je v tem, da bi dohodek urejali v zvezi s pozitivnostjo delovnih uspehov. Sploh zato, ker je položaj glede določanja osebnih dohodkov precej neurejen. Prihajalo je do velikih razlik v OD ob enakih kvalifikacijah zaposlenih. Zato naj bi bil glede na vse omenjeno uveden določen red.
Letos 28. maja je bil sprejet splošni družbeni dogovor, katerega prvi del se nanaša na osnovna izhodišča samoupravnih sporazumov, ki naj bi jih sklenile gospodarske organizacije in tudi družbene službe. Gospodarske organizacije, ki ne bodo sprejele samoupravnih sporazumov do 8. septembra letos, se bodo morale podrediti zakonu o splošnem družbenem dogovoru, kar pa zanje ne bo ugodno in jim bo povzročilo glede gospodarjenja določene težave. Zato bo vsaka gospodarska organizacija zainteresirana, da se bo vključila v sa-mounravni sporazum.
V okviru Žitne skupnosti SRS so vse gospodarske organizacije živilske industrije pristale na sporazum. Izdelan je bil že tretji osnutek, sindikati pa so tudi že dali svoje pripombe glede njegovih dopolnil ali sprememb. Ko bodo le-te vnesene v sporazum, bo ta kot četrti osnutek predlagan v verifikacijo. Delavski sveti podjetij pa bodo morali do začetka septembra dati svoj pristanek na samoupravni sporazum.
Njegovo bistvo je, da se gospodarske organizacije med seboj sporazumejo glede delitve dohodka. Po sklenitvi sporazuma bo SDK natančno kontrolirala izplačevanje osebnih dohodkov, sploh pa morebitne prekoračitve, na račun katerih bodo morale gospodarske organizacije plačevati precej občutne dajatve. Nato je tov. Petrovič prebral celotni osnutek samoupravnega sporazuma in pojasnil nekatera najznačilnejša določila posameznih členov sporazuma. Poudaril je, da bo treba predlagati potrebne spremembe najkasneje do septembra letos.
O problematiki glede samoupravnega sporazuma se je nato razvila precej obsežna razprava, katere značilnosti so naslednje:
—	pravilne so določbe sporazuma glede mladih kadrov, da je treba sprejemati na delovna mesta le ljudi, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo. S tem se bo preprečila fluktuacija delovne sile, istočasno pa pojavi, da bi zasedali določena delovna mesta ljudje, ki nimajo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacije. To bi se dalo kontrolirati s sistemizacijo delovnih mest in z anketnimi listi ob vstopu novih delavcev na delo.
—	prav bi bilo, da bi samoupravni sporazum zaščitil interese borcev in starejših delavcev, v kolikor pa le-ta ne, pa bi bilo treba določbe glede zasedbe delovnih mest teh ljudi vnesti v interni pravilnik, kot določbe obstajajo že
v sedanjem, obstoječem internem pravilniku o izobraževanju. Za mlade pa seveda ne bi smelo biti nobenih izjem. Nasprotno pa bi jim bilo treba omogočiti pridobitev primernih kvalifikacij, seveda v kolikor so za to tudi sami zainteresirani.
— Na kraju razprave je bilo ugotovljeno, da samoupravni sporazum nikjer ne omenja minulega dela in da v nekaterih določilih izzveni celo tako, kot da je nespodbuden ali nestimulativen za pridne delavce, spodbuja ali stimulira pa tiste, ki jim ni treba, da bi bili pri delu pridni.
•	Sekretar ZK tov. Mihelič je nato pojasnil stanje glede organiziranosti komunistov v Ljubljani. Poudaril je, da so bili vzroki mrtvila v premalo spodbudni dejavnosti dosedanjih četrtnih komitejev. Da bi delo poživili, je bilo sklenjeno znova ustanoviti občinske konference in komiteje, da bi se v teh občinskih organizacijah resnično izvajale in uresničevale naloge, ki so članom ZK in njihovim organizacijam naložene. Ob tem pa bo treba prečistiti vrste članov ZK, ki so nedelavni in se celo ne udeležujejo sestankov osnovne organizacije. Bolje, da je članov v organizaciji manj, pa da se ob njih čuti primerna delavnost in seveda tudi kvaliteta dela. Potreben bo tudi akcijski program, ki ga sicer OOZK kombinata ima, a ga bo treba še dopolniti.
Glede na to, da gre za ustanovitev občinske konference in komiteja ZK Ljubljana-Mo-ste-Polje, naj bi OZK izvolila dva člana občinske konference.
V zvezi s tem sta bila predlagana tov. Bogo Bratina in Slavko Puš, ki so ju člani osnovne organizacije tudi izvolili. Za člana občinske konference SZDL pa je bil predlagan in izvoljen tov. Edo Novak.
•	Precej živahna razprava se je razvila o akciji glede samoprispevka za podpiranje vzgojno varstvenih ustanov in šol, oziroma za gradnjo prepotrebnih objektov v te namene. Sklenjeno je bilo, da bo v okviru kombinata jeseni sklican sestanek, na katerem naj bi se pogovorili o akciji ter predlogih. Načelno so se vsi strinjali s podporo te akcije, pripomnili pa so, naj bi bila pri tem upoštevana določena merila v zvezi z osebnimi dohodki zaposlenih, glede števila družinskih članov, ki jih morajo delavci preživljati, prav tako pa tudi glede tistih, ki imajo otroke v vzgojnih zavodih in s tem njihove usluge tudi koristijo.
•	V zadnjem delu sestanka je bil udeležencem zelo jasno in odprto prikazan mednarodni položaj v svetu, pri čemer zahodne in vzhodne sile skušajo izrabljati trenutne slabosti naše države, jih celo na vse načine napihovati, ob tem pa izvajati pritisk na nas. Ob vsem tem jim še najbolj ni-
sta všeč naš družbeno politični red in samoupravni sistem. Tega pa je treba prav v zvezi z uvajanjem ustavnih sprememb še bolj razviti in krepiti, prav tako pa utrjevati enotnost delovnega razreda in jugoslovanskih narodov in narodnosti nasploh. Svet nas sicer različno ocenjuje. Nekateri pozitivno, drugi pa nam ne želijo nič dobrega. Napačno prikazujejo našo NOB, pri čemer se zlasti SZ poslužuje različnih prijemov. Zato je od nas naj-
bolj odvisno, kako bomo rešili naše notranje razmere in se postavili na trdne noge, sploh glede enotnosti v nacionalnih vprašanjih ter glede ekonomskega položaja. Pri vsem tem pa je zlasti treba pomesti z ljudmi in z vsem, kar ne sodi v naš socialistični sistem in ga kvari.
Zato je še posebej potrebna disciplina in trdna organiziranost članov ZK, borcev in članov ostalih družbeno političnih organizacij, omahljivci pa naj odpadejo!
Uspehi bodo v skupnem delu
Nadaljevanje s 1. strani
so zadovoljivi. Problematiko rešujemo odprto in konstruktivno v okviru upravnega odbora oziroma kolegija direktorjev, pa tudi v okviru strokovnih komisij. Takšno reševanje je zelo koristno za bolj in za manj razvite stroke ali delovne organizacije. Zlasti še pri uvajanju sodobne tehnologije ter pri modernizaciji podjetij in njihovih obratov.-
— Kaj pa je trenutno najaktualnejši problem v okviru združenja?
»Vsekakor letošnje velike težave pri odkupu pšenice. Problem je namreč v tem, da poslovne banke niso zagotovile mlinski industriji niti najosnovnejših odkupnih kreditov za nabavo sezonskih zalog pšenice. Zaradi tega podjetja do danes skoraj nimajo sklenjenih pogodb, kar pa pomeni, da je zanje pšenica vsak dan dražja, tudi če bo moč v prihodnje pridobiti ustrezne kredite. Lastnih sredstev pa mlinska industrija skoraj nima, kar je posledica stalnega administrativnega urejanja cen, ki ne dovoljuje oziroma ne omogoča podjetjem niti najmanjših akumulacij.
Združenje je seveda ob tem problemu takoj posredovalo pri republiški skupščini in pri Izvršnem svetu SRS. Organizirani so bili razgovori s predstavniki Narodne banke in
združenja poslovnih bank. Ob tem je bil sprejet sklep, da bodo banke zagotovile, na podlagi predložene dinamike mlinske industrije, dve tretjini sredstev. Ta sklep pa v času najinega razgovora še ni bil uresničen. Upajmo, da bo!
Pri vsem tem ne morem mimo omembe stalnega problema, ki obstaja v administrativnem določanju cen skoraj vsem artiklom naše stroke. Podjetja večinoma ne morejo pokrivati niti dejanskih stroškov predelave — mlev-ski izdelki, kruh — kaj še, da bi lahko predvidela tudi najmanjše akumulacije, na podlagi katerih bi oblikovala svojo razvojno politiko, sledila sodobnim dosežkom te vrste industrije in se nasploh lahko modernizirala.«
— Na koncu še, kaj menite o Glasniku Žito?
»Prejemam ga in ga v celoti preberem. Glede na to, da imam priložnost prebirati glasila te stroke, ki izhajajo v republiki in izven nje, lahko podam o njem svojo sodbo. Menim, da je Glasnik eden od najboljših in najbolje urejanih časopisov naše stroke, tako po neposrednosti glede notranje problematike, kakor tudi glede obveščenosti o širšem družbenem dogajanju.«
— Tovariš direktor, hvala za razgovor,	T. B.
Pekarna Kočevje z novim »osrčjem«
Nadaljevanje s 3. strani
iskat. To je povzročalo tudi določen nered pri delu v ekspeditu in delavnicah. Sedaj pa dobe stranke kruh ob dogovorjenem času in točno glede na naročene količine.
Vsekakor lahko zatrdim, da nam je ta rekonstrukcija pripomogla k splošnemu zadovoljstvu. Zadovoljni so delavci, ker je manj fizičnega dela, delovni čas pa krajši in bolje urejen, zadovoljni smo mi zaradi dobrega prometa in prodaje, zadovoljni pa, vsaj kot se sproti zanimamo, tudi kupci.«
Rekonstrukcija pekarne v Kočevju, pa čeprav je do-
bila le novo »osrčje«, je vnesla med ta kolektiv novo življenje, jim vlila samozaupanje in dala spodbudo za nadaljnje delo v prihodnosti. O tej pa, kot smo zapisali, mislijo kar najbolje — z željo po novi pekarni. Bržkone ne bodo zaman upali in predolgo čakali na — še lepšo prihodnost.
No, nekaj pa me je zmotilo. Nad prodajalno in prostori uprave je še vedno napis »Pekarna in slaščičarna«. O »Žitu« pa nobenega sledu ... Zakaj tako? Menda ne bi škodilo na zid pritrditi vsaj emblem kombinata, če se že komu zdi škoda stroškov za večji napis! Kdo naj bi odgovoril na to vprašanje?
Na cestah vse nevarnejše!
Sedanji letni čas je zopet eden izmed takih, ki vpliva na spremembo prometnih razmer. Te pa zopet naprej na prometno varnost, od katere je sploh odvisno, koliko in kakšne nezgode bodo prizadevale ljudi na poti v službo, domov, po opravkih ali kamorkoli.
Načeli smo spet vprašanje, ki se pač vsak dan pojavlja, ko ne mine dan, da se o njem tudi v službi ne bi pogovarjali, saj je prav v prometnih nezgodah dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 39 ljudi. Teh ta dan ni v službo, tudi naslednji dan jih ni, ker so potrebni skrbnega zdravljenja. Še več, poprečno skoraj za dva na dan pa ni več pomoči. Takšen je promet danes. Toliko je zaradi te»a prometnih nezgod.
Ko tako razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozijo s kolesi, da je nevarnost prometnih nezgod mnogo večja, kot je to bilo pred nekaj leti. Res dve, tri leta ni veliko. Vendar pa pogled na naše ceste pove svoje. Samo od lani do letos se je povečalo število motornih vozil na primer za toliko, kot jih je bilo vseh v Sloveniji leta 1958. In če smo že tedaj svarili pred nevarnostjo prometnih nesreč, moramo danes to storiti z desetkratnim poudarkom.
Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spremenile. Res je. Poglejmo, na primer, danes ni več lastnika avtomobila, ki bi zaradi neugodnih vremenskih razmer imel avtomobil lepo spravljen v garaži. Velika večina jih uporablja za vožnjo v službo. Če to ne, pa ob zasebnih opravkih izven službe. Skratka, avtomobil je v uporabi. Zelo veliko ljudi se v službo tudi ne vozi več z avtobusi, ampak s kolesi. Saj vemo, zakaj? Ceneje je. In tudi takih je veliko, ki se ob lepem vremenu odpravljajo v službo peš. Tako se torej dogaja, da so ceste vse bolj polne, v času prometnih konic pa celo zatrpane z vozili, kolesarji in pešci.
Znano je, da se prav v času naj hujše prometne gneče tudi vsem najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilistom, kar no-meni, da mnogi v tej časovni stiski »pozabijo« paziti nase ali še bolj pozabijo paziti na drugega. Prav zaradi tega so prometne nesreče ob času od-
Izdaja Živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljub IJarra — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani
hoda oziroma prihoda ljudi na delo ali z dela tako pogoste.
Tudi v največji časovni stiski, ko smo na cestah, si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer se nam bo skoraj gotovo primerila nesreča. Prometna nesreča je tako nepričakovan, nepredviden dogodek, da zanjo zadostuje le terenutek raztresenosti, nepazljivosti ali česar koli, kar ni povezano s previdnim in s premišljenim ravnanjem na cesti.
Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ — pešcem in kolesarjem. V interesu njihove varnosti je prav, da dosledno upoštevajo cestno prometne predpise. Pešci!
Prečkajte cesto le na označenih prehodih za pešce. Prečkajte jo v skupinah, ne stopite na prehod, ko so motorna vozila že blizu prehoda. Po cesti hodite po skrajni strani, če ni pločnikov samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj veste, kako ozke so naše ceste in kaj se zato lahko zgodi.
Kolesarji! Uporabljajte skrajni desni del vozišča in ne vozite vštric. Imejte kolo vedno popolnoma tehnično v redu s popolno in predpisano opremo, zlasti naj bodo v redu zavore, odbojna stekla in luč!
To so le osnovni skromni napotki, ki jih upoštevajte, da vas bodo obvarovali pred usodno napako in prometno nezgodo.
Marjan Meti jak
Izkoristimo vsak trenutek!
Mnogokrat odlagamo kakšen opravek na poznejši čas ali na naslednji dan. Pri tem radi pozabljamo na spoznanje, da je najprimernejši in najboljši čas, da nekaj opravimo — prav naslednji trenutek.
Trenutek, drobec časa, pride — in že je izginil. Nikoli se več ne povrne! Neprenehoma kapljajo sekunde, minevajo ure, dnevi in leta ter odhajajo v nepovratnost. Zato ceni modrijan čas kot svoje največje bogastvo, kajti to bogastvo nikoli ne narašča, temveč se neprestano zmanjšuje.
Vsak človek bi se moral nad tem zamisliti in si zapisati v srce, da je vsak dan najboljši dan vsega leta. Vsak dan naj vsebuje urico več veselja, sreče in harmonije kot prejšnji dan.
Mnogi ljudje živijo v preteklosti, izgubljajo se v mislih na tiste lepe, srečne stare čase, ki so jih nekoč doživljali. Drugi spet strmijo v prihodnost in so pri tem slepi za ugodne priložnosti, ki jih prinašajo sedanji trenutki.
Kdor je le enkrat resno poskusil, da osredotoči svoje misli na naloge, ki so v tistem trenutku pred njim, tega bo prešinilo kot blisk z jasnega: spoznal bo, kakšen neumnež je bil. Ko je spregledal, kar mu je nudila sedanjost, je imel premalo od svojega življenja.
Ali vemo, kaj se bo zgodilo jutri ali v naslednjem letu? Ne! Zato je najbolje, da se lotimo tega, kar lahko storimo danes. Izpolnjujmo dolžnosti, ki jih prinaša sedanji trenutek. Potem bomo odkrili v sedanjosti mnogo_ pri-ložnsti in možnosti, o katerih se nam niti ne sanja.
Ne sanjarimo v daljavo, ampak opravimo delo, ki je pravkar pred nami. In bodimo z vsem svojim srcem pri stvari! Kdor tako dela, bo občutil blagodejni učinek takega ravnanja.
Ali nas skrbi prihodnost? Smo zaradi nje v dvomih? Ali si želimo nasveta zaradi stvari, ki je pred nami?
Najbolje je, da v tem primeru opravimo naloge, ki so pravkar pred nami — ostalo pa prepustimo času, ki nam bo že sam prinesel odgovor. Če živimo v sedanjosti in delamo kot najbolje moremo, potem smo storili vse, kar je v naši moči tudi za prihodnost.
In če smo zamudili kakšno ugodno priložnost? Ne bodimo zaradi tega žalostni, kajti vsak trenutek nam prinaša nove in boljše priložnosti.
Živimo kot otroci v sedanjosti. Večkrat zaide žalost v otroško srce. Toda, ko oblak izgine, se njegovo srce ponovno veseli sonca. Otrok živi popolnoma v sedanjosti in si iz nje ustvarja kraljestvo prihodnosti. Otroka ne mučijo skrbi zaradi stvari, ki bodo mogoče prišle, verjetno pa se ne bodo nikoli zgodile.
Naučimo se slediti klicu sedanjosti. Ne imejmo naših vsakdanjih nalog za težje, kot so v resnici, in ne prelagajmo jih v prihodnost.
Ne poskušajmo opraviti vsega naenkrat, temveč drugo za drugim. Za sto metrov dolgo pot potrebujemo približno sto korakov, pri tem pa moramo paziti le na naslednji korak. Opraviti moramo samo dolžnost, ki nam jo nalaga sedanja ura — z ljubeznijo, sproščenostjo in veseljem.
Niti minute ne smemo zapraviti s skrbmi za prihodnost. Izkoristiti moramo bežeči čas in storiti to, kar hočemo, takoj. Vsak izgubljeni trenutek namreč pomeni zapravljeno energijo in tudi denar.	sg
Izlet na Triglav
14. in 15. avgusta prireja rekreacijski aktiv Žita izlet za čiane na naš najvišji vrh Triglav (2864 m).
Vodja izleta: Šlamberger Vlado
14.	avgusta ob 8. uri odhod z Rudnega polja (1380 m).
—	Pokljuka izpred gozdarske koče prek planine Konj-ščice (1300 m), Studorskega prevala (2000 m) na Vodnikovo kočo (2833 m) na Velem polju (3 ure hoda),
—	počitek, z Vodnikove koče prek Konjskega sedla (2250 m) na Kredarico (2553 m) — 2 uri, spanje.
15.	avgusta: ob 5. uri na vrh Triglava (2864 m) — 1 ura, nato prek Kredarice, Konjskega sedla, Vodnikove koče, Studorskega prevala, Kanjščice na Rudno polje (5 ur), nato v popoldanskih urah kopanje na Bledu.
Udeležence izleta opozarjamo, da upoštevajo navodila vodje izleta. Vodja izleta v primeru slabega vremena lahko spremeni program. Spanje v Triglavskem domu na Kredarici ne bo komfortno, ker je dom vedno poln. Otroci ped 12. letom naj se izleta ne udeležijo, ker je prenaporen in vodstvo izleta za otroke ne odgovarja. V planinskih kočah se dobi hrana in pijača.
Sestanek 11. avgusta v sredo ob 14. uri v sejni sobi.
Podrobna navodila:
Obleka: dolge hlače ali pumparice, topla srajca ali bluza, pulover, toplo spodnje perilo, volnene nogavice, volnena kapa, volnene rokavice, vetrovka (bunda), pelerina, kratke hlače ali kopalke in pokrivalo za zaščito pred soncem.
Obutev: močni visoki čevlji z gumi podplatom.
Oprema: nahrbtnik, baterija, sončna očala in krema za sončenje.
Hrana in pijača: keksi, sadje, sadni sokovi, mineralna voda brez alkohola.
Rrekreacijski aktiv vas vabi, da se prijavite najkasneje do 5. avgusta 1971.
Prijave sprejema tov. Alenka Griinfeld, Žito, Ljubljana, Šmartinska 154. Še je čas, prijavite se in uživajte v lepih slovenskih gorah!
Sindikalna izleta
TUD! PEKATETE NA GORENJSKEM
Sindikalna organizacija tovarne Pekatete je organizirala svoj prvi in doslej edini izlet za svoje članice in člane septembra 1969. Letos, 19. junija pa so organizirali drugega po vrsti in odšli na pot približno tako kot teden dni prej tovarna Šumi — na Gorenjsko.
Člani sindikata so na ta izlet lahko peljali tudi svoje družinske člane in tako se je ta dan zjutraj zbralo na Šmar-tinski cesti in nato še v mestu pred sodiščem nad 60 udeležencev.
Po odhodu iz Ljubljane ob pol osmih zjutraj je zavladalo v obsežnem avtobusu zares prijetno izletniško razpoloženje in kar hitro je minila vožnja do prvega postanka, v pekarni Lesce. Tam jih je sprejel in pozdravil direktor DE tov. Pintar ter jim podrobno razkazal pekarno ter obrat za izdelavo mehkih kolačev, po ogledu vseh delovnih prostorov pa so imeli izletniki v dvorani enote zakusko.
Iz Lesc jih je peljala pot v Vintgar pri Bledu, odkoder so se vrnili v Zako, kjer je znani veslaški center. Tam so se podprli z izdatno malico in se nato odpeljali naprej proti Bohinju na ogled slapa Savice. Večina izletnikov se je podala prav do izvira, nakar so imeli skupno kosilo v Mladinskem domu. Ko so že krenili na ogled Bohinjskega jezera, pa so srečali glavnega direktorja Puterla, ki je s svojima sodelavcema Petrovičem in Šefmanom pripeljal na ogled Bohinja ugledne goste iz SR Srbije. Le-ti so se takoj pomešali med izletnike in v prijetnem razgovoru je čas kar prehitro minil. Ob 18. uri so se izletniki vrnili domov.
Ob zaključku izleta so si
bili vsi edini, da je treba podobne izlete še organizirati, zato je vodstvo sindikalne organizacije Pekatet sklenilo tudi prihodnje leto organizirati podoben sindikalni izlet.
LJUBLJANSKO PODROČJE V LUKOVICI
V soboto, 26. junija, je sindikalna organizacija DE Ljubljansko področje organizirala za svoje člane piknik v znanem Rokovnjaškem taboru na Brdu pri Lukovici. Člani sindikata in njihove družine so se na pikniku zbrali v lepem številu, bilo jih je nad 120. S svojih domov so se odpeljali z lastnimi ali pa javnimi prevoznimi sredstvi na dogovorjeni cilj, na Brdo. Tam so imeli že vse pripravljeno za malico, kosilo in popoldanski prigrizek, vse pa je sindikalna organizacija pripravila v lastni režiji.
Zjutraj je ta dan sicer hudo nalivalo, ob 9. uri, ko je bil domenjen zbor vseh izletnikov, pa se je zjasnilo in je bilo vreme zelo naklonjeno vse do večera. Ob obilnih zalogajih na prostem v senci dreves so preživeli prav prijeten dan in oddih. Razvedrili so se ob zvoki k tria »Nadušljivih mlinarjev«, ki so na harmoniki, kitari in basu izvabljali prijetne zvoke za ples in zabavo.
Piknik je obiskal tudi glavni direktor Puterle, ki je bil za udeležbo, hkrati z direktorjem DE Ljubljansko področje Bratino, »nagrajen« s pečeno svinjsko glavo. To je vzbudilo ob podelitvi obema med udeleženci veliko veselosti.
Zvečer, po lepo preživetem dnevu, so se vsi zadovoljni vračali na svoje domove z željo, da bi do takšnih tovariških srečanj še prišlo.