855^ AA
OSREDNJA KMJUNlCA P.P.126
60100200
PRimUHtSKI DNEVNIK
PpStnlna plačana v gotovini p	n- n i>
Abb. postale I gruppo (..ena Jol) IlT
Leto XXXV. Št. 111 (10.330)
TRST, petek, 18. maja 1979
S?fnnrliNf?Piafni i«hUnlVmLrfiQL3Hma,ia 19«. njegov pretocJnilc PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vci Pl Gorenji Trebuši, od 16. septembra 1944 do 1. maja 1943 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1845 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izžla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
GLAVNA TARČA SO KOMUNISTI
Predvolilna polemika KD postaja vsak dan ostrejša
De Martino: Enotnost levice glavni cilj PSI
RIM _ Demokrščanski voditelji n Posvet'b včerajšnja zborovanja Povsem vprašanju, kako je tre-tolmačiti Morovo misel in se ob j*te seveda še zlasti ustavili pri Problemu vstopa komunistov v vla-Serijo govorov je začel Giovan-01 Galloni, ki se je žolčno obregnil "b Ingraov govor mladim. Predsed-Ot demokrščanskih poslancev je Zvrnil obtožbo (resnici na ljubo, P® je predsednik poslanske zborni-ni formulira! v taki obliki), da J* njegova stranka ni nikoli resno aonla proti terorizmu in prevratni tvu- Po Gallonijevem mnenju je esnica ravno nasprotna: z za vranjem teorije nasprotnih ekstre-te^nov to komunisti dejansko do-S^tili, 4da ^ na njihovi levi raz-j? območje prevratništva.*
Gallonj ,ie v nadaljevanju svoje-P°sega poudaril, da je država ‘»beležila pomemben napredek pod qe*nokršianskim vodstvom, če In P®8. skrbi, da bi »ob sedanji o-enzivj lahko družbeno nazadovali.* o njegovem mnenju je KPI po-»premik države na desno tedaj mora KD usmerjati ta pre r11* proti demokratičnim in nekva-j "»' ‘stičnim ciljem)* s svojim »nate'1" in ultimativnim izsiljevanjem za«opst\a v vladi*.
^Predsednik senata Fanfani je v 5?r‘ju v razgovoru s časnikarji po-da Morova linija. »ni bila 'Ja popuščanja*. Corrado Belci S® v današnjem uvodnem članku dIs®* ne8a glasila «11 Popolo* na-ij®,a. da «Moro ni nikoli mislil k tv°riti koalicijo soglasja v vlad-koalicijo in sodelovanje v vladi, čeravno je bil morda njegov cilj ^ "stvariti pogoje za izmenjavo d krmilom države*. Vse to kaže,
- so demokrščanski voditelji zelo skrbi jeni da se ne bi predstavili uvcem kot nasprotniki Morove '“»e, pač pa kot nadaljevalci Jt6oyega izročila.
p-T^at Cattin je s svoje strani ne-• redno polemiziral z Berlinguer-'n posrčdno tudi z Andreotti-f.'n' krščanski demokraciji ni in “o petih kolon kot trdi Berlin-je poudaril demokrščanski {jT~“aj|)ik, k; je tudi menil, da d^jsti že po miselnosti vidijo v ranjj dialektiki KD «podtalno za-j^bštvo* kar dokazuje tudi dejstvo letih* «Pietro Secchia v zadnjih svojega življenja bal, da ga nj?"ov' strankarski tovariši
h^at Cattin je nato odločno krizi^.®] Andreottija (dasj ni nikoli i-lt0 el 'mena predsednika vlade), naPa<tel nekatere demokrščan-gi ^Prijatelje*, ki z nejasnimi pose-rt,ng 'i° zaupanje v krščansko de-štCvrac'jo. KD ne ponuja predsednice ’ ne misli na spremembo volil-®bn^ .^kona in njen glavni cilj je lid. Vltev politike demokratične so-stovnosti-.faradi zadržanja kcmuni-te^’ Pa je nujno »pomisliti na al-nji »Gve, ki naj preprečijo nadalj-oIp02®®b>P manjšinskih vlad in naj brkr .'J0 normalno delovanje vseh jevit^rul' teles*. Ost proti Andreotti-Nnn -eno*3arvn'm vladam in proti vladi 1 , .manjšinski tristrankarski titpa *** Pospešuje razkroj*, je o-
livcem, ki živijo v Italiji. Povratek zdomcev z železnico iz tujine bo brezplačen.
®1°kra^-ani Je' J’e krščanska de-tnjg0ac'ja sklenila, da zaostri pole-*Pešj V tej voRlni kampanji in po-Kar , s.y°J preokret proti centru, bliju^beva stranke, ki so ji naj-,naJ omenimo, da se liberalci Itatero da bi stopili v vlado, iz ^""isr ■ ^ jasno izključeni korale. l' m tudi »democrazia nazio-bfiso^PPPbarja, da bi bila njena ‘tedirT?^ nujna v morebitni levo-% ,, Večini, da bi bila «koali-c'®lde^atVnoveaena na desno*. So-Ko u teokratski sekretar Pietro Lon-HjJ* sv,°je strani zavrnil tako mo-bi vlado s komunisti, kot tu-^^l.iuz r^n° drugo formulo, ki bi {Ma fV?*a njegovo stranko. Pa live^® . atero se predstavlja vo-°tezipi'; Je terej «ali v vladi, ali v J'*- Še najbolj zmeren je bil *itii t; tePublikanski voditelj Bia-teedn ' Je trd:l, da je treba dati blrn f st Programu in ne politič-^[te-mulam.
*®jnik cradeva socialiste je podari QniIi?Por.**e včeraj kritiziral si-b>(j £°bučnih odnosov, po katerem s a. aila neka stranka «izbrana» “i bije ^telno vlada medtem ko naj «rnia nIrPge močne sile obsojene na rjbb^h1'1.0. »Pozicijo.*
'"vši socialistični sekretar 5°čia|ist 110 Je poudaril, da je cilj J* iška'l enotni nastop levice ir* b)eb Kn • "e^e vmesne lokacije S1 "bi v ln KPI- Craxi, ki se te dni Skočil ^bednji Italiji, pa je osre-\H* Vn* / Je.. Posege predvsem na teJjtjru *“anji: na politiko papeža «eL, ate, da znatno ceni nje-§ bmenski* čut) in na terori-r • v zvez' Je socialistični ? ar«! 'pazil zadovoljstvo zara-^ b>C|!J •v Gen°vi in predlagal, 1, bagraP° ugrabitvi Mora, naj v bj ni« 11 z denarjem vsakogar, teri^teogočil aretacijo nekega te-
H	_________ P. P.
5®š{a, T Ministrstvo za prevoze ob-• ii, ua bodo za iMjitične volitve evropske volitve 10. h- '"lisk* — 18. junija za obnovo q*č»	deželnega sveta želez-
te 70 odstotne popuste vo-
Podpisali osnutek nove delovne pogodbe poljskih delavcev
RIM — Na ministrstvu za delo so včeraj podpisali osnutek sporazuma za obnovo delovne pogodbe poljskih delavcev. Pozitivno so se tako zaključila prva pomembnejša pogajanja za obnovo delovnih pogodb. Osnutek bo morala sedaj potrditi še baza.
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito in sekretar KP SZ Leonid Brežnjev pred začetkom včerajšnjih pogovorov v Kremlju	(Telefoto ANSA-UPI)
.............................................
ZASEDANJE MINISTROV ZA ENERGIJO EGS V BRUSLJU
EVROPSKI DEVETERICI ŠE NI USPELO URESNIČITI ZADOVOLJIVEGA VARČEVANJA
Nove podražitve nafte - ZDA pokupljajo razpoložljive količine ■ Izredni dobički multinacionalnih naftnih družb
BRUSELJ — Dosedanji ukrepi za energetsko varčevanje v Evropski gospodarski skupnosti niso poželi zaželenih rezultatov. To je v bistvu glavna ugotovitev včerajšnjega bruseljskega sestanka ministrov za e-nergijo EGS. Evropska «deveterica» je od začetka leta prihranila le 3,5 odstotka od celokupnega nakupa nafte, meja 5 odstotkov je še daleč in jo bodo posamezne članice le s težavo dosegle.
Italijo je na bruseljskem sestanku zastopal minister za industrijo Nioolazzi, k' je med drugim izjavil, da obstaja sum, da so umetno povzročili pomanjkanje goriva na tržišču, ki ga hočejo multinacionalne družbe s pridom vnovčiti. Glede varčevalnih ukrepov je Nicolazzi časnikarjem izjavil, da je samo Belgija dosegla predvideno 5-odstotno varčevalno raven, vse ostale članice pa so še daleč od tega cilja. Vsekakor Nicolazzi ne nasprotuje nadzorstvu
EGS nad morebitnimi varčevalnimi ukrepi posameznih članic.
Ministri pa so predvsem proučili dokument o sedanjem položaju na naftnem tržišču in o bodočih izgle-dih, ki ga je sestavil izvršni odbor v Bruslju in problem dialoga z državami proizvajalkami nafte. Srečanje ministrov pa ni nakazalo konkretnih predlogov za izhod iz krize, seja je bila predvsem informativnega značaja. Ustrezne ukrepe in rešitve bodo morale sedaj poiskati posamezne vlade. Italijanska* se; bo W vsej Verjetnosti sestala že v sredo, da bi proučila in morda tudi odobrila nekatere kratkoročne Nicolaz-zijeve predloge o energetskem varčevanju. Tu predvsem mislimo na podražitev dizlovega olja, znižanja maksimalne hitrosti za tovornjake in spremembo umika nočnih lokalov. Nedvomno bo Nicolazzi predložil še druge ukrepe, ki pa ne bodo prizadeli zasebnega prometa, saj je
ministrstvo za energijo Združenih dr rmc-sečju kar 551 milijonov funtov
EDEN MRTEV IN ENAINTRIDESET RANJENIH
Silovita eksplozija razdejala 3 trgovino
Ogromna škoda na stavbah v trgovskem središču Sassarija Preiskovalci izključujejo možnost bombnega atentata
i ‘H d 7 "UOO
S ®kV.Ra de:
SASSARI — Silovita eksplozija jc-sinoči ob 19.20 razdejala tri trgovine in poškodovala številne druge v Ul. C. Battisti in Trgu Tola v trgovskem središču Sassarija. Številni ljudje na trgu, bila je namreč ura največjega prometa, so se v paniki razbežali, precej pa se jih je moralo zateči po zdravniško pomoč.
Takoj zatem so s presunljivim tuljenjem tiren pridrveli na kraj gasilci in reševalci Rdečega križa, medtem ko so karabinjerji in policijski agenti z živim kordonom preprečevali radovednežem dohod na prizorišče nesreče.
Že.prvi pogled na razdejano poslopje, kjer je bila tobakarna Silvia Visnovitza, jugoslovanskega porekla, a sedaj italijanskega državljana, .je dal ruzumeti, da je bila prav ta prodajalna epicenter eksplo zije, ki .je uničila tudi sosednji knjigarno in zlatarno, medtem ko je silovit zračili pritisk razbil šipe na vseh hišah, od katerih se je od-krušil tudi omet.
Zaradi domnev, da so nekateri ostali pod ruševinami najbolj prizadetega poslopja, so se gasilci lotili odstranjevanja ruševin. Po kratkem iskanju so izpod opek in ometa potegnili negibno truplo 3.i-letne-ga Claudia Pintoreja. zaročenca Visnovitzeve hčere Terese.
Prva vest, ki .je spravila na noge tudi agente Digosa, je bila o bombnem atentatu ter o treh mrtvih m 20 ranjenih. Šele kasneje, ko so na kraj prišli izvedenci občinskega podjetja za plin, se je pojavila domneva, da gre za eksplozijo brez političnega ozadja. Sumijo namreč, točneje bodo lahko ugotovili šele danes, da je eksplodirala in to v tobakami, kjer je škoda največja, plinska steklenka. Vsekakor se preiskava, ki jo vodi kvestor v Sassa-riju dr. Giovanni Carriero, nada ljuje.	.
Kvestor se sicer o vzrokih eksplo zije ni hotel jasno izreči, pa čeprav bil mnenja, da je domneva o atentatu malo neverjetna. Potrdil je smrt Claudia Pintoreja in dodal, da
je v bolnišnicah, kjer so okrepili zdravstveno službo, 31 ranjenih, od katerih sta dve ženski v brezupnem stanju.
V preiskovalnih krogih ne izključujejo možnost eksplozije plina, ki naj bi uhajal iz podzemske mestne napeljave. Že nekaj dni so se namreč ljudje pritoževali zaradi zadajanja po plinu. Izvedelo se je tudi, da so sodni organi odredili zaplembo avta, ki je bil parkiran ob tobakami in katerega je zračni pritisk dobesedno vrgel na drugo stran ceste.
Pozno zvečer je v bolnišnici, kamor so jo sprejeli po eksploziji, podlegla poškodbam 75-letna Maria Sanna.
avtomobilist pred volitvami «nedo-takljiv*.
Energetska kriza se torej ni še razčistila. Vesti z naftnega tržišča so iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Po venezuelski podražitvi je zvišal ceno nafte tudi Abu Dabi. Libija bo to storila v kratkem in je že obvestila svoje odjemalce, Alžirija pa napoveduje, da bo na prihodnjem zasedanju OPEČ zahteva la 20-odstotno podražitev nafte. Da bi bil položaj še bolj zapleten,, je
nalne »naftne družbe, ki jim je predvsem do lastnega dobička in se za nafte žejni Zahod sploh ne zmenijo. Proizvajalke so že pred meseci opozarjale vlade razvitih držav, naj preprečijo špekulacije s cenami, saj je izkupiček pri podražitvah za proizvajalke minimalen, vso smetano poberejo kot običajno razne multinacionalne družbe. Dovolj zgovoren dokaz je včerajšnja objava trimesečne bilance skupine Royal Dutsh-Shell, ki je imela v letošnjem tri-
OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V SOVJETSKI ZVEZI
Dvostransko sodelovanje v ospredju pogo v or o v med Titom in Brežnje vom
Državnika sla namenila precejšnjo pozornost aktualnim mednarodnim probtemom Poudarek na pomenu odkritega, vsebinskega in tvornega dialoga med SFRJ in SZ
Časnikarji RAI proti omejevanju svoje avtonomij«
žav Amerike ukazalo ameriškim petrolejskim družbam, naj kupijo na tržišču nadaljnje količine nafte, ne glede na ceno. Tako zadržanje Carterjeve administracije je v ostrem nasprotju z izjavami o skupnih pobudah vseh razvitih držav za zajezitev povpraševanja. ZDA bodo torej s svojim pokupovanjem še zmanjšale ponudbo nafte, ld bo še dra žja in si jo bodo lahko privoščile le države s trdno valuto in gospodarstvom, Upanje Italije, da bi mimo multinacionalnih družb dobila nafto iz Saudove Arabije, se tako zmanjšuje. Riad bo nedvomno raje prodajal nafto bogati Ameriki kot zadolženi Italiji.
Energetska kriza zaskrbljuje tudi Pentagon, saj je ameriška vojska glavni državni porabnik ogljikovodikov, »bencinska suša* pa ima lahko zanjo dramatične posledice. Vojaški strokovnjaki in znanstveniki se na vse kriplje trudijo, da bi z uvajanjem novih tehnologij vsaj nekoliko omejili odvisnost ameriškega vojaškega stroja od naftnih dobav, obenem sodelujejo s strokovnjaki ministrstva za energijo pri iskanju alternativnih virov energije.
Medtem je ameriška obveščevalna služba CIA izdala študijo o povečanju naftne proizvodnje. Izgledi za bodočnost so po študiji pesimistični, saj bodo nove odkritja naftnih ležišč le delno nadoknadila izčrpanje starih ležišč, da bo količina nafte na tržišču v prihodnjih letih ostala nespremenjena. To bo sprožilo hude napetosti med razvitimi in nerazvitimi državami, če ne bodo države dosegle okvirnega sporazuma o smotrni porazdelitvi nafte.
Ob vsem tem pa se premalo poudarja, da so za sedanji položaj v dobršni meri krive tudi multinacio-
dobička, v ensikerh obdobju lani pa le 29J milijonov funtov. In to so le uradne številke, venezuelsko ministrstvo za1 energijo in ‘petrolej trdi, da so multinacionalne družbe zvišale svoje dobičke zaradi iranske krize kar ža 300 odstotkov. V takem položaju bi bila torej rešitev enostavna, a kot kaže so multinacionalne naftne družbe močnejše od samih zahodnih vlad. (voc)
MOSKVA — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito in generalni sekretar KP SZ in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Leonid Brežnjev sta včeraj v Kremlju začela pogovore o odnosih med državama in aktual nih mednarodnih vprašanjih. V pogo vorih, ki so — kot poroča Tanjug — potekali v »prijateljskem in odkritem ozračju*, sta Tito in Brežnjev potrdila vso veljavo načel, na katerih temeljijo jugoslovansko-sovjetski odnosi in ki so določena v skupnih dokumentih Od beograjske deklaracije leta 1955 naprej.
V' včerajšnjih pogovorih Tito -Brežnjev je tekla beseda tudi o ključnih mednarodnih vprašanjih. O-bravnavali in ocenili so proces popuščanja napetosti in spregovorili o zaprekah, ki preprečujejo napredek tega procesa. Pri tem so opozorili tudi na korake, ki bi jih bilo treba napraviti, da bi popuščanje postalo univerzalno. Pomembno pozornost so v pogovorih namenili tudi krepitvi miru, varnosti in sodelovanja v Evropi ter aktualnim vidikom razoro-zitvenih problemov.
V	’ jugoslovansko-sovjetskih pogovorih na najvišji ravni so posebej podčrtali, nadaljuje Tanjug, pomen odkritega, vsebinskega in konstruktivnega dialoga med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na visoki politični ravni. Obe strani pripisujeta velik pomen tudi stikom jugoslovanskih republik in pokrajin s sovjetskimi partnerji ter stikom in sodelovanju med mesti in družbenopolitičnimi organizacijami v obeh državah. Z obeh strani so opozorili na pomembnost načelnega dogovora o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Pri tem so naglasili, da bi bili lahko odnosi na tem področju še bolj všebinski in bogatejši. Med obravnavo dvostranskih odnosov so pozitivno ocenili tudi znanstveno-tehnično in kulturno sodelovanje. >
V	pogovorili so poleg predsednika Tita z jugoslovanske strani sodelovali član predsedstva ZKJ Stane Dolanc, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, veleposlanik v Sovjetski zvezi Marko Orlandič in drugi. Ob Brežnjevu so bili v sovjetski delegaciji član partijskega politbiroja in zunanji minister Andrej Gromiko, sekretar partijskega centralnega komiteja Konstantin Rusa-
kov, vodja oddelka CK za mednarodne informacije Leonid Zamjatin, veleposlanik v Beogradu Nikolaj Rodio-nov in drugi.
Tanjug v poročilu iz Moskve tudi navaja, da sta se Tito in Brežnjev na začetku pogovorov med seboj 'seznanila o notranjem razvoju v obeh državah in o rezultatih, doseženih pri gradnji socialistične družbe. Predsednik Tito je govoril o družbe-no-ekonomskem in političnem razvoju Jugoslavije po 11. kongresu ZKJ. Leonid Brežnjev pa o izvajanju sklepov 25.' kongresa sovjetske komunistične partije.
Predsednik Tito je v včerajšnjih
pogovorih, poroča nadalje Tanjug, podčrtal velik pomen pozitivnega razvoja jugoslovansko - sovjetskih odnosov za krepitev miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Ob tej priložnosti se je Tito zahvalil tudi za izraze sočutja in za precejšnjo pomoč, ki jo je Sovjetska zveza poslala Jugoslaviji po aprilskem katastrofalnem potresu, ki je prizadel Črno goro.
Jugoslovansko-sovjetski pogovori na najvišji ravni pod vodstvom Tita in Brežnjeva se bodo nadaljevali danes, jugoslovanski predsednik pa se bo nato še nekaj dni zadržal na oddihu v Sovjetski zvezi, (vb)
ZASEDANJE V MANILI
UNCTAD: Kampučija
razdvaja udeležence
Ko je spregovorila predstavnica Pol Potove vlade, so delegati fdosovjetskih držav zapustili dvorano - Problem nafte
MANILA — Predstavniki trinajstih držav »sovjetskega bloka* so včeraj zapustili dvorano, kjer teče razprava na peti konferenci UNCTAD. Do senzacionalnega dogodka je prišlo, potem ko je spregovorila predstavnica bivšega Pol Potovega režima v Kampučiji, žena odstavljenega podpredsednika vlade Ieng Sa-ryja. Na svojih mestih pa so ostali predstavniki Kitajske, Severne Koreje in Romunije.
Tako se je tudi v filipinskem glavnem mestu pokazal razdor med samimi .sjjcieiističnimi državami in celo znotraj varšavskega pakta. Kampučija je ponovno v središču pozornosti, kot že tolikokrat v zadnjih desetih letih. Kot že v začetku leta v Združenih narodih, so države, ki podpirajo novo phnompenško vlado, osamljene, tudi zato, ker OZN ni še priznala novega kampučijskega režima. Na drugi strani barikade pa so države, ki zahtevajo, naj se spoštujejo načela nevmešavanja v no-
RIM — Sindikat časnikarjev italijanske radiotelevizije je že v preteklih dneh zahteval vrsto srečanj s predsednikom parlamentarne nadzorne komisije Tavianijem, s predsednikom in ravnateljem RAI, da bi z njimi proučil problem omejevanja političnih vesti v predvolilnem obdobju. Radiotelevizijski časnikarji protestirajo zaradi omejitev, ki po njihovem kršijo avtonomijo časnikarjev, so žaljive in zastavljajo objektivne težave pri obveščanju.
Med drugim je nadzorna parlamentarna komisija prekoračila meje svoje pristojnosti, ko se vmešava v čisto tehnične in redakcij ske probleme, namesto da bi se o-mejevala zgolj na splošno usmeritev. Vodstvo radiotelevizije pa še ožje tolmači smernice parlamentarne komisije in se vtika celo v to, kako bo vest podana. Problem je tudi v vprašarju. kako bo RAI posredovala rezultate političnih voli tev, ko je še v teku predvolilna kampanja za evropske volitve.
Bolgarski predstavnik je med včerajšnjim zasedanjem konference UNCTAD skušal odstraniti z govorniškega odra predstavnico bivše Pol Potove vlade	(Telefoto ANSA-UPI)
........................................................................
V OKVIRU PREISKAVE O UMORU SINDIKALISTA GUIDA ROSSE
Sedem domnevnih brigadistov aretiranih v Genovi
GENOVA — Ali so sodstvo in policija končno zadali hud udarec genovskemu vodu rdečih brigad, ki velja za jekleno jedro teroristične organizacije? Vprašanje si je zastavil vsakdo, ki spremlja preiskave o teroristični dejavnosti v Italiji, ko se je v Genovi razširila vest, da so policija in karabinjerji na ukaz sodstva aretirali sedem pripadnikov avtonomije z obtožbo članstva v rdečih brigadah, v katerih naj bi bili zadolženi ’ za novačenje in pripravljanje prevratniških načrtov. Preiskava, dasi iz u-temeljitev zapornih nalogov to ne izhaja, je povezana tudi z umorom sindikalista in komunističnega aktivista Gujda Rosse.
Zaradi neprodirne molčečnosti preiskovalcev doslej ni bilo mogoče dojeti dejanskega dometa preiskave in včerajšnjih aretacij, ki so posledica približno osemdesetih- hišnih preiskav na domovih pripadnikov avtonomije in drugih skrajnih izven-
parlamentarnih gibanj. Na ukaz državnega pravdništva so včeraj zjutraj karabinjerji in policijski agenti aretirali docenta sodobne italijanske literature Enrica Fenzija, delavca Massima Belisa, študenta Giorgia Moronija, dr. Luigija Grassa, Paola La Paglio, Gina Rival-bella in profesorice! Isabello Ravaz-zi. Poleg njih naj bi priprli še kopico oseb, zlasti uslužbencev podjetja Italsider, pri katerem je bil v službi umorjeni Rossa, njihov sodni položaj pa ni še točno znan.
Preiskava, ki je včeraj obrodila prve domnevne sadove, se je začela oktobra lani, ko je policija na prijavo Guida Rosse aretirala delovodjo Francesca Berardija, ki je bil nato obsojen zaradi širjenja prevratniške propagande, Novega zagona je dobila v začetku letošnjega leta po uboju komunističnega aktivista in po odkritju istovetnosti Guida Faine. e-nega od domnevnih vodij genovskega voda RB, ki pa je pravočasno po-
begnil. V tem tednu naj bi na ukaz državnega pravdništva karabinjerji in policija opravili nad 80 hišnih preiskav (od teh približno 20 prejšnjo noč) in zaplenili kopico dokaznega gradiva. Na genovskem državnem pravdništvu trdijo, da obtožbe temeljijo na trdnih indicijah in dokazih in da gre za avtonomno preiskavo, ki ni povezana s tisto, ki jo vodijo rimski in padovanski sodniki, v krogih avtonomije pa pravijo, da gre za zopetno provokacijo, na katero bodo odgovorili najbrž že danes, (vt)
Policija preprečila protest antifašistov
TURIN — Karabinjerji in policijski agenti, ki so se poslužili oklopniii vozil in tudi solzilnih bomb so včeraj preprečili antifašistom protest proti prisotnosti Almiranteja v Turinu. Sprevod mladih antifašistov je ho-
tel svoj protest končati pred sedežem MSI, vendar do tja, zaradi posega policijskih sil, ni prišel.
Policija je aretirala 65 demonstrantov, od katerih je 4 pridržala in jih obtožila posesti zažigalnih steklenic, kamenja in frač.
Sodnik Calogero v Rimu
RIM — Včeraj je prispel v Rim namestnik padovskega državnega pravdnika dr. Calogero, ki je prvi začel preiskavo o domnevnem prevratniškem rovarjenju avtonomije. Čeprav se sodnik še ni srečal z rimskimi kolegi, je gotovo, da je njegov obisk povezan z razpleti njegove preiskave v Padovi.
NEAPELJ — Gaetana Casilla 12-letnega fanta, ki so ga 8. maja’ letos ugrabili pri Neaplju, so včeraj izpustili na avtocesti sonca pr* Ca
serU.
tranje zadeve drugih držav, suvere-nosti in ozemeljske celovitosti, ne glede na to, kakšni režimi vladajo v posameznih deželah. Značilno pa je, da se je tudi na konferenci UNCTAD pokazal razdor, ki bi se dal poenostavljeno tako označiti: Kitajska proti Sovjetski zvezi, vmes pa Romunija,
Kljub vsemu pa je zastopnica bivšega kampučijskega režima Ieng Thirith lahko spregovorila, še prej je seveda prišlo do hudih incidentov, najbolj vročekrvna pa sta bila predstavnika Kube in Bolgarije. Kubanci so kampučijsko delegacijo obtožili, da predstavlja »režim groze*, ki je povzročil pravi genocid ter so izrazili svoje »presenečenje*, da lahko »na mednarodnih forumih spregovorijo lutke, ki ne predstavljajo več nikogar*.
Robustni vodja bolgarske delegacije Atanas Ginev pa se je celo prerinil do govorniškega odra in odrinil predstavnico bivšega Pol Potovega režima. Predsednik konference UNCTAD Carlos Romulo je sicer vzel na znanje vse proteste, kljub temu pa dovolil Thirithovi, da spregovori. Ta je obsodila »vietnamsko agresijo na Kampučijo*, obtožila Hanoi genocida in opozorila na »sovjetski ekspanzionizem v jugovzhodni Aziji*.
Pred tem nepričakovanim incidentom so države v razvoju zabeležile napredek pri izdelavi skupne platforme, s katero naj bi se pogajale z industrializiranimi državami. Predsednik UNCTAD Carlos Romulo je dejal, da so države tretjega sveta uspele odstraniti nekaj bistvenih »nesporazumov*. Predvčerajšnjim pa je bilo ozračje glede tega na moč pesimistično. Nekaj delegatov je izjavilo, da obstajajo kontrasti cel» znotraj »skupine 77», ki zadevajo predvsem energijo, dostop na tržišča socialističnih držav in sporazume glede surovin.
Kaže pa, da so tudi zgorajšnji kontrasti in nesoglasja postranskega pomena in da je bistveno vprašanje nafte. Prav nafta postaja glavna tema petegr. zasedanja UNC TAD in je glavni «krivec» za razdor v vrstah dežel tretjega sveta. Devet latinskoameriških držav je včeraj posredovalo zaskrbljenost nad katastrofalnimi posledicami, ki jih bo imela podražitev nafte za gospodarstvo nerazvitih držav. Omenjene latinskoameriške države zahtevajo, naj na konferenci steče razprava o vprašanju podražitve nafte. Ob tem je predstavnik Kostarike pojasnil, da nosijo največje breme podražitev prav države v razvoju (ki ne črpajo nafte) in je obtožil razvite države, da mečejo na države v razvoju vse breme no-dražitve in to z monetarno politiVo in s povišanjem cen manufaktumih proizvodov, (mč)
Levica bo upravljala pordenonsko pokrajino
PORDENON — Pordenonski pokrajinski svet (10 KD 6 KPI 4 PSI, 2 PSDI, 1 PRI in’ j MSI)’je včeraj izvolil levičarski odbor, v pterem bodo predstavniki KPI, PSI in PSDI. Za predsednika so izvolili socialdemokrata Nema Gonana, ki je dobil 12 glasov levičarskih svetovalcev. Medtem ko se je republikanec vzdržal, so demokristjani oddali belo glasovnico. To je prva levičarska uprava od ustanovitve por* denonske pokrajine.
NEW YORK — Kakih dvajset aktivistov organizacije »zaskrbljena židovska mladina* je včeraj popoldne zasedlo urade družbe »Ford* v New Torku, da podkrepi zahtevo po odpustu nekega mehanika, kj naj bi bil po njihovem mnenju nacistični vojni zločinec.
L
MINISTER NICOLAZZI (PSD!) BO GOVORIL V KINU RITZ
DANES BODO ŠE ZADNJE STRANKE URADNO ODPRLE VOLILNO KAMPANJO
Tiskovni konferenci SSk in PRI - Prvi volilni shod «nove levice» - Ester Pacor (KPl): Pannella je mafijski «ras» ■ Locchi: KD za globalni normativ v korist Slovencev
Volilna kampanja je po ministru Pandolfiju privabila v naše mesto še enega člana rimske vlade: gre za ministra za industrijo Franca Nicolazzija, ki bo danes odprl volilno kampanjo PSDI z zborovanjem v kinu Ritz. Zjutraj pa se bo minister sestal z nekaterimi gospodarskimi operaterji.
Prvi volilni shod v našem mestu bo danes imela tudi «nova enotna levica», za katero bosta ob 18.30 na Trgu Goldoni govorila Licia Chersovani in Romano Luperini. Republikanci so za danes napovedali tiskovno konferenco za predstavitev kandidatov, tiskovno konferenco pa je najavila tudi Slovenska skupnost.
Socialisti, ki so doslej priredili eno samo volilno zborovanje, ker so se odločili za drugačne oblike volilne propagande, bodo danes ob 18.30 na strankinem sedežu v Ul. Mazzini priredili javno razpravo o zdravju na delovnem mestu, na kateri bo imel referat izvedenec v medicini dela prof. Gobbato. Po radiu Trst A pa bo danes ob 12.30 spregovoril slovenski kandidat za poslansko zbornico prof. Aljoša Volčič.
Kot običajno, so komunisti za danes napovedali vrsto letečih zborovanj, oziroma »govorjenih časnikov* o problemih žensk, medtem ko bo ob 20. uri na trgu pri Sv. Jakobu srečanje s kandidatkama sen. Jelko Gerbec in Ester Pacor. Ob 17. uri bo na sedežu ARCI na Trgu Duca degli Abruzzi razprava o problemih priletnih ljudi z udeležbo Vittoria Vidalija, pokrajinskega odbornika za skrbstvo Maurizia Pes-sata in kandidata v 1. senatnem o-krožju Stelia Spadara.
Glede včerajšnjih zborovanj naj zabeležimo zelo ostro polemiko med komunisti in radikalci. Kandidatinja KPI Ester Pacor je obtožila Pannello, da se je pokazal kot pravi mafijski »ras*, ki prezira celo zahteve lastne strankarsk: baze, kot je pokazal, ko je vsilil lastne kandidate v našem mestu proti volji večine stranke. Pannelli je E-ster Pacor tudi odrekla napredno usmerjenost, kot dokazuje dejstvo, da ni hotel podpreti morebitne kandidature socialista ali komunista za tržaškega župana, ampak je raje, skupaj z Almirantejem, podprl konservativca Cecovinija. Torej ima prav Montanelli — je zaključila predstavnica KPI — ko pravi, da je Pannella «eden od naših*.
Za demokristjane sta včeraj govorila kandidata za poslansko zbornico Marcello Spaccini in Dario Locchi. Medtem ko se je prvi zadržal predvsem pri problemu boja proti terorizmu in za zaščito demokracije, se je Locchi lotil vprašanja zaščite manjšin, ki jih je treba smatrati — kot je dejal — kot faktor kulturne in družbene bogatitve. Od tega, kakšno večino bodo sestavili po volitvah, je dodal Locchi, bo odvisna vrsta zaščite in razvoja manjšine. «KD — je nadaljeval — je venomer jasno izrekla odločno nasprotovanje instrumentalnim in demagoškim pretiravanjem, ampak je tudi obsodila protislovenske kampanje in zagovarjala nujnost globalnega normativa*. KD nasprotuje tudi »mehanskemu prenašanju rešitev, ki so jih sprejeli drugod, kot na primer v Gornjem Poadižju, na naše ozemlje*, prav tako pa nasprotuje »umetnim oblikam bilin-gvizma*. »Če je vsekakor ustrezen normativ nujen — je zaključil kandidat KD — je še bolj važno okre-
piti ozračje omikanega in mirnega sožitja.*
O Slovencih je včeraj govorila tudi predstavnica Liste za Trst Gruber Bencova, njenemu govoru pa posvečamo poseben komentar, (tm)
Srečanje med deželno vlado in strankami ki jo podpirajo
Na sedežu deželne vlade v Trstu so se v preteklih dneh sestali predsednik Comelii, podpredsednik Co-loni in odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi z delegacijami strank, Id podpirajo sedanjo večino na deželi. Prisotni so bili deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin, za KD Braida in Turello. za KPI Cuffaro in Pascolat, za PSI Bravo in Zanfagnini, za PSDI Bian-chi in Vespasiano, za PRI Barnaba in za SSk Stoka.
Na sestanku so preverili izvajanje programskih obvez enobarvnega deželnega odbora KD. pri čemer je Comelii obrazložil smernice delo-
vanja na posameznih področjih, posebej glede bližnjih ukrepov za iz delavo razvojnega načrta dežele in vsebine popravkov k deželnim zakonom za obnovo po potresu, o katerih bo deželni svet razoravljal prihodnji teden. Podpredsednik Co-loni je zagotovil, da bo po volitvah objavil izsledke posvetovanj s krajevnimi upravami in gospodarskimi ter družbenimi silami o smernicah razvojnega načrta, nakar bodo v dogovoru s političnimi silami, ki sestavljajo večino, določili nekaj operativnih načrtov in pripravili za konski osnutek za izvajanje razvojnega načrta dežele 1979-1982.
Posebno pozornost so posvetili naložbam za podpiranje proizvajalnih sektorjev na področjih, ki jih je prizadel potres, pobudam v prid številnim industrijskim obratom, ki preživljajo krizo in vprašanjem, ki zadevajo ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot. kot narekuje zdravstvena reforma. Ob zaključku so zastopniki deželne vlade in strank, ki jo podpirajo, izrazili soglasno željo, da volilna kampanja ne bi povzročila zamud pri odobritvi nekaj pomembnih deželnih zakonov.
POROČILO MLADINSKE KOMISIJI SSK
ZA NOVO KVALITETO MANJŠINSKEGA BOJA
Slovenska skupnost zavrača napade in podtikanja
Pred kratkim se je sestala mladinska komisija SSk v Trstu, ki je razpravljala o sedanjem političnem položaju v naši deželi v času pred pomembno volilno preizkušnjo.
»Z obžalovanjem je vzela na znanje — kot je rečeno v poročilu za tisk —, da je Slovenska skupnost postala v zadnjem času tarča napadov in neutemeljenih podtikanj zaradi pogumne odločitve, da stopi na pot solidarnosti med zatiranimi manjšinami. Ta korak, ki je v skladu z načelom samostojnega nasto panja, mladina SSk popolnoma podpira. saj je po svojih močeh tudi prispevala k temu. da je do manjšinske koalicije prišlo.
Mladinska komisija poudarja, da je treba dati slovenski stranki priznanje. da je edina zadala hud udarec protislovenski List za Trst, ki se je hoteia vriniti v manjšinsko zvezo. Pri tem jo je bistveno podprlo Furlansko gibanje, ki je že s tem dokazalo, na kateri strani stoji.
Razumljivi so napadi glasila Liste za Trst, ki očita SSk nič manj kot šovinizem, zaskrbljujoč pa je odnos nekaterih časopisov in slovenskih političnih predstavnikov, ki skušajo ta dejstva zanikati in brez pravih argumentov omalovažujejo novo kvaliteto manjšinskega boja v Italiji ter realno možnost, da SSk
.......................................................m...mmimmiiiiiiiiimiiiiim
DOMNEVNO ZARADI STALNEGA UPADANJA ŠTEVILA VAROVANCEV
Delovna mesta uslužbencev zavoda za slepce Rittmeyer v nevarnosti
Od leta 1976 do danes so se vrste mladih in priletnih nesrečnikov zredčile skoraj za polovico - Načrt o preustroju zavoda v nižjo srednjo šolo in vrtec
Predvčerajšnji demonstraciji kovinarjev pred sedežem združenja indu-strijcev na Škorkljanskem trgu je včeraj sledilo protestno zborovanje uslužbencev zavoda za slepce Ritt meyer pred palačama deželne in občinske uprave. Po dveletnem presledku je torej znova planilo na površje žgoče vprašanje o nadaljnji usodi barkovljanske ustanove, ali bolje, mladih m priletnih nesrečnikov, katerim je namenjena ter hkra ti tam uslužbenega osebja, ki ie na tem. da ostane na cesti. Zakaj?
Zavod Rittmever pretresa huda finančna kriza. Kam segajo njene korenine, je težko reči (tudi zato, ker ne bi radi znova in šablonsko zašli v navajanje neštetih primerov krivega upravljanja italijanskih ustanov v zadnjih 34 letih). Nekateri menijo, da tiče njeni razlogi v naraščajočem vključevanju šoloobvez nih slepih v tako imenovane normal ne šolske strukture; spričo tega nai bi se število gostov zavoda skrčilo v poslednjih dobrih dveh letih skoraj za polovico, in sicer od 84 iz leta 1976 na sedanjih 77, a v prihodnjem šolskem letu 1979/80 naj bi še dalje upadlo.
V zavodu je zaposlenih 54 uslužbencev, ki zatrjujejo, da bo ustanova Rittmeyer v najkrajšem ostala brez finančnih sredstev in da bodo sami ob službo. Zato so včeraj na pobudo enotne sindikalne federacije stavkali ter zahtevali med drugim od tržaške podžupanje podporo on činske uprave njihovemu boju za ohranitev delovnih mest, tako na njihovo premestitvijo —
primer z
IZLET NA KRAS GOSPE PODŽUPANJE
Tržnika podžupanja Aurelia Gruber Benco je izkoristila včerajšnji sončni popoldan za izlet na Kras. Skupaj z ducatom svojih somišljenikov se je podala v Bazovico, da bi kraševskim kmečkim množicam še enkrat pribila, kako je ona prijateljica Slovencev, njena stranka pa edina, ki resnično brani njihove interese.
Resnici na ljubo so Kraševci po kazali prav malo zanimanja za izlet gospe podžupanje, saj nismo na tvelikem zborovanju» liste pred ba-zovsko cerkvijo opazili niti enega domačina, če izvzamemo nekaj o-trok, ki so se lovili okrog cerkve in ki so jim spremljevalci podžupanje takoj potisnili v roke zastavico r melono.
Edini prisoten Slovenec je bil ta ko kronist našega dnevnika, ki ga je gnala radi.vednost, kaj ima gospa povedati Kraševcem. Zanimalo ga je predvsem, ali bo Gruberca tudi na Krasu ponovila, kar je rekla na primer na zborovanju v kinu Nazionale, ko je med aplavzi prisotnih clisiarjev* zatrjevala, da »ne bo trpela prevlade* («non tol lereremo prevaricazioni*), in to s strani manjšine v škodo večine. Zanimalo ga je tudi, ali se bo izrekla podobno kot njen strankin kolega Gambassini, 'i je na Trgu sv. Antona pred kratkim dokazoval, da Slovenci ne potrebujejo nobene posebne zaščite, ker že itak imajo več kot italijanski sodržavljani, ter je vneto zanikal, da bi Slovenc: med fašizmom bili žrtve kakršnegakoli zatiranja Ker je Gambassi ni ob navzočnosti podžupanje trdil, da on in gospa Aurelia mislita o vprašanju Slovencev isto, je naš kronist želel ugotoviti, do kod sega doslednost podžupanje.
Njegovi sumi so bili utemeljeni, ne le. da ni ponovila protislovenskih fraz. ampak je šla celo tako daleč (morda se ji je zareklo), da
je mimogrede celo dejala, da je njena stranka za priznanje vseh pravic manjšine, pa čeprav seveda ni povedala, katere so po njenem mnenju te pravice.
Pa še eno razliko je kronist zapazil med zadržanjem podžupanje v mestnem središču in v Bazovici. Medtem ko v mestu govori v knjižni italijanščini, se je včeraj izrazila v tržaškem narečju. Ali je morda mislila, da jo bodo kraški ljudje tako bolje razumeli? i cer pa je tudi povedala, da bi rada znala slovensko a-li kak drug slovanski jezik, toda v svojem življenju je bila vedno *zelo zaposlena», in tako ni imela časa, da bi se ga naučila.
In kaj je še dejala gospa podžupanja? Na primer to, da so Slovenci narod z visoko kulturo, to pa je tudi dokazala: mlekarice ki so ji svoj čas nosile mleko, so imele v roki časopis in so znale brati! Kot vidimo, ima Gruberca zelo jasne pojme o slovenski kulturi.
Na srečo Kraševci niso poslušali njenega govora, sicer ni izključeno, da b' sc kdo do nje nekulturno obnašal.
Pred zborovanjem pa je Gruberca vendarle prišla v stik z nekaterimi domačinkami, ki so jo vprašale, kako je z obljubami občinske uprave glede bazovskega otroškega vrtca. In veste, zakaj vrtca še vedno ni? Tega so krivi prav Slovenci, in sicer tisti v Slovenski skupnosti in v KPI. Ti dve stranki namreč na vso mež ovirata delovanje občinske u-prave in s tem onemogočata *melo-narjem», da bi poskrbeli za potrebe Kraševcev!
Očitno je torej *ljubezen» gospe podžupanje do Slovencev brez odziva. Morda tudi zaradi tega, ker je ,sicer niso prišli poslušat v Bazovico, r so dobro informirani o tem, kaj o-na in njegovi strankarski kolegi go norijo v Trstu, (tm)
ko bi zavod morda zaprli — v sklop raznih občinskih in pokrajinskih služb, oziroma zdravstvenega konzorcija.
O zadevi je bil govor tudi na deželni ravni, in sicer na sestanku deželnega odbornika za šolstvo Car peneda z zastopniki zainteresiranih sindikatov, delegacijo uslužbencev zavoda Rittmaver, pokrajinskim odbornikom za socialno varnost Pes satom, tržaško občinsko odbornico za šolstvo Boschini - Bojanovich in predsednikoma zdravstvenega konzor cija tonzsrom. Carpenedo se je obvezal, da bo deželna uprava posredovala za rešitev problema ter obljubil, da"šč bo o vsem »razgovoril še s člani sklada Rittmeyer in predstavnikom tržaške občinske uprave v upravnem svetu zavoda za slepce prof. Ramanijem, ki je ravnokar odstopil z mesta predsednika tega upravnega sveta (nasledil ga je začasno dosedanji podpredsednik in hkrati zastopnik vsedržavne zveze slepcev Eichberger). Ponovno pa se bo Carpenedo sestal s sindikalisti prihodnji teden.
Sindikati so iznesli lasten nred-log glede poravnave kočljivega vprašanja. Medtem ko naj bi po načrtu upravnega sveta zavoda to ustanovo preprosto preustrojili v redno nižjo srednjo šolo (podružnico zavoda Brunner), oziroma otroški vrtec, sta CGIL in CISL zah tevali korenitejšo preobrazbo; v smislu namreč, da se delovna mesta visoko kvalificiranega in specializiranega osebja Rittmeyerjeve-ga zavoda stoodstotno ohranijo in da se posveti največja skrb nadaljnjemu vključevanju slepcev v državne šole po načelu enakosti ter enakopravnosti med državljani, ki je tudi znamenje prave omike. Sindikati zahtevajo, da se v tem smislu angažira tudi deželna uprava.
Vprašanje kajpak ni tako preprosto. Italijanska šola ni v danih razmerah sposobna docela opravljati niti rednih zadanih ji nalog, kaj šele, da bi primemo rešila pereči problem vključevanja telesno ali duševno ali obojestransko prizadetih v družbeno stvarnost. Čas pa je. da se to vprašanje slednjič prične resno obravnavati, (dg)
Deželna skupščina bo nato prekinila svojo dejavnost za ves čas trajanja volilne kampanje.
in Furlansko gibanje izvolita lastnega kandidata v parlament. Taka možnost ie zelo konkretna tudi kar zadeva predstavništev manjšin v I-taliji za evropski parlament. Pri teh kritikah so bili predvsem glasni nekateri predstavniki KPI. Mia dinska komisija SSk je mnenja da bi morala ta stranka naiorej raz lotiti slovenskim somišljenikom, kako da je na listi za evropske volitve kot predstavnik Trsta Vitto-rio Vidali.
Mladinska komisija SSk je na seji razpravljala o načinu, kako informirati slovensko mladino s svojimi stališči o volitvah. Na programu je več srečanj in informativnih akcij.*
Radijske oddaje o volilni kampanji
V okviru volilne kampanje je dal deželni sedež RAI tudi letos na razpolago raznim strankam krajše oddaje za njihovo volilno propagando. Te oddaje z naslovom »Volilne tribune 1979 na deželnem sedežu* se bodo pričele z današnjim dnem in bodo potekale od 12.15 do 12.30 na prvi mreži v italijanskem jeziku, od 12.45 do 13.00 ure pa v slovenščini po radijski postaji Trst A. Vsaka stranka bo imela na razpolago 6 minut. Razpored prvega ciklusa radijskih razgovorov volilne tribune se določili z žrebom.
Danes bosta na vrsti Nuova sini-stra in PSI, jutri radikalci in KPI, v ponedeljek 21. t.m. LpT in PRI, v torek 22. - PDUP in MSI, v sredo 23. — DN in PLI, v četrtek 24. — Furlansko gibanje in PSDI, v petek 25. — KD in LpT, v soboto 26. — Furlansko gibanje in Nuova sinistra, v ponedeljek 28. — PDUP in radikalci, v torek 29. — PLI in PRI, v sredo 30. - PSDI in MSI, v četrtek 31. — DN in PSI ter v petek 1. junija - KPI in KD.
Posvet o razvojnem načrtu med deželno vlado in sindikati
V okviru posvetovanj o smernicah za izdelavo deželnega razvojnega načrta sta včeraj predsednik deže!ne vlade Comelii in podpredsednik Coloni sprejela predstavnike deželne sindikalne zveze CGIL - CISL-UIL, ki so zahtevali srečanje, da ; obrazložijo preliminarni dokumettt, ki so ga sindikati predložili v pre-tekhh dneh. V njem predvsem ugotavljajo potrebo po določnejših pojasnilih o časovnih rokih, metodah in vsebinah, da se razvojne smernice dejansko konkretizirajo. Posebej
KONEC TEDNA V LONJERJU
Druga pokušnja vin domačih vinogradnikov
V soboto in nedeljo bo v Lonje-rju na sporedu druga pokušnja vin domačih kmetovalcev, katere se bo letos udeležilo sedemnajst kmetov, ki bodo na dvorišče društvene gostilne v Lonjerju prinesli svoje pridelke, tako belo kot črno vino Posebna komisija bo v soboto popoldne ob 15. uri izbrala po tri najboljše pridelke, katere bosta organizatorja. Prosvetno društvo Lo njer Katinara ter Športno društvo Adria, nagradila v nedeljo popoldne ob nagrajevanju kolesarske dirke veteranov. Posebno komisijo, ki bo ocenjevala nad trideset vrst vina, bodo sestavljali izvedenci s tega področja, za katere je poskrbela Kmečka zveza, ter trije doma čini. Uradna otvoritev kioskov bo ob 16. uri.
V, nedeljo pa bo ves dan odprta razstava domačih vin, popoldne pa bo na sporedu tudi tradicionalna kolesarska dirka za Pokal Lonje rja, v popoldanskih urah, okrog 17. ure, pa bo za zabavo poskrbela «Banda rabiosa* iz Boljunca, ki bo nato prisotne zabavala do poznih večernih ur.
* * *
Preteklo nedeljo sta PD Lonjer Katinara in ŠD Adria priredili izredno uspel izlet (dva avtobusa) v notranjost Istre Izletniki so si o-gledali nekatero zanimivosti istrske pokrajine, kot etnografski muzej v Pazinu ter Motovun, priliko pa so imeli, da so si ogledali tudi precej obširno vinsko klet v Novi vasi, Istrske Toplice ter Buzet.
R. Pečar
PRIJETNA ŠOLSKA PRIREDITEV NA OPČINAH
«Kosovel» Francetu Bevku
Dijaki nižje srednje šole pripravili prireditev ob poimenovanju osnovne šole na Opčinah
to priložnost znatno debelejšega kot po navadi ter opremljenega celo t
Opensko šolsko življenje utripa s pomnoženo silo in ta živahni utrip se v koncentričnih krogih razširja in prenaša na širše družbeno kulturno življenje vaške skupnosti. Poleg obveznih, ne vselej lahko prebavljivih učnih programov, navolnjuje in bogati učne ure učencev in dijakov, kakor tudi precej njihovega prostega časa, še dodatna pestra dejavnost, ki se navzven izraža v raznih oblikah, vse to vrenje pa uc’: irja glavni dogedek, to je poimenovanje openske slovenske osnovne šole po Francetu Bevku. Tako je dvorana Prosvetnega doma krog in krog napolnjena z otroškimi risbicami, preslikana s pisanim čarobnim svetom Bevkovih otroških del, kot ga vidijo in dojemajo otroci. Ta pisani svet bo jutri in pojutrišnjem, na osrednji proslavi ob poimenovanju šole, zaživel tudi v njihovi besedi, kakor je zaživel že sinoči v besedi in pesmi dijakov nižje srednje šole tSrečko Kosovel» z Opčin.
«Kosoveh se je torej poklonil «Francetu Bevku» — dijaki nižje šole so se hoteli pokloniti svojim prijateljčkom, ki jim bodo v prihodnjih letih sledili na tej šoli. Pripravili so jim skratka prijeten večer s prizorčki iz ene najbolj znanih Bevkovih mladinskih knjig «Pastirci pri kresu in plesu*, obenem pa so jim poklonili jubilejno številko svojega šolskega glasila «Leteči zmaj*, za
Vsedržavna skupščina delegatov FLM v Rimu
Tržaško pokrajinsko vodstvo kovinarskega sindikata FLM nam je sporočilo, da bo vsedržavna skupščina delegatov tega sindikata, na kateri bodo preverili razvoj pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, v dneh 24., 25. in 26. maja v Rimu in ne 21., 22. in 23. maja v Bologni, kakor je bilo prvotno napovedano.
Delo deželne skupščine
Deželni svet je včeraj odobril tri zakonske osnutke. Prvi, o katerem so se vzdržali predstavniki KPI in PDUP, predvideva finansiranje zakona za športne in rekreacijske dejavnosti. Drugi se nanaša na pravno ureditev statusa obrtniških podjetij, tretji, ki je bil soglasno sprejet, pa urejuje vprašanje upravnih sankcij.
Ob koncu seje so se načelniki svetovalskih skupin pod vodstvom predsednika skupščine Maria Colli-ja sestali, da bi dotočili vozni red dela skupščine za prihodnji teden. Sklenili so, da vse bo deželni svet ponovno sestal v sredo in četrtek, 23. in 24. maja ter razpravljal o pomembnem zakonskem osnutku, ki ga je v teh dneh odobrila komisija za javna dela in ki zadeva spremembo zakona o popravilih in ob novi hiš, ki jih je porušil potres.
cija za tržaško pokrajino, da je odločilo ukiniti od junija dalje službo pomoči na domu ostarelim obča nom, smo se upravičeno spraševa li, ali gre za nepreklicen sklep, ali zgolj za ostrejše sredstvo pritiska, namenjeno javnemu mnenju in včlanjenim ustanovam. In rei je javno mnenje prav hitro reagiralo z odločnim nasprotovanjem ukrepu, ki bi še poslabšal že itak pomanjkljivo skrbstvo za starejše ljudi, ki predstavljajo v našem mestu tretjino prebivalstva.
Oglasile so se najprej sindikalne organizacije, nato še pokrajinsko tajništvo in zastopniki KPI v organih zdravstvenega konzorcija, ki so oporekli upravičenosti odločitev predsednika Lonzarja. Nastopile so krajevne uprave, z zahtevo, da se služba nadaljuje in rajši še izboljša. Tržaška občina, ki je pred jav-
Tuji izvedenci v tovarni GM
Tovarno velikih ladijskih motorjev GM si je ogledalo okrog 30 izvedencev največjih svetovnih tovarn diz-lovih motorjev. Zatem so se udeležili zasedanja o standapdizicgji, rotorjev z notranjim izgorevanjem v organizaciji ustanove UNAV. Danes o-bišče tovarno Gr: 'i Motori 40 Obiskovalcev grške pomorske trgovske akademije.
«Prozorne cene»
Miljski in tržaški nadrobni trgovci, združeni v zadrugi z omejeno zavezo Societa cooperativa gruppo ac-quisto Muggia e Trieste bodo od 26. maja do 16. junija prodajali deset blagovnih zvrsti po tako imenovanih »prozornih cenah*. Pobuda se uokvirja v prizadevanju za vzpostavitev večjega zaupanja med trgovci in kupci.
UIIIIIIIIIIMIHIinilllllitllKIIIIIIIIIIIIIIIIIUlinilUllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII«
Avtomati za vozovnice
so obravnavali povezavo med razvojnim načrtom in zaposlitvijo, zla- . nostjo na zatožni klopi, ker je kan sti v industriji in mlade delovne si- j zorciju sicer predala vse zdravstve-le ter vprašanje vloge krajevnih u- ne službe, ne pa vsega ustreznega prav. Sindikati so zahtevali ,naj se osebja (zaradi česar se je konzorcij pritožil na pristojni nadzorni organ), z dokaj polemičnim odgovorom.
Pokrajinska uprava, ki je sicer že sklenila oddati konzorciju vse svoje službe (ki pa ne zadevajo omenjene pomoči) z ustreznim osebjem, a sklepa še ni stvarno izve-
posvetovanja nadaljujejo za posamezne gospodarske sektorje.
Zastopnika deželne vlade sta zagotovila, da bodo v kratkem seznanili politične in družbene sile z izsledki posvetovanja z občinami, pokrajinami in gorskimi skupnostmi ter gospodarskimi kategorijami.
Na glavni postaji so predvčerajšnjim namestili avtomate za prodajo avtobusnih listkov
Nič vet ne «govorimo slovensko ?
PO NEGATIVNIH ODMEVIH NA SPOROČILO KONZORCIJA
Možnost preklica odločitve o ukinitvi pomoči ostarelim
Predsednik zdravstvenega konzorcija se bo v ta namen sestal z občinsko in s pokrajinsko upravo
Ko smo 12. t.m. objavili sporo-1 dla, bolj konstruktivno: pomoč o-čilo vodstva Zdravstvenega konzor- J starelim na domu naj se nadalju-
' je, pokrajina je pripravljena (če je zares treba) dati na razpolago nekaj svojega osebja. Obenem je pa zahtevala sklicanje skupščine zdravstvenega konzorcija.
V obrambo svojega predsednika konzorcija je nastopila krajevna KD, z očitki tako občinski kot pokrajinski upravi Načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu je 15. t.m. naslovil pismo županu, v katerem zahteva nujno sklicanje pristojne občinske komisije in predlaga srečanje Lonzarja z občinskim odborom. Nazadnje se. je včeraj o-glasil spet vodstveni svet konzorcija z novim sporočilom, da je vzel r. zadovoljstvom na znanje splošno stališče, da je treba službo pomoči ostarelim nadaljevati in je zato pooblastil predsednika, da v prihodnjih dneh preveri pripravljenost občine in pokrajine, da dejansko prispevata k rešitvi vprašanja osebja. V tem primeru bi sklep preklicali.
Potrjuje se torej mnenje, da je bila grožnja o ukinitvi službe spretno izveden pritisk (v občutljivem predvolilnem trenutku). Ne glede na razloge težavnih odnosov med zdravstvenim konzorcijem, ki se pritožuje nad »manjkanjem zadostnega osebja in nad zamudami pri predaji služb, in njegovimi članicami, Iti dolžijo predsednika in vodstvo nedelavnosti in samovoljnega vodenja, je le pozdraviti znamenja razjasnitve. Gre vendar za zagotovitev pomoči okrog 900 starejšim ljudem, v glavnem osamelim in s skromnimi dohodki, in za 180 delov nih moči, v večini gospodinjskih pomočnic, ki jim streže. Danes ob 17. uri bo v Ul. Pondares št. 8 skupščina vsega osebja, ki ga sklicuje sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL. Prehodna doba delovanja zdravstvenega konzorcija bi se morala zaključiti z začetkom prihodnjega leta s poenotenjem vsega zdravstvenega skrbstva v smislu reforme, kar daje upati, da ne bo več razlogov za polemike in trenja ki so le v škodo oskrbovancev.
Naša dežela za uveljavitev kopne plovbe
Deželni odbor je sklenil, da se Furlanija - Julijska krajina pridruži meddeželnemu odboru za kopno plovbo, ki je bil ustanovljen na pobudo Veneta, Lombardije ter Emilie-Romagne, potem ko so pristojnosti na tem področju prešle od države k deželnim upravam. Namen odbora je uskladiti ter povezati vse kopne vodne prometnice severne Italije s Padom.
Ko smo pred dnevi sledili pro-1 kacijah; na drugi strani pa neko-testnemu sprevodu stavkajočih jav- liko večje na'epke, na katerih je nih nameščencev z Goldonijevega pisalo, da osebje v prodajalni ob-trga do pomorske postaje, nam je I vlada tako slovenski kakor srbohr-
oko padlo na bogato založene izložbe trgovin v strogem mestnem središču. In kaj smo zapazili? Da nalepk z napisom tgovorimo slovensko* ali tgovorimo srbohrvat-ski* skoraj ni več. Po smo nazaj grede zavili še v marsikatero drugo ulico in rezultat je bil podoben. Kako to?
Omenjenih nalepk je bilo svoj čas dvoje vrst. Na eni strani smo imeli nalepke z barvami jugoslo vanske trobojnice in napisom tgovorimo slovensko*, ki jih je pred tremi leti razmnožilo Založništvo tržaškega tiska med trgovce, ki o glasujejo i> naših, slovenskih za mejskih in matičnih listih in publi-
vatski in razen tega nemški, gleški in francoski jezik.
Nalepk ZTT je bilo natiskanih nad 500, samo 40 pa je bilo tistih, ki so jih trgovci tudi zares dali na vidno mesto t; izložbi. Pozneje, ko so se posli z jugoslovanskimi kupci zredčili, je število nalepk zra-stlo na TO — vsekakor mnogo premalo.
Tudi ne moremo mimo dejstva, da je marsikateri trgovec z belega polja na nalepki ZTT odstranit rdečo zvezdo in s tem oskrunil jv goslovansko zastavo, zastavo tistih državljanov sosedne države iz ka terih listnic se v blagajne tržaških trgovin stekajo mastne milijarde.
Torej: čemu izginotje tolikšnega števila nalepk? Ker se trgovci boje melonarsko-faši stičnih represalij v času, ko manjšinski šovinistični Trst žene naprej strupeno gonjo proti namišljeni uvedbi dvojezičnosti? Al t pa so si trgovci ze toliko napolnili žepe z dinarji in tujimi dragocenimi valutami. da jih jugoslovanski kupci sploh več ne zanimajo? V to resno dvomimo, ko pa je nedavno našla' med njimi resen preplah zaradi osipa v vrstah kupcev z onstran meje spričo strogih omejitvenih ukrepov v prometu z motornimi vozili v Ju goslaviji.
Sicer pa nam mora biti jasno, da bi nalepke »ponorimo slovensko* ne smele veljati le našim bratom iz ma. lične domovine, ampak tudi nam zamejskim Slovencem. Toda kaj, ko pa smo vsi «dvojezični»... (dg)
Vsedržavno združenje zavarovalnih družb ANIA in tržaška družba Trieste Consult priredita 19. junija na tukajšnjem razstavišču v sklopu 31. mednarodnega vzorčnega velesejma, oziroma 4. dnevu zavarovalstva zasedanje o razvoju zavarovalninske dejavnosti skozi pravo in prakso. Po uvodnih besedah predsednika A NIA dr. Romagnolija bodo podali re ferate izvedenci tržaških družb Generali, RAS, Lloyd Adriatico in SA SA.
barvnimi risbicami. Pa še eno ljub; ko darilo so openski osnovnošolci prejeli sinoči od svojih nekoliko starejših kolegov: himno za šolo Fran ce Bevk, ki jo je napisala in uglasbila posebej za ta jubilej prof. Zora Tavčar - Rebula.
Predstava je bila nekakšna tigra v igri», kot so jo nastopajoči sami imenovali. Skupina otrok tabori v bližini Bevkovega rojstnega kraja, kamor pride na počitnice tudi Pavel, ki živi sicer-s starši v Milanu ** pozna domače narečje, ni pa st bral slovenskih knjig in seveda M' di ne pozna Franceta Bevka. Otroci zato sklenejo. da mu približajo P1' satelja in njegovo delo in prikažejo mu enajst prizorčkov iz že omenjenega dela «Pastirci pri kresu i" plesu*. Režijsko si je te prizorčke zamislila ter zanje zasnovala plese in skladbice prof. Rebulova, sceno pa so izdelali po zamisli in pod vodstvom profesorice risanja Dolja-kove.	.
Skupina dijakov je nato prebralo več člankov iz Letečega zmaja, nakar so izvode tega glasila v elegantnem knjižnem formatu podarili predstavnikom vseh petih razredov °" snovne šole, ravnatelju osnovne šole Kralju, svojemu ravnatelju Sancinu ter predsednici prosvetnega društva Tabor Stanki Hrovatinovi.
Sinočnja prireditev je najboljše znamenje živahnosti in pestrega kulturnega gibanja, ki preveva opensko šolo in ob tem gre izreči top1° priznanje tako dijakom kot njihovim vzgojiteljem.	(dk)
Prispevek videmske ANPI za potresence Črne gore
Na sedežu Zveze borcev v Tolnjj" nu je prišlo te dni do srečanja med predstavniki ZZB in videmske VZP1 ANPI. Ob tej priložnosti je pre® sednik pokrajinskega združenja VZ Pl - ANPI Federico Vincenti, ka; terega so na tem srečanju spremlja1 tajnik Adelchi Gobbo, Ermes Vi-sentini in Luciano Bernardis, izr® čil predsedniku krajevne Zveze borcev Milanu Sterlingu prispevek 5 milijonov lir za partizanske borce Črne gore, ki jih je prizadel potres;
To vsoto so zbrali med bivšim1 partizani iz Tricesima, Osopp8' Buie, Bordana, Tavagnacca in Cente, to je iz krajev, ki jih je tud* hudo prizadel potres in ki se se vedno soočajo z njegovimi hudim1 posledicami in nerešenimi problem®
Omejitev dobave pitne vode
Občinsko podjetje ACEGA sporoč^ da se bo zaradi popravil na vodovod' nih napravah zmanjšala dobava P11! ne vode. Zaradi tega bodo ost®1 nekateri kraji jutri med 6. in 8. urn brez vode. Ta omejitev zadeva močje Štivana, Ribiškega naselja-Devina, Sesljana ter območje oba1' ne ceste do Grljana.
Pred okrepitvijo plinskega omrežja
Tržaška občina bo najela pri zav®j rovalnici INA posojili v višini *} milijonov lir za dokončno kritje1* datkov v zvezi z namestitvijo P6?' morskega cevovoda in 1,5 milija16 lir za financiranje načrta o p°te^ ciranju metanskega omrežja. Lani s® je razpoložljivost zemeljskega pli0*’ ki je leta 1977 znašala 46.545.206 k® bičnih metrov, povečala za 8 miljtf’ nov kub. metrov. Podjetje ACEb bo v kratkem preskrbelo z metano® mestne četrti Kjadin, Sv. Alojz ® Rocol, z druge strani pa bo nje£° upravni svet predlagal pokrajinsf mu odboru za cene znižanje cene z* kubični meter zemeljskega plina ** 3,20 lire.
Izsiljevalka za zapahi
Leteči oddelek tržaške kvestu je aretiral in poslal za rešetke *.. letno Mario Codarin iz Ul. PasC® 39. Namestnik državnega pravdn>» v Trstu je izdal proti njej zaP°rll. povelje, ker je obtožena večkrat® ga poizkusa izsiljevanja in klevet-
Študijske štipendije Tržaške hranilnice
Tržaška hranilnica je tudi razdelila med najbolj marljiv'6,.:, sposobne dijake in dijakinje atu®1 ske štipendije po 400.000 lir vsa* ' Prejmejo jih študentje, ki v tekov® šolskem letu obiskujejo razred f.. od višjih srednjih šol. Med njim*J., tudi Pavel Vidoni, ki je lani čal študij na slovenski nižji sred šoli «F. Levstik* na Proseku. ,nt
CRT podeljuje tudi brezobresn^ študijska posojila v znesku do ^ tisoč lir univerzitetnim študem proti vračilu po diplomi.
Ravnatelj, učno in neučno oscD1 srednje šole »F. Levstik* i*re**g globo sožalje Vladimiru Pišč*11 ob Izgubi drage mame.
Zapustila nas je naša draga
JOSIPINA BERNETIČ vd. MICALI
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
Žalostno vest sporočajo sin, Trst, 18. 5. 1979	snaha in vnuki
(Pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK
18. maja 1979
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija v treh dejanjih in dveh delih
Prevod	MILAN JESIH
Scena	NIKO MATUL
Kostumi	MARIJA VIDAU
Glasbena oprema	IVO MESA
Režija	ZVONE SEDELBAUER
NASTOPAJO: STANISLAVA BONISEGNA, ZLATA RODOŠEK, BOGDANA BRATUŽ, STANE STAREŠINIČ, STOJAN COLJA ANTON PETJE, ADRIJAN RUSTJA, LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIČ, SILVIJ KOBAL, JOŽKO LUKEŠ, ALEŠ VALIČ
PREMIERA
DANES, 18. maja, ob 20.30
ABONMA RED A — premierski;
PONOVITVE
JUTRI, 19. maja, ob 20.30
ABONMA RED B — prva sobota po premieri; v NEDELJO, 20. maja, ob 16. uri
ABONMA RED C — prva nedelja po premieri; v ČETRTEK, 24. maja, ob IG. uri
ABONMA RED H in RED I; v SOBOTO, 26. maja, ob 20.30
ABONMA RED F — druga sobota po premieri;
v NEDELJO, 27. maja, ob 16. uri
ABONMA RED G — druga nedelja po premieri
Informativne službe SIP
ŠD BREG
vabi danes, 18., 19., 20. in 21. maja na športni praznik v Dolino
Razstave
Mladinski odbor pri SKGZ
Prireja danes, 18. t.m., ob 20.30 v kinu Iris na Proseku pogovor:
O MLADINSKIH AKCIJAH
Vljudno vabljeni!
Odsek za glasbeno vzgojo pD Kraški dom z Repentabra
priredi
naključni nastop gojencev
v stari šoli na Colu v nedeljo, 20. maja, ob 16. uri.
Vljudno vabljeni
ŠOLA GLASBENE Wl!B MATICE Trst
^ Ponedeljek, 21, maja, ob 20i30 X mali dvorani Kulturnega doma
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
Izleti
da ' Športna šola obveščata, ob ?,za *zlel; na Ojsternik zbirališče q,,5-30 na glavni železniški postaji, vlaka ob 6. uri.
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja svoja ameriška dt'i akademski slikar in kipar Bo- 'an Grom. Razstava bo odpra do 21. maja od 10. do 13. in oJ 17. do 20. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure.
V	galeriji Torbandena ra tavlja tržaški slikar rdoardo Devetta.
V	galeriji Rettori - Tribbio je razstava tržaškega slikarja G. c'imuela.
V	galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja.
V	Kraški hiš' je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih.
Na gradu sv. Justa je odprta an tploška razstava slikarja Enriea Fonde ob 50-letnici njegove smrti.
GLEDALIŠKA ŠOLA STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Gojenci gledališke šole se bodo predstavili na interni produkciji v ponedeljek, 21. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu. Z recitacijami iz slovenske poezije, odlomki iz dramskih besedil v bralni in odrski priredbi bodo prikazali svoje dosežke iz 1. semestra.
Vabila dobite v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 8. do 15. ure.
Telefonska družba SIP je včeraj razširila krog raznih informacij, ki jih posreduje občanom preko telefona. Vsakdo, ki bi odslej želel zvedeti za položaj na morjih, bo lahko telefoniral na štev. «196». Dobil bo izčrpno poročilo o vremenskem sta nju in napoved za prihodnje ure. To službo je uvedla SIP v sodelovanju z meteorološko službo letalstva. Poročilo traja približno 2 minuti, porabnikom pa bodo pri tem zaračunali tri telefonske enote. Če želi kdo zvedeti za položaj na morjih izven tržaškega telefonskega okrožja, mora telefonirati na 040/2216.
SIP obvešča nadalje, da že delujejo službe, ki posredujejo informacije o vremenski napovedi za našo deželo (tel, 1911), za vso Italijo (tel. 1912) in poročilo o prevoznosti cest (tel. 194).
Kino
Ariston 16.00 «Shoot, voglia di ucci-dere». Cliff Robertson, Ernest Bor gnine, Henry Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz Danes zaprto.
Eden 17.00 «Sex exibition». Nadine De Raugot, Ingrid Steger. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «John Travolto... da un insolito destino*. Giuseppe Spezia. Barvni film.
ExceIsior 16.30 «Hardcore». George C. Scott, Peter Boyle. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 «La tarantola dal ven-tre nero». Giancarlo Giannini, Barbara Bouchet, Stefania San-drelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «Tutto accade un venerdi». Walt Disney.
Mignon 16.30—22.00 »Disco delirio».
Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no mogli». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30-19.00-21.30 «Cristo si e fermato a Eboli». Gian Maria Volonte, Irene Papas, Lea Massari.
Moderno 16.00—21.45 «Heidi torna tra i monti». Risanka.
Aurora 16.30 «Questa e 1’America*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Uomini d’argento». C. Shepherd, M. Balsam. Barvni film.
Vittorio Veueto 16.00 «L’uovo del serpente». Liv Ullman. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Mash». Barvni film.
Koncerti
VERDI
Jutri, 19. t.m., ob 20.30 (turnus A) in v nedeljo, 20. t. , os 18. uri (turnus B) bo v gledališču Verdi v okviru pomladanske simfonične sezone Mozartov «Rer 'etn v d-molu». Dirigiral To Christian Ba/.:a, nastopil T'.i bo vokalni k var ', v katerem so .Sylyja Rhys - Thomas, Sil-ana Mazzieri, Giuseppe B' "a in George Fortune.
Sobotni in nedeljski spore bodo dopolnili z izvajanjem uverture iz Weberjeve ope-e «Divji lovec* ter suite iz Straussove op:. e «Kavalir z rožo*.
AVDITORIJ
V nedeljo ob II. uri bo na sporedu predzadnji «nedeljski koncert* s skladbami Gounoda in Stravinskega.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
veselica
S KULTURNO - ZABAVNIM SPOREDOM
jutri, 19. maja, ob 20. uri v kinodvorani «Verdi» v Miljah
Šolske vesti
Učenci in učiteljici slovenske o-snovne šole v Devinu vabijo na za ključno šolsko prireditev, ki bo 20. t.m., ob 10. uri. Razstava bo odprta tudi popoldne od 17. do 19. ure.
VPRAŠANJE, KI ZADEVA OBE SOSEDNJI DRŽAVI
Izrečene in neizrečene besede o jezu pod pevmskim mostom
Namesto 16 metrov visoke betonske pregrade je sedaj predvidena 6 metrov visoka zapornica - Kako zadržati padavinsko vodo v zgornjem Posočju - Hidroelektrarna Solkan in namakanje - Dobrososedski odnosi, ki so dobili z osimskim sporazumom novo spodbudo, so pogoj za sleherno odločitev, ki bo v obojestransko korist
Vprašanje izgradnje jezu na Soči za potrebe namakalnega konzorcija je bilo vedno obdano s kopico nedorečenih resnic, pa tudi s špekulacijami, ki so imele za cilj spodkopavati dobrososedske odnose. Pri vsem tem je gotovo samo eno: nihče, niti tisti, ki so se zavzemali za jez, in oni, ki so bili proti njemu,
reč moramo, da je pravih kmetov vedno manj in da zemljo tista dva dneva namakajo lastniki, ki so obenem drugje zaposleni in so prosti ob sobotah in nedeljah.
Italijanska stran se zaveda, da bi praznjenje bazena ob sobotah in nedeljah zmanjševalo proizvodnost HE Solkan, zato se pri nas govori
gubljeno vodo, in s tem izgubljeno energijo, dobavljali Novi Gorici e-lektrični tok iz termoelektrične centrale v Tržiču.
Razprava o jezu je razkrila še nekatere druge zanimivosti, med drugim tudi to, da je namakalnih površin vedno maj, da zadostujejo manjše količine vode in da je ne-makanje s kanali nerentabilno, ker se vebko vode izgubi, ker kanali zmanjšujejo obdelovalno površino, medtem ko je namakanje z upiorabo
niso nikoli prišli na dan z jasno o predlogu, da bi v zameno za iz-besedo in niso nikoli uporabljali	’	'	'	'
jasnega tehničnega jezika. Vedno so nekam zavijali in ugibali, in vendar so stvari zelo jasne in preproste.
Osimski sporazum predvideva izgradnjo solkanskega jezu na podlagi skupne jugoslovansko-italijansko naložbe. Ta jez se gradi na osnovi polnega italijanskega soglasja ter izključno samo z jugoslovanskim de narjem. Za ta objekt so izdelani vsi načrti, zagotovljeno je finančno kritje, dela hitro napredujejo ter so sedaj že pričeli z gradnjo temeljev samega jezu. Sodijo, da bodo bazen, ki bo nastal za njim, začeli polniti leta 1982. Italijanska stran razpolaga s celotno dokumentacijo, izdelano za ta jez, tako da se lahko tehtno odloča za kakršnokoli rešitev v zvezi z zajezitvijo Soče na svoji strani. Vendar vse kaže, da je na naši strani ideja, kaj storiti, povsem nedodelana in prav zaradi tega toliko ugibanj in mnenj in zato tudi politične špekulacije.
Po najnovejših vesteh naj bi se strokovnjaki na naši strani odpovedali izgradnji jezu in s tem tudi 16 metrov visoki betonski pregradi, ki bi segala skoraj do mosta (njegova višina znaša 17 metrov od dna struge). Namesto betonskega jezu se sedaj opredeljujejo za šest metrov
črpalk, cevi in razpršilcev vode cenejše in praktičnejše.
Če upoštevamo ta spoznanja, potem je vprašanje izgradnje jezu ali zapornic na Soči potrebno postaviti v stvamejše okvire. Nič dramatiziranja, torej, nič špekulacij, ampak stvaren pristop k vprašanju, ki zadeva dve suvereni državi.
Italijansko-jugoslovanska komisija za vodnogospodarska vprašanja je torej najbolj naraven sedež, kjer naj se o teh vprašanjih razpravlja in sklepa. V tem smislu je svoje vprašanje zastavila tudi skupina socialističnih deželnih svetovalcev.
Demokratične sile, in zlasti PSI, pa so v zvezi s tem vprašanjem povedale tudi to, da je potrebno iskati rešitve ob upoštevanju političnih subjektov, torej tistih, ki so odgovorni za politično in družbeno stanje.	(gv)
VČERAJ V PROSTORIH DOMA SIMON GREGORČIČ
V Gorici prvo srečanje obmejnih dijaških domov
Sodelovali so Goričani, Tržačani, Koprčani in Novogoričani
Utrjevanje prijateljstva ter izmenjava izkušenj: to sta vodilni misli, ki sta botrovali včerajšnjemu prvemu srečanju dijaških domov iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Kopra, ki je bilo v prostorih doma Simon Gregorčič v Gorici. Doslej je nam-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
MIHAIL BULGAKOV .
IVAN VASILJEVIČ
komedija v treh dejanjih dveh delih
Prevod	Milan	Jesih
Scena	Niko Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasbena oprema Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDLBAUER V torek, 22. maja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma).
reč prišlo do dvostranskih srečanj, nikoli pa se ni mislilo na obširnejše srečanje, kot je bilo včerajšnje. Te misli je izrekel ravnatelj goriškega dijaškega doma Edmund Košuta v svojem pozdravnem nagovoru.
Pred tem pa je bilo na sporedu tradicionalno športno srečanje med tržaškim in goriškim dijaškim domom. O tem sicer obširnejše poročamo na športni strani.
Pred nagraditvijo športnikov pa je bila v prostorih mladinskega centra okrogla miza, na kateri so si mladinci s te in z one strani meje izmenjali informacije o sedanjem položaju tako s šolskega kot s splošnega vidika.
HiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinfriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
NA REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Svetovalci soglasno odobrili načrt preureditve šole v Rupi
namerava
Dela bodo veljala predvidoma 31 milijonov - Občina zgraditi novo stavbo nasproti Kulturnega doma v Sovodnjah
visoke zapornice, ki bi po mnenju! ijek, 14. t.m., sestal sovcdenjski strokovnjakov ustvarile zbiralni ba- občinski svet ter odobril vrsto skle-
Na redni seji, ki jo je vodil žu-. V nadaljevanju seje je b:l nato pan-Jožef češčut se je v ponede-1 govor o četrti varianti občinskega
regulacijskega načrta, katere osnu
zen zadostne kapacitete za namakanje krminsko-gradiščanskeea polja. Takšna rešitev bi bila ekonomsko in ekološko najbolj opravičljiva, ker objekt ne bi toliko stal in ker bi gladina Soče med predvidenimi za-nornicami pod pevmskim mostom in Solkanom večidel leta ostala na isti ravni, kot je sedaj, ter bi se za nekaj metrov zvišala samo v času namakanja.
pov upravnega značaja in ratificiral nekaj sklepov ožjega odbora. Prav zato je bilo zasedanje razmeroma kratko. Od posameznih točk dnevnega reda, najavljenih jih je bilo 15, zasluži največ pozornosti vprašanje preureditve osnovne šole v Rupi. O tej zadevi je sicer govor že nekaj let, vendar je zdaj takore-koč pred dokončno rešitvijo. Občinska uprava je namreč po sestanku s
V dosedanjih razpravah je bilo predstavniki staršev iz Rupe m zlasti iz ust naših strokovnjakov IPeči- z ravnfteljem in učnim ose-večkrat slišati govorice o tem da bi bjem’ P°venla izdelavo načrta za
Mali oglasi
SODELUJEJO:
-	OTROCI SLOVENSKEGA OBČINSKEGA VRTCA
-	UČENCI CELODNEVNE ŠOLE ŽAVLJE - KOROŠCI
-	PEVSKI ZBOR «FRAN VENTURINI* OD DOMJA
-	DOMAČI PEVSKI ZBOR JADRAN
-	FOLKLORNA SKUPINA KAROL PAHOR IZ PIRANA
>,ll*niiiitii,lllllllll|l|l||m|m|||||||||||||||||||||n||m|||n||||||im||l||||||||||imn||||||||||||||||||||||||||||
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 18. maja
. DUBRAVKA
l9jl vzide ob 4.31 in zatone_
V>;T Dolžina dneva 15.00. — Lu-, de ob 0.25 in zatone ob 10.51. Jutr'> SOBOTA, 19. maja v	PETER CEL.
2]eR včeraj: na j višja tempera tu-}3. u’. stopinje, najnižja 14,4, ob :°15,4 Lu20,5 stopinje, zračni tlak
ba,’nJdib ustaljen, vlaga 50 odstotke,. . tasn°. veter 4 km na uro b°,	' Severozahodnik, morje mir-
Peratura morja 15,2 stopinje.
5n R°JSTVA IN SMRTI
Viu maja 191° se je v Trstu W«rok, umrlo pa je 21 oseb. Tari- Y SE: Michele Sanapo, rVka ^tizia Fattorusso, Peter JVua ‘ », a Ogrini, Sara Bevi-ubgerjA ,an Piuca, Daniela Ber-Ulvjp r’ Antonella Škerla vaj.
Vrlaj. ^ SO: 52 letni Giorgio Cikli D ’ Tletni Germano Ciuk, 72-i a Sum- Milanese, 74-letna Cate-k Vinci n vd- Mattioni, 77-letni D Vd £ »vcc, 74-letna Anna Mau-Tincjp, Mradiot, 87-letna Diomira Vo vd- Petarin, 84-letni Mar-p-jSsi- 69-letni Giuseppe Fa Vi ajlj tni Giuseppe Babic 64-Vsevj-n° Viviani, 71 letna Enilia v Por. Calza, 64 letna Editta
Pauletich por. Vallefuoco, 62-letna Teresa Pizzinato por. Skarabot, 47-letna Angela Frusconi, 48-letni Or-nello Barzan, 56-letna Maria (Mara) Gec por. Marchesich, 65-letna Giustina Gherlani por. Danieli, Va-leria Sirnsig vd. Železnik, 93-letni Giuseppe Trotti, 80-letni Giorgio Zambonelli.
DNEVNA SLUŽB* LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontam 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6.
(od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Drev. XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drev. XX. septembra 4, >j1. Ber nini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nnčna služb, za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev, 732-627
LEKARN*1 V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica, te 1	226 165; Opčine; tel. 211001.
Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje; tel. 271-124.
V ŠTANDREŽJ je Stanko Marušič odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZORI PANGERC iz Dobne odpre danes osmico v hiši ob cesti pod Krogljami, kjer 'toči pristno črno in belo kapljico.
PRODAM po ugodni ceni kompresor »Emanuel* od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motocaro» Gilera - Saturno. Telefonirati na 226466.
IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem središču za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634.
SPREJMEMO takoj v službo zvestega/o, poštenega/o in hitrega/o uslužbenca/ko za raznašanje blaga na trgu. Ponudbo na oglasni od delek Primorskega dnevnika pod šifro: Miramar.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382.
PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382.
IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik».
SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu L.c delovno :noc s potrebno trgovsko izobiazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene pon dbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod ši fro: »Knjigarna*.
UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri.
PRODAM ugcut Ul jan, ’78 v do brem stan.-i. Zglasiti s« ob delov-niii urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc).
PRODAM auto renault LT 5 januar ’79 ter električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica sa lumi). Tel 417697.
PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390.
POMAGAJMO
ČRNI GORI!
v primeru izgradnje jezu pri pevm-skem. mostu jugoslovanska stran bila pripravljena- dovoliti pastanek «repka» , vodnega bazena na svojo stran, menda, .največ do stebrov sob kanskega mostu, seveda, če bi bilo o tem doseženo soglasje med obema državama. Ideja je lahko zanimiva in za italijansko stran ugodna, toda kdo more zagotoviti, da je v tehničnem pogledu zamisel gospodarsko o-pravičljiva. Kdo more zagotoviti ne-propustnost soškega nabrežja ob višji vodni gladini. Geologi vedo povedati, da je Soča v preteklosti nekje pod Solkanom tekla po drugi strani in da bi se ob višjem vodostaju voda po njej izgubljala. Zagotovo so še drugi propustni kraji, ki bi jih bilo potrebno poiskati in zapreti s cementnimi injekcijami. Kako zapletena so ta vprašanja, je mogoče ugotoviti tudi iz tega, da so jugoslovanski strokovnjaki najprej hoteli solkanski jez zgraditi skoraj na meji in da so trikrat morali spremeniti lokacijo in je šele sedanja, ki je četrta po vrsti, zaradi skalnatega in nepropustnega terena najbolj ustrezna.
Zdi se, da je Rim prisodil Gorici 12 milijard Ur za izgradnjo naprave za zajezitev Soče. Gorica se je za ta sredstva borila tudi zato, ker gre za denar, ki naj bi ga trošili v Gorici. Najbrž pa ta želja ne bo v celoti uresničena, ker se govori, da bodo načrte izdelali v Rimu. Rimski krogi pa bodo poskrbeli, da bodo tudi druga dela opravljali tisti, ki so njim blizu.
Preskrba z vodo za namakalne potrebe bi morda bila s tem objektom na italijanski strani zagotovljena, toda aU se nam to izplača? Nekateri pravijo, da moramo biti glede vode avtonomni, češ da se nikoU ne ve, kaj bo. Drugi odgovarjajo, da to vprašanje ne obstaja, ker je Gorica tudi v letu 1953, torej v času napetih odnosov, redno prejemala pitno vodo z Mrzleka. To dokazuje, da jugoslovanska stran dosledno spoštuje dogovore o preskrbi s pitno vodo. In tudi kar zadeva pretok- Soče ob izjemnih primerih obvešča centralo v Stražicah o vseh spre-
preureditev poslopja. Pripravil ga je arhitekt Jože Cej, odobrili pa so |gi‘«a ponedeljkov; seji.
Zdaj je na vrsti še razpis dražbe,
Hi .%>..'n.a osnovi predračuna veljala okrog 31 milijonov lir, stekla. Načrt predvideva temeljito preureditev notranjosti in napeljavo centralne kurjave, zato v prihodnjem šolskem letu otroci najbrž ne bodo mogb obiskovati pouka v domači šoli. Kot ena možnih rešitev je uvedba popoldanskega pouka v šoli v Sovodnjah. Načrt predvideva vrsto posegov samo na prvotnem šolskem poslopju, medtem ko prizidka, kjer je otroški vrtec, za zdaj ne bodo spreminjali, pač pa bodo v prostore napeljali centralno ogrevanje.
tek bi bil moral biti že zdavno izdelan, a so vmes nastopile nekatere težave, predvsem birokratskega značaja. Dokument je treba namreč u-skladiti s podobnim deželnim dokumentom. Če ne bo drugih težav in zamud, bo dokument, kakor obljublja načrtovalka Codellijeva, pripravljen čez mesec dni. V zvezi z regulacijskim načrtom pa se je razvila diskusija o nameri občinske u-prave, da bi nasproti Kulturnega doma zgradila večnamensko stavbo, kjer bi lahko uredili skladišče, prostor za občinska vozila, knjižnico, po potrebi pa bi se v stavbo vselila tudi pošta. Del sredstev za grad njo občina že ima ng razcolago in sicer okrog 56 milijonov lir iz izkupička prodaje občinskega zemljišča. Znano je, da so prostori na županstvu že mečno pretesni in bi postavitev takega objekta za precej časa rešila prostorsko stisko. Na zadnji seji je sovodenjskj občinsk sklep tudi odobril nakup približno 400 kvadratnih metrov velike parcele v Gabrjah, kjer bodo domača društva, predvidoma že prihodnje leto, postavila soomenik v NOB padlim vaščanom.
Za žrtve katastrofalnega potresa v Črni gori je sovodenjski občinski svet namenil 500 tisoč lir, 100 tisoč
IIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllHIlUlllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII
Mladinske
Delovne
Akcije
Tudi letos je zamejski mladini daha možnost udeležbe v Sloveniji
Prijave sprejema mladinski odbor pri SKGI
lir pa v sklad za postavitev sporne nika pred ladjedelnico.
Danes izredna seja doberdobskega občinskega sveta
Danes ob 14. uri se bo na izredni seji sestal doberdobsld občinski svet. Na dnevnem redu so razprava
Proslave ob občinskem prazniku v Tolminu
Občina Tolmin praznuje na dan mladosti, 25. april svoj praznik. Ob 9. uri bo slavnostna seja občinske skupščine v novi kinogledališki dvorani, še isti dan pa bodo odprli nekaj objektov, ki so jih po potresu I zgradili s solidarnostno akcijo vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Prireditve v okviru občinskega praznika se bodo pričele že 20. maja.
NA PODROČJU TRŽIČA
Okvara na hranilniku -varčevati z vodo
Včeraj zjutraj je prišlo do okvare na hranilniku tržiškega vodovoda, ki jo bodo predvidoma popravili do danes zvečer. Oskrba z vodo je sicer zagotovljena, vendar uprava naproša porabnike naj z vodo varčujejo in naj jo uporabljajo le v nujnih primerih.
Zbiranje gradiva o prvem sestanku PNOS na Lažni
Od 15. do 17. septembra 1944. leta je bila na Lažni na Trnovski planoti ustanovna seja Pokrajinskega narodnoosvobodilnega sveta (PNOS) za Slovensko Primorje. Te konference
in odobritev cele vrste upravnih I se je udeležilo kakšnih 150 delegatov zadev, določitev denarnega zneska | iz raznih krajev Primorske in med za pomoč črni gori, dodelitev sekciji I njimi tudi delegati s Tržaškega, Go-VZPI-ANPI iz Jamelj zemljišča za j riškega ter iz Beneške Slovenije. Od-postavitev spomenika v NOB padlim I bor, ki je zadolžen za zbiranje zgo-vaščanom in razna druga vprašanja. J—’ ■
V letošnjih poletnih mesecih bo v Sloveniji v desetih mladinskih delovnih akcijah (MDA) sodelovalo 4.870 mladih brigadirjev. Tako si mladi v SR Sloveniji prizadevajo za nadaljnji razvoj domovine po znanem reku:	Mi gradimo progo, proga
gradi nas, saj pomeni mladim življenje v MDA pridobivanje novih prijateljev in utrjevanje tovarištva v duhu najsvetlejših tradicij narodnoosvobodilne borbe.
Za nas Slovence, ki živimo izven meja matične domovine, so mladinske delovne akcije krasna prilika za spoznavanje sovrstnikov iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije ter za združevanje v delu mladih delavcev, dijakov, študentov itd. Mladi iz zamejstva smo se vse doslej redno udeležili MDA, ker so te obe-
membah, kadar so v teku popravila i nem tudi priložnost za izmenjavo
na soških elektrarnah. Ni torej raz loga. da v duhu vse boljših odnosov dosedanja praksa ne bi bila trajna osnova za urejanje vprašanja pretoka Soče.
Najboljša rešitev, tudi za italijansko stran, pa se ponuja z izgradnjo jezov v Tribušl in v Kobaridu. Z njima bi mogli zadržati ogromne količine vode, ki danes po Soči kot izrazito hudourniški reki v nekaj dneh po nalivih brez sleherne koristi steče v morje. Ti dve hidrocentrali bosta služili za zadovoljevanje hitro naraščajočih potreb slovenskega gospodarstva po električni energiji. Res pa je, da bo samo Tribuša zagotavljala bolj enakomeren pretok, kar bo lahko zadovoljilo potrebe za vodovod, namakanje, industrijo itd. na italijanski strani.
Obstaja še ena plat vprašanja, ki je prisotno v razpravah okoli jezu in ki ga doslej niso omenjali. Med tednom, ko bo HE Solkan obratovala, ni težav z vodo za namakanje. Težave se bodo pojavljale ob sobotah in nedeljah, ko bo HE So’kan obratovala z zmanjšano močjo in ko bodo na naše strani vodo za namakanje potrebovali. Vedeti nam-
iskušenj, mnenj in pogledov z mladimi, ki živijo v Sloveniji; MDA so počitnice, ki jih brigadirji preživijo ob prostovoljnem delu, pa tudi ob petju narodnih, borbenih in brigadirskih pesmi, ob plesanju kola in v stalno razpoloženi družbi.
Vsi, ki so doslej sodelovali na delovnih akcijah, ta svoj napor uvrščajo med najbolj doživete osebne izkušnje in med najvažnejše osebne prispevke v snovanju nove družbe. Tudi brigadirji iz prvih povojnih let, čeprav so opravljali težko fizično delo, v neverjetno težkih pogojih, štejejo te dneve k svojim najlepšim prispevkom v izgradnji in krepitvi matične domovine, katere bi moral doživeti vsak mlad človek.
Tudi letos torej obstajajo konkretne možnosti, da se MDA v Sloveniji v poletnih mesecih lahko udeležijo mladi iz zamejstva in to kot v prejšnjih letih. Pobudnik, mladinski odbor pri SKGZ, se letos zavzema, da bi mladi z Goriškega, Tržaškega in iz Beneške Slovenije sodelovali na akcijah skupno z mlatim: obmejnih OK ZSMS in sicer iz Nove Gorica, Tolmina, Kopra in Sežane.
Zatorej se bodo zamejski mladinci
pridružili sledečim izmenam MDA:
a)	MDA Slovenske Gorice (od 24.6. do 14.7.)
b)	MDA Kožbana (od 15.7. do 4.8.)
c)	MDA Suha krajina (od 5.8. do 2.9.)
č) MDA Kozjansko (od 5.8. do 2.9.)
Vsak mladinec - mladinka iz zamejstva se lahko udeleži po lastni uvidevnosti ene izmed zgoraj navedenih akcij. Naši mladinci pa se lahko prijavijo za celotno izmeno ah pa vsaj za deset dni.
Prijave sprejema MO SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2) in v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20), kjer lahko zainteresirani dobijo vse potrebne informacije.
V AVDITORIJU V GORICI
Koncert jazz glasbe
Na drugem koncertu jazz glasbe, ki ga ARCI prireja v Gorici, bosta nastopila znana profesionalca, Franco Feruglio in Paolo Bordini. Bor-dini, ki doživlja velik uspeh z LP «Ratsorock», je najprej igral z Bas-som, Introm in Valdambrinijem, sedaj pa nastopa s Centazzom in Fe-rugliom, hkrati pa prireja koncerte, nastopa na radiu ter po italijanskih šolah v okviru didaktičnih pobud. Na nekaterih televizijskih oddajah je nastopal z Gaslinijem, Seascitelli jem in Mazzom.
Koncert bo obsegal tri dele: solo klavir (Bordini), solo kontrabas in duet. Za takšno razdelitev koncerta so se odločili zato, da pokažejo solistične sposobnosti obeh glasbenikov, ki sta se posvečala klasični glasbi, vzporedno z njo pa študirala tudi jazz.
Koncert bo danes, 18, maja, ob 20.30 v avditoriju v Gorici. Vstopnina 2000 lir, za člane ARCI 1500 lir.
• Danes ob 8.30 se bo sestal ob činski svet v Tržiču. Na dnevnem redu zasedanja so v glavnem vpra sanja upravnega značaja.
Počistili bodo okolico Doberdobskega jezera
Lani je bilo bolj za poskušnjo, letos bo šlo zares. Tako bi lahko na kratko ocenili mladinsko delovno akcijo, ki jo pripravljajo za nedeljo, 20. t.m., v Doberdobu mladinski odsek PD Jezero, taborniki rodu Modrega vala, športno društvo Mladost ob podpori in v sodelovanju z občinsko upravo. Ne bodo sicer gradili ali kopali. kakor je navada v mladinskih delovnih akcijah, cilj pa je vseeno zelo pomemben. Z združenimi močmi bodo skušali počistiti okolico Dober-dobskega jezera, tega kraškega bisera, ki je iz dneva v dan bolj zamazan in to predvsem po zaslugi «lažnih» ljubiteljev narave. Za tako pobudo je letos sicer že nekoliko pozno, ker je grmovje preraslo in zagrnilo najrazličnejše ostanke raznih piknikov, vendar pa je prej ni bilo mogoče izpeljati zaradi visoke gladine jezera. No, fantje bodo skušali akcijo opraviti na najboljši način. Pa še to, računajo, da se jim bo v nedeljo zjutraj pridružilo tudi nekaj prostovoljcev, ki niso člani omenjenih društev. Zbor pa so določili ob 8.30 pred županstvom v Doberdobu,
Poseg krajevnih uprav za rešitev podjetij Sorini in Silcea
V zvezi z zaskrbljujočim razvojem položaja v podjetjih Sarini in Silcea je pokrajinski svetovalec Ivan Bratina, izvoljen na listi KPI, naslovil predsedniku pokrajine pismeno vprašanje. V njem zahteva takojšen poseg pokrajinske uprave, da se prepreči najhujše, to je zapora obeh obratov.
Podobno vprašanje je glede podjetja Sorini vložil v občinskem svetu v Gorici, svetovalec Mario Del Ben.
Konec tedna v znamenju volilnih shodov
Volilna kampanja bo tudi ob tem koncu tedna dokaj živahna. Vrstijo se volilni shodi in zborovanja. Sinoči je bila na sedežu pokrajinske federacije KPI tiskovna konferenca, na kateri so obrazložili program stranke v vsedržavnem In krajevnem merilu.
Drevi, ob 20.30 bo v gostišču Tran-salpina zborovanje o terorizmu. Govoril bo Lorenzo Menichino. Drevi ob 18. uri pa bo piri ljudskem vrtu na Verdijevem korzu manifestacija, ki jo prirejajo dekleta in žene, včlanjene v KPI. Govorila bo Augusta Bar-bina, ki kandidira na listi KPI za parlament. Zborovanje bo namenjeno predvsem obravnavi specifičnih vprašanj družinskih posvetovalnic.
Jutri zvečer bo v naselju Fatebe nefratelli govoril Boris Coceani.
dovinskih podrobnosti o tem sestanku, prosi vse tiste, ki so se ga udeležili, naj pošljejo svoj nasloy na naše uredništvo, prav tako pa naj sporočijo tudi imena drugih udeležencev tega sestanka.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici priredi drevi od 20.15 igro Luigija Pirandella «Kaj je resnica*. Predstava za red S petek. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška 1.
Razna obvestila
Mladinski center Gorica vabi vsa prosvetna in druga društva, ' so-delujejo na odbojkarskem (za moške in ženske) in košarkarskem turnirju, ki bo na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma. Vpisovanje v uradu dijaškeg,. doma ter n sedežu ZSŠDI (Ul. Malta 2).
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na družinski pohod, ki bo v nedeljo, 20. maja iz Sovodenj na Vrh in Debelo grižo, in ki ga prireja skupina sovodenj-skih planincev. Odhod bo ob 9. uri izpred Kulturnega doma v Sovodnjah (za Goričane ob 8.30 s Travnika), kjer bodo udeleženci tudi prejeli ustrezna navodila. V primeru slabega vremena pohod- ne bo.
Kino
Vesti iz bolnišnice
40 dni se bo moral zdraviti 82-letni upokojenec Vittorio Novello iz Tržiča, Ulica San Gregorio. Včeraj zjutraj je postal žrtev prometne nesreče v Ulici 1. maja y Tržiču. * ma Andrej"BudaT
(ioricu
CORSO 17.30—22.00 «Dimenticare Venezia*. M. Melato.
VERDI 17.15—22.00 »Tornando a casa». J. Fonda in J. Voigt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 «Tre donne immorali*, film V. Borovvicza, prepovedan mlajšim od 18 let.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Taverna Paradiso*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Ernesto».
ISova (iorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Aleja prekletstva*, ameriški film
SVOBODA 18.00-20.00 «Kača v nedrih*. Španski film.
DESKLE 19.30 «Bruce Lee, pogrešamo te», hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in poneči je v Gorici dežurna tekam Baldini, Verdijev „orzu 57, tel. 28-79
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701,
fmmuum
Namesto cvetja na grob Franca Nanuta so osebje podjetja Nanut , . . ,	-	in člani kolektiva COPEGO prispe-
zjutraj je postal žrtev prometne ne-1 vali 40 tisoč lir za vzdrževanje do-
ZAL HUDO AKTUALNA TEMA
ŠE KOLIKO NAFTE JE NA VSEM SVETU
Največ «črnega zlata» ima Saudova Arabija ■ Za njo pride Sovjetska zveza - Kdo ima največ koristi od razpečevanja nafte ■ Koliko potrošnikov?
Ob izbruhu petrolejske in z njo tudi energetske krize, ki jo je najbolj občutil razviti svet, smo za trenutek obstali in prisluhnili treznim gospodarstvenikom, ki so opozarjali svet, da bo treba u-brati drugo, bolj pametno pot. Toda kmalu smo na to pozabili in spet rade volje prisluhnili »zagotovilom* predstavnikov petrolejskih »sester* in nekritična poraba nafte se je ponovno nadaljevala, pa čeprav je vsakomur znano, da je dosedanji način trošenja nafte nesmotrn, negospodaren, po mnenju nekaterih celo ekonomski kriminal, saj je znano, da nafta vsebuje izredno veliko plemenitih sestavin, ki se dajo vse drugače, veliko bolj gospodarno izkoristiti, vtem ko bi nam za proizvodnjo energije mogle služiti vse bolj preproste surovine, kot na primer premog. Toda pustimo ta razmišljanja ob stran in si oglejmo, koliko je na Zemlji nafte.
Po podatkih, ki jih je objavila revija «Time», ima največ nafte Saudova Arabija in sicer skoraj 166 milijard sodov, na drugem mestu je glede bogastva Sovjetska zveza, kjer razpolagajo z 71 milijardami sodov nafte.
Na tretjem mestu je skupina e-miratov v Perzijskem zalivu, ki se tako rekoč kopljejo v 60 milijardah sodov nafte. Na četrtem je Iran, kjer računajo z bogastvom
59	milijard sodov, nato Irak z o-bilnimi 32 milijardami sodov nafte in šele nato pridejo ZDA, ki razpolagajo z 28,5 milijarde sodov nafte. Koj za ZDA je Libija, ki ima skoraj 25 milijard sodov nafte. Za Libijo pride Nigerija, kjer računajo, da je v njenih ležiščih obilnih 18 milijard sodov nafte. Sledi Venezuela z 18 milijardami. Omeniti bi morali še Kitajsko, vendar menijo, da je njenih 20 milijard sodov nafte zelo vprašljivih.
Sedaj bomo navedli še nekaj podatkov, koliko posamezni glavni izvozniki »črnega zlata* za nafto dobijo. Saudova Arabija je v lanskem letu dobila za naf'o obilnih 35 milijard dolarjev, Iran je dobil 20 milijard, Nigerija 9 milijard in pol, Združeni arabski emirati 8 milijard in pol. Kuvvajt 7 milijard 700 milijonov. Sovjetska zveza je prodala nafte lani za 5 milijard 800 mil. dolarjev, itd.
Največ je za nakup natte plačala Amerika. Lani so ZDA uvozile nafte za 42 milijard 200 milijonov dolarjev. Japonska je kupila nafte za malo manj kot 24 milijard dolarjev, Zahodna Nemčija za obilnih 14, Francija za obilnih 11, Italija pa za 8 milijard dolarjev. Sledijo Španija 4,4 milijarde, Velika Britanija 4,2, Brazilija le malo manj kot Velika Britanija, itd.
Omenili smo slovite «sestre». Sedem «sester» praktično gospodari v svetu «črnega zlata*. Na prvem mestu je družba Exxon z obilnimi
60	milijardami dolarjev razpečane nafte. Na drugem mestu je Royal Dutch oziroma stara Shell z obilnimi 44 milijardami dolarjev, sledi Mobil Oil z malo manj kot 35 milijardami, Texaco z 28 milijardami in pol, končno pride na vrsto British Petroleum Comp. ~ obilnimi 27 milijardami ter še Standard Oil s 23,3 milijard dolarjev in Gulf Oil z obilnimi 18 milijard "ni dolarjev razpečane nafte.
Italijanska državna družba ENI I 12 milijardami in pol dolarjev razpečane nafte je na 9. re tu.
Čeprav so gornje številke globalnega značaja, so velike, saj gre za desetine milijard sodov nafte, za desetine milijard dolarjev. Vendar je vse to le relativno, kajti količina nafte zadobi povsem drugačna merila, če upoštevamo porabo nafte in njenih derivatov. In če le malo prisluhnemo tožbam, k; prihajajo iz raznih predelov sveta, če jemljemo v poštev podatke, ki jih dajejo predstavniki držav, ki nafto dobavljajo, če vzamemo v poštev opozorila, ki vabijo ali bolje, ki grozijo z nujnim varčevanjem, pomeni da
je ono velikansko bogastvo »črnega zlata* hudo relativno, saj v dobro poučenih krogih trdijo, da bo nafte zmanjkalo že konec našega stoletja.
S tem zvez} znanstveniki iščejo nove vire energije, ki naj bi bila na primer v jedru atoma in v sončnem žarku. Toda jedrska e-nergija je nevarna, saj nam primeri, ki prihajajo iz ZDA, govorijo glede tega dovolj zgovorno. In če je res, da je nafta ena izmed najbolj uporabljenih goriv za proizvodnjo energije in odpade na porabo bencina le od 15 do 17 odst. vsega tega izčrpanega bogastva, se poprečen človek še najbolj boji, kako bo onega dne, ko ne bo več nafte, ko ne bo več bencina. Glede tega bomo navedli le nekaj številk
Da je v Severni Ameriki, vključujoč Kanado največ avtomobilov, je znano. Na približno 253 milijonov ljudi pride obilnih 118 milijonov avtomobilov torej po en avtomobil na dve osebi. V zahodni Evropi je že obilnih 88 milijonov avtomobilov. V vsej Aziji jih imajo 22 milijonov 250 tisoč, vendar jih 18,5 milijona odpade na Japonsko, ki šteje 110 milijonov ljudi. Na Kitajskem, kjer živi okoli 900 milijonov ljudi imajo le 30 tisoč avtomobilov.
Problem zase ie vzhodna E-vropa, kjer je vsega skupaj 10.785.000 avtomobilov. SZ ki je po bogastvu nafte druga na svetu, ima le malo avtomobilov.
Iz umetnostnih galerij
Janežičev makrokozmos v galeriji Al Bastione
Nekoč v lepote brezkončnega vsemirja zagledani slikar Adriano Janežič se je že na svoji predzadnji razstavi, to je na razstavi v krožku «11 Carso* povrnil v svojih slikah na Zemljo, od koder pa je vendarle ostajal še vedno zamaknjen v zvezdnato nebo. Že takrat pa smo v nekaterih slikah zaznavali, kako pričenja poganjati še globlje korenine v zemljo, seveda korenine njegove svojstvene izraznosti v barvah in oblikah.
Njegova nedavna razstava v galeriji «A1 Bastione» nas je postavila pred izvršeno dejstvo. Makrokozmos Janežičevih nebesnih teles se je nenadoma skrčil v mi-krokozmos, v katerem slikar išče navdihov v oblikovnih skrivnostih favne in flore, v tajnosti molekularnih povezav atomov preproste stvarnosti. Ne vidimo pa v tem še nikakršnega ustvarjalnega preloma, kajti brezštevilčnost je temu z astronomijo rutinsko povezanim slikarjem že vrojeno občutje, ki se sedaj očituje v prekrivanju njegovih platen z množico lepotno izrisanih drobnih o-blik čudovitega videza. Slikar pa jih združuje v zelo enotno povezane in čarobno pestre preproge, ki v ostrini risbe zamomljajo gledalčevo pozornost in vzbujajo hkrati občudovanje nad lepoto nam nevidnega sveta v mikroko-zmični stvarnosti, kot se nam odkriva v kosmičnih snežink, v povezavi pestrobarvnih molekul in atomov, ter v skupnosti drobno-živk, kot da bi vse to gledali skozi mikroskop, ki bi nam posredoval orjaške povečave.
M. B.
Silvano Clavora
odličen
kolorist
Po razstavi akvarelov, ki jo je imel januarja v galeriji aTeatro Romano*, se nam je Silvano Clavora predstavil v galeriji «Sala d’Arte Moderna» s svojimi olji, v katerih prikazuje pokrajine. Obiskovalca je v teh oljih presenetila odlična izvedba, ki se močno razlikuje od podobnih del s predlanske razstave. Nekdanja ostrina v obrisih sedaj izgineva v pravi pravcati opojnosti žarečih barv, ki jih slikar nanaša s silovitim zaletom, s silnimi potezami. Pri tem pa izstopa odlična dognanost kolorističnega dojemanja slikarja, ki nikoli ne pogreši v želeni izbiri barvne lestvice in pravilno u-ravnava ravnotežje barvne skladnosti in kontrastov.
Razumljivo je torej, da so Silvanu Clavori pokrajinska pred-metnost, drevje in konfiguracija tal pravzaprav le nosilci barvnega razdajanja in se ne ozira na njihovo lokalno barvo. Zato barvno pestrost narave slika kot bi jo gledal prav od blizu v izrezih grmovja in cvetličnih skupin in mu barve narekuje njegov prefinjeni čut izključno slikarske obdelave platen, ki bi v majhnih izrezih mogel biti povsem abstraktni prikaz barv.
Tudi v perspektivno širših pokrajinah podreja stvarno obliko barvi, stopnjujoč njeno utripanje z igro kontrastov barv ter z u-smerjanjem množice potez v določene omejene površine platna. Silvano Clavora je tokrat neovrgljivo dokazal, da je dozorel v odličnega mojstra barv, v kolori-sta, kakršnih je le malo med v tržaško slikarstvo vstopajočimi mladimi slikarji.
M. B.
Kulturni dogodki v slikah
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiivntmiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiKiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
V pričakovanju priznanja šolske dobe v letih 1929-1938 za pokojninska leta
Vpr.: «Te dni se veliko govori o možnosti, da bi priznali za pokojnino šolsko dobo v fašističnem obdobju. To me osebno zanima, ker sem rojen leta 1925 in sem obiskoval šolo do leta 1939. Še sedaj se dobro spominjam, kako nas je naša čudaška učiteljica izsiljevala, da smo prinesli denar v šolo za fašistično organizacijo. Morali smo plačati v tistih časih 5 lir na leto in še eno liro za spričevalo. Kdor ni prinesel denarja, ga je naša učiteljica enostavno poslala domov in mu zagrozila, da ne bo izdelal. Zelo bi bil zainteresiran za tisto dobo, ker bi se tako lahko prej upokojil. Bo kaj iz tega?*
A.C.
Čeprav INPS nima še točnih navodil, formularjev in ni še znano, katero dokumentacijo bo treba priložiti, pa je že povsem gotovo, da bodo bivši šolarji v obdobju 1929-1938 lahko uveljavili dobo šolanja v pokojninske namene, seveda če izpolnjujejo predpisane pogoje. Tako se je pred kratkim izreklo s svojima razsodbama ustavno sodišče, ki je dalo avtentično interpretacijo zakonu izpred 41 let. Kot se bodo starejši ljudje prav gotovo spominjali, je bilo predvideno v omenjenem obdobju plačevanje posebne pristojbine o-ziroma zavarovanja za osnovnošolske otroke, z zbranimi sredstvi pa se je okoriščal fašistični režim. Te dajatve sicer formalno niso bile obvezne, temveč na prostovoljni bazi, v resnici pa je učno osebje v večini primerov izvajalo močan v pritisk in izsiljevanje, tako da je večina otrok morala prinesti v šolo denar. Tak je bil tudi vaš primer, kar pa se vam bo sedaj obrestovalo. Doba šolanja bo priznana kot polnopravna delovna doba in se bo štela v pokojninsko dobo z vsemi učinki. Kdor ne izpolnjuje še pogojev za upokojitev, bo lahko vključil to obdobje v pokojninsko dobo, upokojenci pa bo-
do lahko zahtevali ponovno likvidacijo in dodatek na pokojnini. Za informacije in napotke se lahko vsi zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, vsem pa priporočamo, da si na šoli oziroma šolskem skrbništvu zagotovijo potrdilo o vplačanem zavarovanju v šolskem obdobju 1929-1938.
nr
prevoz. Zanima me, ali bolniška blagajna povrne te stroške ali ne.'*	G.Z.
Kmečki zavarovanci oziroma u-pokojenci oziroma zavarovanci i-majo pravico, da jim kmečka vzajemna bolniška blagajna delno povrne stroške za prevoz z rešilnim vozom v bolnišnico, in to v višini 60 odstotkov. Zato vam svetujemo, da v' roku 30 dni od vplačila predložite na bolniško blagajno zadevno prošnjo. Opozarjam vas tudi, da lahko vložite prošnjo za družinsko pokojnino po ženi, če je uživala pokojnino od 1.1.1970 dalje. V primeru da so ji priznali pokojnino pred omenjenim datumom, pa ne boste deležni družinske pokojnine, temveč boste lahko zaprosili le za likvidacijo dozorelih in neizplačanih obrokov.
iiiiiiitiiiiiuiiuiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiniiimmuiiHimiiiiiiiimHiiiiHiiimiiimiHHititimiit
Predsednik Sandro Pertini
POVRNITEV
STROŠKOV ZA PREVOZ
V BOLNIŠNICO
Vpr.: «Moja pokojna žena je bila kmečka upokojenka in je pred nekaj dnevi umrla v bolnišnici. Pred tem smo jo morali nujno prepeljati v bolnišnico z avtom Rdečega križa in smo sami plačali
o nadaljevanki «Holokavst
»
V nedeljo, 20. t.m., bo italijanska televizija začela z nadaljevanko, ki je vzbudila v zahodnonem-ških krogih precej razburjenja, ker so se posamezniki začeli hudovati, češ da nima smisla obnavljati tega, kar spada že v preteklost, malone že v zgodovino. Gre za nadaljevanko »Holokavst*, ki govori o šestih milijonih judovskih žrtev v nacističnih taboriščih. O tej nadaljevanki in o odmevu nanjo v ameriškem in še posebej v zahodnonemškem jav-
POMAGAJMO ČRNI GORI!
nem mnenju smo sicer že pisali, vendar menimo, da velja ponovno se vrniti k stvari, saj bo tudi mlajša generacija italijanskih TV gledalcev lahko sledila osmim nadaljevanjem, v katerih skušajo prikazati, kako so nacisti ravnali z Judi.
Ko so včeraj v Rimu del «Holo-kavsta* prikazali tudi predsedniku republike Pertiniju, je ta med drugim rekel:
«Bila je to za mene izredno boleča izkušnja. Ogledal sem si prvi dve nadaljevanji in to me je spomnilo na to, da je bil tudi moj brat Eugenio, ki je bil dve leti starejši od mene, na barbarski in krut način umorjen v koncentracijskem taborišču v Flossemburgu v Nemčiji skupno z milijoni drugih žrtev nacizma.*
Kulturne prireditve se pri nas vrstijo druga za drugo. Na gornji sliki, vidimo člane amaterskega odra PD Prosek - Kontovel, ki je prejšnji teden uprizoril Štokovo igro «Lažizdravnik». Na spodnji sliki pa vidimo gojence GM, ki so v torek, 15. t.m., nastopili v Kulturnem domu
V galeriji «Teatro Romano« v Ul. Donota v Trstu je te dni odprla razstavo svojih skulptur in risb Bogomila Doljak, ki se je tokrat prvič in z uspehom samostojno predstavila občinstvu (gornja slika). Spodnja slika pa nam prikazuje gnečo v tržaški občinski galeriji, kamor je prinesel iz ZDA nekaj fotografij svojih skulptur pa tudi nekaj svojih del tržaški slikar in kipar Bogdan Grom.
V soboto, 12. t.m., so na Hribenei v Zabrežcu končan >. g.aviolib ue»» pri gradnji velikega odra in skladišča, ki so ga domačini s prostovoljnim delom zgradili. Slovesnosti ob zaključku so se udeležili tudi nekateri občinski odborniki in dolinski župan Edvin Švab.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Danes risanke
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
14.10	Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	Valeria Moriconi pripoveduje
17.10	Ana, dan za dnem —
9. nadaljevanje
17.25	Stanovalec iz spodnjega nadstropja
18.00	Argumenti
18.30	Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug,
Jug kliče Sever
19.00	Volina tribuna
19.20 Vesolje 1999 — TV film Dorzak, 1. del Na Luninem oporišču Alpha je pristala vesoljska ladja, ki jo je vodila neka ženska. Ime ji je Sahala in je prispela vsa prestrašena in hudo duševno prizadeta kajti na planetu Norvak je doživela zelo neprijetna srečanja z grupo Psihonianov. To so zelo čudna in nevarna bitja. Končno Sahala pove, da ima na svoji ladji nekega Dor-zaka, lri da je poslednji Psi-honian, ki je še ostal živ, ki pa da je zelo grob, k. določen, pripravljen na vsak zločin.
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.25	Volina kronika
20.40 Volilna tribuna
21.55 Jean - Pierre Melville: Amerikanec v Parizu Frank Costello,
Faccia d’angelo — film Film «Faccia d’angelo» bi bil moral priti na spored že pretekli teden, pa so ga odložili. Film govori o »naročenem umoru*. Frank je izpeljal svoj umor, ki so mu ga drugi naročili. Policija ga zaloti in spravi za rešetke. Toda Frank si izmisli odličen alibi, s katerim se reši zapora in se brani iz svobode, kajti res je, da ima alibi in da je na svobodi, toda policija mu sledi na vsakem koraku, tako da je le navizedno svoboden. Poleg tega pa se ga hočejo rešiti tudi tisti, ki so mu zločin naročili. Praktično gre za strašen «lov na človeka*, v katerem se znašajo drug nad drugim, kajti on je sprejel strašno na logo in mora za to odgovarjati, pa tudi mandanti, torej tisti, ki so zločin naročili, morajo prej ali slej priti na vrsto. Vsekakor je bil film dobro ocenjen, in
čeprav gre za dokaj staro delo, je še vedno na dobri ceni, saj igrajo v njem Alain Delon, Nathalie De-lon, Francois Perier Ob koncu Filmske novosti in Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Knjige
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Raziskave ravnotežja v okolju
14.10	Tenis
62. Giro d’Italia Program za mladino
17.00	Miške, risanka 17.05 Gor in dol po Italiji
17.30	Spazio dispari
18.00	Srečanje s sodobno umetnostjo
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.50	Dober večer z . . .
Luigijem Comencinijem Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio 20.25 Volilna kronika
20.40	Onstran meje:
Feminizem v Ameriki
21.35	Spomin in predmeti
21.55 Dragi Leopold — komedija Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 15.00 TV v šoli
17.35	Poročila
17.30	Deček Skok
17.45	Otroci kamnov, mladinska nadaljevanka
18.10	«TV Bečarac*
18.35	Obzornik
18.45	Alarmni znaki in signali
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Peta stran studia — zabavno glasbena oddaja
21.(B Frank Ross spet na svobodi, ' serijski film 21.55 TV dnevnik
22.10	«625»
22.30	Glasbena oddaja
Koper
19.30	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Pleme Lautari — film
22.35	Propagandna oddaja
22.50	Gimnastika:
Evropsko prvenstvo za moške, prenos iz Essna
Zagreb
17.45	Mali svet
18.15	Dokumentarna reportaža
18.45	Zabavno-glasbena oddaja
20.00	Peta stran studia: glasbena oddaja
21.00	A. Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.35, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 9.40 Disco Musič;
10.05	Simfonični koncert:	11.00
Oddaja za srednjo šolo; 11.35 U-spešnice leta 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba za razvedrilo; 12.45 Volilna tribuna: Nova združena levica in Socialistična stranka Italije; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje*; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.35 Na goriškem valu; 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.50 Malo dixielanda;
17.05	Mi in glasba; 18.C5 Kulturni prostor; 18.20 Klasična glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.00 Par korakov; 9.15 Orkester in zbor Wayna Hen-dersonija; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Prah: 14.45 V veseli družbi Franca Miheliča; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Primorska poje; 18.35 Melodije na tekočem traku; 19.33 Crash; 20.00
Voci e suoni; 20.32 Žirijo nedelja; 21.17 Orkester
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Italijanska glasba; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz ’79; 14.30 Italijanske popevke; 15.05 Za Evropo;
16.30	Volilna tribuna; 17.35 Buffa-lo Bill; 18.05 Zgodovina kolesarskih dirk; 18.05 Ali veš?; 19-35 Jazz ’79; 21.05 Simfonična glasba.
LJUBLJANA
6.00,	7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00, 21.00,
22.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar 5.20 Rekreacija; 5.30 Jutranja kronika; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 «Rezerrirano za...»;	12.16
Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13-36 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbene miniature:	14.25	Glasba po željah;
15.30	Napotki za turiste; 15.35 Od melodije do melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17,(k; 18-00 Od arije do arije; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika: 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni intermezzo; 22.30 Besede zvoki iz logov domačih.
r
14.
I
Branko Babič
1
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslaji in revolueiji 1941 - 1942
J
Ko je Mažar odhajal na pot v Jajce, smo se natančno dogovorili glede zvez in stalnega komuniciranja. Minil je že dogovorjeni čas, ko bi se moral javiti. Počakali smo še nekaj dni, toda od Ivice ni bilo nobenega glasu. Razmišljali smo, kaj storiti in iskali smo človeka, ki bi šel ter ugotovil, kaj se je zgodilo. Toda razen mene ni nihče od prisotnih poznal zvez s partijsko organizacijo v Jajcu. Tako je odločitev padla name. Takrat smo taborili nekje na Osmači ali na Tisovcu, natanko se ne spominjam. Pot do Jajca je potekala čez hribovja in planine, ki se raztezajo od Banjaluke pa vse do Jajca. Pokrajina je bila večinoma porasla z gozdovi, vasi so bile redke in revne. Kdo bi jih vse poznal! Na pot sem krenil popoldne, da bi bil drugo jutro ob zori pred Jajcem. Spremljal me je Mujo Delič iz Banjaluke, ki se je tudi moral umakniti iz mesta pred ustaši in se nam pridružil na Starčevici. On je pred vojno tod večkrat kolovratil, ne vem zakaj, in se je na teren nekoliko spoznal. Pešačila s* a namreč večinoma ponoči, tudi zaradi ne-
zanesljivega terena. Oskrbel sem si kmečko obleko, da bi se pred Jajcem preoblekel in se kot kmet iz okolice spustil v mesto.
šla sva hitro in drugo jutro sva brez ovir prispela pred Jajce. V jutranjem soncu se je globoko v dolini svetlikalo slikovito mesto in šum slapa Plive je odmeval do strmih grebenov iznad Jajca. Bil je lep, topel julijski dan. Usedla sva se v travo in občudovala naravo in delo človeških rok. Za trenutek sem odmislil surovi vojni čas in razmišljal, kako se bom po vojni vrnil prav sem in užival ta prečudoviti svet. Lakota in spanec pa sta me kmalu povrnila v resničnost. S tovarišem sva nekaj pojedla, nato se zavlekla v grm in trdno zaspala.
Sonce se je premaknilo že visoko, ko sva se zbudila. Koliko časa sva spe'a? Le nekaj ur, toda dovolj, aa sva se spočila. Brž sem se preoblekel, nekaj zaužil in se spustil v dolino. Mujiča mi je zatrjeval, da sem videti kot pravi kmet iz okolice Jajca. Verjel sem mu, saj mi tudi ni preostalo nič drugega. Mujevo mnenje pa me je le ohrabrilo in tako sem se spuščal v dolino. Nenadoma sem opazil, kako se proti meni vzpenja vojaška patrulja hrvatskih domobrancev. Za hip me je stisnilo pri srcu, vendar sem se takoj zbral in mirno nadaljeval pot. Ko je patrulja prispela do mene, me vojaki vprašajo, kje je stražarsko mesto. Kar na slepo sem pokazal v neko smer in dejal: «Tu gori«. Pospešil sem pot v dolino, ne vem pa, če je patrulja prav v tisti smeri našla stražarsko mesto, saj sploh nisem vedel, kje je. Verjetno je bilo takih stražarskih mest v okolici Jajca več in so tiste dni varovali dohode v mesto. Preden se je torej omenjena patrulja zavedela (če se je), da je kaj narobe, sem bil že v mestu.
Moral sem prečkati vse mesto, preden sem prišel na zvezo, ki je bila na drugem koncu v neki slaščičarni. Tu je bil zaposlen tovariš, član partije, ki sem ga poznal že iz prejšnjih obiskov v Jajcu. Korakal sem skozi Jajce s kmečko torbo preko ramen in iz nje stalno drobil koruzni kruh ter ga počasi mečkal v ustih. Tako sem prišel skozi mesto popolnoma neopazno. Stopil sem v slaščičarno in nekaj naročil. Postregel mi je prav tovariš, ki sem ga iskal. Nisva se pozdravila. Ni pokazal, da me pozna. Morda me res ne pozna tako preoblečenega, sem si mislil. Toda ko mi je prinesel naročeno slaščico, sem ga hotel ogovoriti, pa me je prehitel. Ne da bi me pogledal v oči, mi je zašepetal, da so Ivico aretirali in da slaščičarno stalno opazujejo, še zlasti njega, Če se s kom pogovarja. Tistega nato takoj aretirajo. Zaupal mi je, da so aretirali številne tovariše in da je v mestu organizacija precej prizadeta ter da je težko dobiti zvezo. Svetoval mi je, naj se iz mesta takoj umaknem. Vse to me je nekoliko presenetilo. Kljub tertiu sem mirno pojedel slaščico ter odšel. Oprezoval sem, ali mi. kdo mo-, rebiti sledi, pa nisem nič sumljivega zagnal.
Ker zdaj nisem vedel, kje naj ,bi dobil zvezo, mi tako ni preostalo nič drugega, kot da zapustim mesto. Na mostu preko Plive sem še za hip obstal ter opazoval mogočen slap, ki je s svojim padcem preko skalovja oblikoval čudovit spektrum mavričnih barv. Nato sem se napotil v breg. Že popoldne sem ob dogovorjenem času prispel do Mujiče, ki me je že nestrpno čakal. Zanimalo gtt je, ali sem vse v redu opravil. Takoj sem mu po,ve: dal, kaj se je zgodilo z Ivico, ne da bi mu podrobneje razlagal, kako in kaj. Preoblekel sem' se in krenila sva nazaj. Tisto noč sva tudi padla v zasedo, tako da sva mo-
rala zaviti v loku. Kdo je naju pričakal v zasedi streljal, nisem nikoli zvedel. Verjetno je bila kakšna v»' ška straža, ki jo je takrat imela skoraj vsaka vas.
Zgodaj zjutraj sva prispela v taborišče. Nekateri s® še spali. V trenutku so bili vsi na nogah. Povedal sed1 jim, kako je bilo in da je Ivica aretiran. V taborišču zavladala tišina. Vsi smo boleče občutili, da smo izgubi* tovariša, sijajnega in sposobnega komunista, saj sm° slutili, da ga ne bomo videli nikoli več.	t
Kasneje smo ugotovili, kaj se je z Ivico Mažarjeh1 zgodilo. Prišel je v Jajce in dobil zvezo z mestnim koflR' tejem. Toda nekaj dni pozneje ga je na ulici prepoznaj neka ustašinja, bivša Ivičeva sošolka iz študentskih vrS in ga izdala policiji. Aretirali so ga in po nekaj dna*1 prepeljali v ustaške zapore v Banjaluko. Tu so ga str®; hotno mučili, vendar ni ničesar izdal. Ker se mu ustašl zaradi tamkajšnje javnosti niso upali soditi v Banjalu^1, so ga neke noči prepeljali v Glino, mu tam sodili in ustrelili. Ko je še bil v banjaluških zaporih, smo se ž® pripravljali, da ga osvobodimo. Ustaši so se tega verjetn0 tudi zbali in ga na hitro odpeljali iz mesta. Zato je bil® premalo časa, da bi pripravili akcijo, ki bi zahtevala tuC^ določen vojaški poseg.
(*) Ivica Mažar je bil eden od štirih bratov Mažar iz Banjaluke. Trjl* so bili že predvojni komunisti in za junaštvo v osvobodilni volri proglašeni za narodne heroje. Le najmlajši, brat Drago, je preži'__ vojno. Ivica je bil ob aretaciji član oblastnega komiteja za ‘J sansko krajino in sekretar SKOJ. študiral .je na univerzi v ‘‘ grebu in je bil v študentskem gibanju kot član komunistične Pa!T ti je zelo aktiven. Njegovo ime je tesno povezano z razvojen* ^ delovanjem skojevske organizacije v Banjaluki in v vsej Bosank krajini. Bil je sijajen tovariš, izredno komunikativen in čk>vr ško topel.
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
18. maja 1979
kolesarstvo
PREDETAPA «GIRA D’ ITALIAs
Moserju prva roza majica
Kljub vnetju očesne veznice je včerajšnji zmagovalec odlično vozil Na drugo mesto se je uvrstil Saronni - Danes Firence - Perugia
FIRENCE — Kaže, da vnetje o-esne veznice Francesca Moserja Prav nič ne moti. Včeraj je namreč anesljivp zmagal v osemkilometrski P^aetapi «Gira», ki se je odvijala P° ulicah Firenc, in s tem upravi-™° P°trdil vlogo favorita. Pred Pncetkom etape so sicer Moserja Pogledali zdravniki specialisti okuženega oddelka florentinske bol-isnice, ki pa niso ugotovili hujših Posledic konjunktivitisa.
Govorice o Moserjevi bolezni, ki, aJ bi v dokajšnji meri oškodovala \ Kolesarja, so se torej izkazale za ne-«jene. Tridentinski kolesar je odlični formi in trenutno ni vi-y. ■ da mu bo ušla končna zmaga, ceraj je SVojo vlogo «outsiderja» ^•etošnji kolesarski dirki po Italiji ^t«hl Giuseppe Saronni, ki je pri-na cilj tri sekunde za Moser-
Izidi prvega dne in vsa predvide-, anja kažejo, da bo letos borba za ^Pcno zmago potekala v glavnem cd Moserjem in Saronnijem, ki sta enutno v najboljši formi. Presene->J1^ bi lahko po našem mnenju Pripravila le Belgijca Roger de Vlae-inck in Johann de Muynck, zmago-alec lanskega «Gira».
Vrstni red predetape:
• Moser (It.), ki je prevozil 8 km Y 11’05” s poprečno	hitrostjo
43,308 km na uro Saronni (It.)	U’08”
f Knudsen (Nor.)	11'11”
” Laurent (Fr.) ,	1119’’
?• ^ Vlaeminck (Bel.)	11’25”
, ■lohansson (šve.)	H’31”
!' Van de Broucke (Bel.)	11’31”
l De Muynck (Bel.)	11’37”
Visentini (It.)	11’39”
' peccia (It.)	11'40”
nogomet
Nepričakovana odločitev
Fiedholm zapustil Milan
J®LAN — Trener Milana, gjjjf Diedholm ne bo obnovi a°e z Milanom, ki mu bo zapadla
Španiji leta 1982 sodelovalo 24 ekip namesto 16, ki so doslej nastopale na tovrstnih tekmovanjih.
TENIS
liin uspešen
RIM — V prvem kvalifikacijskem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je Jugoslovan Zoltan Bin premagal Šveda Simonssona s 7:6 in 7:6.
Šved
bo obnovil po-
StaJiT'
„lren?r italijanskih prvakov je reč včeraj sklenil z enajsteri-Dic. '°me biletno pogodbo, po pod-jetn ^ogc|dbe pa je izjavil novinar-Pri1 p^a ie sprejel trenersko mesto . Romi le zaradi tega, ker mu Dn '^dstvo te ekipe nudilo triletno . sodbo, možnost, ki pri Milanu ni te nL*30 “Del, saj je že v tradiciji . ekipei ,ja ne grlene z nobenim nerJem večletne pogodbe.
v Južni Anftriki
— Letošnji italijanski no-p-i etni prvak Milan je včeraj od na 'al v Južno Ameriko, kjer bo sk 'Prueji do 10. junija. Za milan-H3 ekiPo je odpotovalo skupno 18 Vr.PjPetsšev; doma sta ostala le Uera in Collovati, ki bosta igrala reprezentanco.
Ualijanski pokal
zaRrM — Italijanska nogometna zve-ti-)]flJe sporočila datume in umike L na!nih tekem italijanskega po-igrai'_ 'lurentus in Catanzaro bosta
ob 'inmaja ob 16.30 in 31. maja Palermo in Napoli pa 211. ob 16.30 in 6. junija ob 20.45.
GIMNASTIKA
OD DANES V ESSNU
EP brez najboljših
ESSEN — Danes se v tem mestu prične evropsko prvenstvo v moški gimnastiki. Prvenstva, ki je 13. po vrsti, se ne bosta udeležila dva izmed glavnih favoritov in sicer svetovni in olimpijski prvak Nikolaj Andrijanov (SZ) in njegov rojak, evropski prvak Vladimir Markelov. V odsotnosti teh dveh asov posta-
jajo favoriti Ditjatin (SZ), Delčev (Bolgarija), Gienger (ZRN) in Ni-kolay (NDR), vsekakor pa smo lahko prepričani, da bodo v Essnu na sporedu dokaj zanimive borbe.
KOŠARKA
Profesionalci ZDA v Italiji
MILAN — Prvič v zgodovini svetovne košarke bodo odigrali tradicionalni dvoboj med profesionalnima reprezentancama zahoda in vzhoda ZDA na italijanskih tleh. Odigrali bodo dve srečanji, 22. junija v Milanu, 24. pa v Bologni.
Srečanji bo priredil košarkarski tednik «Giganti del basket*.
NAMIZNI TENIS
I DRŽAVNO PRVENSTVO V MONZI
Sonja Milič juriša na državni naslov
Danes se bo pričelo tekmovanje za drugokategornice V borbi kar osem Krasovih igralk
Zugarelli out
FIRENCE — Po porazu Panatte sta izpadla včeraj na mednarodnem turnirju v Firencah še Zugarelli in Bertolucci. Prvi je gladko s 6:2 in 6:4 izgubil z Američanom Ashejem, drugi pa s 6:7, 6:3, 6:1 s Francozom Portesom.
V Monzi se bodo od danes do nedelje zbrali najboljši italijanski namiznoteniški igralci in igralke, ki se bodo na 32. državnem namiznoteniškem prvenstvu potegovali za naslove v absolutni in drugi kategoriji. Nas seveda pobliže zanima nastop Krasove igralke Sonje Miličeve, ki bo skušala ponoviti uspeh iz leta 1976, ko je osvojila naslov državne prvakinje. Obenem pa Miličeva brani naslov v mešanih dvojicah (z Bi-sijem), ki sta ga osvojila lani v Trstu. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je poleg Miličeve priborilo še osem igralk Krasa, ki pa nimajo ambicij za visoko uvrstitev.
Danes bodo stopile za zeleno mizo drugokategornice. Državni naslov brani Strinova, vendar pa je verjetno najresnejša kandidatka za prvo mesto mlada Neapeljčanka Mauriel-lo, znajo pa presenetiti tudi Man-nicci, Arne, Monti ali Tržačanka Ec-cardi. Potencialne možnosti za do-
r..............
Mlade Kontovelove odbojkarice med prvenstveno tekmo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniitiiiiiHiimiiiiiuniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiHiiiiiiiiiii
Y OKVIRE TRADICIONALNEGA ŠPORTNEGA PRAZNIKA ŠD BREG
Vrsta zanimivih prireditev
V nedeljo odbojkarski in košarkarski turnir - Žensko nogometno srečanje
bro uvrstitev imata tudi krasovki Dragica Blažina in Neva Rebula: Blažinova se bo danes v prvem kolu srečala s Crivellini - Audisio, katero bi morala premagati, že v dru ger kolu pa jo čaka nosilka skupine številka 1 Mauriello. Rebulova pa se bo najprej spoprijela s Ponturo, nakar bo naletela na nosilko skupine številka 2 Mannicci. Tekmovalni razpored res ni bil najbolj naklonjen Krasovim zastopnicam. Današnji spored
12.00 drugokategornice posamezno nastopata tudi Dragica Blažina in Neva Rebula 13.30 mešane dvojice 2. kategorije
- bs -
KOŠARKA
ZAOSTALA TEKMA 1. DIVIZIJE
Četrta zaporedna zmaga Bora A
71:65
na ^ICH — Mednarodna nogomet-•i Veza je sklenila, da bo na pri-svetovnem prvenstvu v

V okviru športnega praznika, ki ga vsako-leto -v-tem .času priredi ŠD Breg, bo v nedeljo v dolinski občinski telovadnici zanimiv odbojkarski turnir v kategoriji deklic. Organizator turnirja je povabil ekipe Libertas Audace iz Bologne, Odbojkarski klub Gradačac iz republike Bosne in Hercegovine ter ekipo iz Ljubljane. Te ekipe bodo sodelovale na turnirju skupaj z ekipo Brega, ki je organizator. Ljubiteljem odbojke se obeta zanimiva odbojkarska predstava, predvsem če pomislimo, da sodelujeta na turnirju v Dolini ekipi iz Bologne in iz Gradačaca. Vsem je namreč dobro znano, da je Bologna priznan odbojkarski center, ki je bil dolgo let na vodilnih mestih italijanske odbojke. Ekipa Gradačaca pa je v pretekli sezoni nastopala v prvi jugoslovanski ligi in že vrsto let goji zavidljiv naraščaj. Vsekakor pa smo mnenja, da tudi ekipa iz Ljubljane kot ekipa Brega ne bosta
	
""miMiimnitiiinMiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiitiitiiiiimiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiii
25INIBASKET
TROFEJA S. SEBASTIAN0»
maši razočarali
Več neupravičenih odsotnosti naših treh predstavnikov
rv' del prvenstva v minibasketu
•V
‘Trofejo
Sar Sebastiano* je za
trj si tem turnirju nastopajo tudi sen, Vei}ske ekipe, k; pa so pov-le af>Mrale. Bor je namreč zbral lih fot ^°’ Brežani so ostali praz-tudj te ’ kot praznih rok so ostali velike^0ntovelci. kj go bili zaradi •tločena • atev*la neodigranih tekem
. Kaj\iz. ‘umirja, torti? torei z našim minibaske-tiiih ]„ , . lahko razberemo iz spod-riiki j?^c s« vsi trije naši zastop-^DraToT*' vsai eno tekmo zaradi V|uene odsotnosti ali zaradi
krat svojo najboljšo tekmo sezone, so izgubili, kajti v minibasketu mora biti na igrišču najmanj devet igralcev. Borovci so na tekmo prišli le v šestih in so zato pravilno odigrali le prijateljsko tekmo. Prikazali so, da so močnejši kot italijanska ekipa.
Šepali so malo le v zadnji četrtini. ko so popustili v obrambi. Vse igralce lahko pohvalimo.
igrali podrejene vloge.
V	nedeljo popoldne bo na športnem igrišču v Dolini zanimivo nogometno srečanje. Po enem letu se bo-, do v športni areni ponovno srečale stare nasprotnice Fige in Češpe. Ti dve ekipi sta se že srečali pred enim letom ob priliki turnirja v mi-ninogometu, tokrat pa se bosta pomerili na večjem igrišču. Zato mislimo, da bo boj na igrišču v primerjavi zanimivejši. Začetek srečanja bo ob 14.30 na dolinskem občinskem igrišču.
V	nedeljo popoldne bo tudi zanimiv košarkarski turnir za igralce letnika 1965 in mlajše. Na tem turnirju bedo nastopile ekipe Sokola, Bora, Brega in moštvo iz Ljubljane. Tekme bodo v dolinski telovadnici. Med izločilnimi in finalnimi tekmami bo tudi prijateljsko srečanje kadetov med Bregom in Kontovelom.
V. M.
SPORED PRIREDITEV
NEDEUA, 20. MAJA Košarka
Turnir dečkov
14.00	Sokol - Ljubljana
15.00	Breg - Bor
16.00	Breg - Kontovel (prijateljska tekma kadetov)
17.00	finale za 3. mesto
18.00	finale za 1. mesto
19.15	nagrajevanje
Nogomet
14.30 Fige - češpe (ženska prijateljska tekma)
16.00	Breg - Zarja (tekma 2. AL)
Odbojka
Turnir deklic
9.00 OK Gradačac (BiH) - Breg
10.00	Lib. Audace Bologna - Ljubljana
11.00	finale za 3. mesto
12.00	finale za 1. mesto
13.15	nagrajevanje
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
Jutri na Proseku Primorje-Primorec
Slovenski derbi zadnjega kola 2. nogometne amaterske lige med Primorjem in Primorcem so anticipi-rali na jutri ob 20.30 na Proseku.
HAMBURG — Španec Jose Higue-ras je v osmini finala na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu izločil Italijana Corrada Barazzutti-ja s 6:3, 6:2.
Ostala izida:
Pinner (ZRN) - Orantes (Španija) 6:3, 6:4
Fibak (Poljska) - Taroczy (Madž.) 6:3, 6:2
Bor A — Barcolana (36:30)
BOR A: Pegan 2, Košuta 16 (6:12), Kapic 3 (1:3), Perko 14, Sestan 6 (2:2), Rudes 4, Kneipp 14, Siega 2, Oblak (k) 10.
SODNIKA: Zucchi in Bais.
PM: Bor A 11:25, Barcolana 13:32. Borova A ekipa, ki nastopa v pr-venstu 1. divizije, je osvojila že svojo četrto zaporedno zmago v zaostali tekmi z Barcolano. Tako so se borovci povzpel; celo na peto mesto, kar je bilo ob pričetku prvenstva skorajda utopistično. Nedvomno nosi lep del zasluge za te zmage Bruno Kneipp, ki je v zadnjih štirih tekmah ojačil vrste Borovih veteranov. Tudi v tej tekmi je bil med boljšimi na igrišču, sicer pa je tokrat vsa ekipa dala svoj doprinos k zmagi. Kljub običajnim pavzam ter nekaterim naivnim napakam so namreč borovci tokrat znali vsiliti nasprotniku svoj ritem. To je bilo mogoče predvsem zato, ker je razpolagala naša ekipa z večjim številom enakovrednih menjav kot Barcolana, ki se je predstavila le v šestih.
Marko
Ginnastica TS — Kontovel 88:85 (45:38)
KONTOVEL: Vasallo 2, Bratož, Ban 18, Krpan, Daneu 16, Lisjak 13, Lukša 24, Benčina 12.
SODNIKA: Forza in Leoni. PROSTI METI: Kontovel 5:13 Kontovelci so v zaostalem sreča-
j	■.,<	-	’ (-.V» • ' ' -V !'"•
nju nerodno izgubili proti domači Ginnastici. Za naše fante je bil porazen predvsem začetek srečanja, saj so v 9. minuti zaostajali za kar 17 točk. Do konca polčasa pa so se Kontovelci le prebudili in zaigrali bolj zbrano in umirjeno. Drugi polčas je bil bolj izenačen, čeprav so še vedno ostajali domačini v rahli prednosti in ravno v 18. minuti je uspelo Kontovelcem prvič izenačiti. V teh odločilnih minutah pa so bili še enkrat nepazljivi, tako da so lahkotno prepustili domačinom končno zmago.
H. L
BOKS
Kitil — Danes bo v tem mestu srečanje za italijanski boksarski naslov srednje kategorije med dosedanjim prvakom Matteom Salveni-nijem in Robertom Felicionijem.
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Zmagovita pot Bregovih kadetov
Na skupni lestvici so prvi z ekipo San Giovannija - Ostali slabše
V	predzadnjem kolu prvenstva kadetov sta Breg in S. Giovanni sama na vrhu lestvice s tremi točkami prednosti nad ekipo Op. Supercaffe, ki zaseda tretje mesto. Za osvojitev prvega mesta se bo torej odločalo v zadnjem kolu prvenstva. Brežani bodo igrali z ekico Stocka, S. Giovanni pa z ekipo Op. Super caffe.
Med najmlajšimi v pokalu «Acqua vita* je bilo na sporedu 2. kolo. Kras je v A skupini visoko izgubil z moštvom Op. Supercaffe in ostaja še vedno zadnji na lestvici brez točke. V B skupini je Vesna remizirala z Domiom, s katerim deli tudi prvo mesto na lestvici.
Proseško Primorje pa je bilo v C skupini prosto in je njegov položaj na lestvici ostal nespremenjen. Pred zaključkom prvenstva začetnikov manjkata še dve koli.
V	nedeljskem kolu je v A skupini Primorje počivalo, v B skupini pa je Breg izgubil s S. Giovannijem s klasičnim rezultatom 2:0.
Med cicibani sta tako Breg kot Primorje remizirala z ekipo S. Ser-gio oziroma Zaulami, ki so prvič v letošnjem prvenstvu osvojile točko.
KADETI
IZIDI 8. KOLA
S. Marco - Supercaffe	3:1
Breg - Libertas	3:0
Zaule - Chiarbola	2:2
S. Giovanni - Portuale	3:1
Stock - Edile Adriatica	2:2
LESTVICA
Breg, S. Giovanni 13; Op. Supercaffe 10; Libertas, Portuale 9; Edile Adriatica 8; S. Marco 6; Zaule, Stock, Chiarbola 4.
NAJMLAJŠI POKAL «ACQUAVITA»
SKUPINA A IZIDI 2. KOLA
S. Andrea - Triestina	0:4
Op. Supercaffe - Kras	5:0
Ponziana orosta
LESTVICA
Op. Supercaffe. Ponziana, Triestina 2; Kras S. Andrea 0. SKUPINA B IZIDI 2. KOLA
Fortitudo - Chiarbola	0:4
Vesna - Domio	2:2
LESTVICA
Vesna, Domio 3; Chiarbola 2 Fortitudo 0.
iiiumiiiiimimiiiiiimiiiiiMiiiuiimiiiiimiimnitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii
ODBOJKA
V OKVIRU 20-LETNICE SZ BOR
Prijateljsko srečanje
Na sporedu bodo mednarodne tekme nekdanjih Borovih odbojkarjev in odbojkaric z društvi iz matične domovine
V okviru letošnjih številnih proslav 20-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja ŠZ Bor je bilo potrebno nekaj pripraviti tudi za od bojkarice in odbojkarje, ki so zaorali ledino pri tržaškem športnem društvu. Gotovo prav nič ne pretiravamo, če poudarimo, da je bila prav odbojka tista panoga, ki je ŠZ Bor prinesla največje uspehe. Pri Boru je še danes odbojka paradna panoga, saj so odbojkarice v letošnjem letu nastopale v B ligi, njihovi sovrstniki pa so si po enem letu igranja v 3. ligi spet priborili mesto med italijanskimi drugoligaši, to je v tisti konkurenci, kjer so vrsto let uspešno nastopali. Ženska šesterka Bora je celo dve sezoni igrala med najboljšimi ekipami Italije, ta podvig pa fantom ni uspel pa čeprav so bili izredno blizu cilju.
Tud: če ozko gledamo glede kakovosti so bili prav odbojkarji in odbojkarice, ki so kot športniki poželi največje uspehe, člani Bora so branili barve italijanske, članske- in- nala* dinske reprezentance, igrali za številne klube prvih lig in še bi lahko naštevali. Da bi te prijetne spomine spet obudili bo nedeljsko srečanje več kot odlična priložnost. To pa bo obenem tudi snidenje odbojkarjev in odbojkaric, ki so obesili odbojkarske copate na klin in nimajo več vsakodnevnih priložnosti, da bi se srečavali.
Na prijateljskem srečanju, ki bo v nedeljo na stadionu «1. maj*, bodo igrali še odbojkarji in odbojkarice iz Kopra, odbojkarji iz Ljubljane ter odbojkarice iz Anhova. Za večino pa bo slej ko prej nedeljsko srečanje povratek za nekaj let nazaj, v prijetno okolje in vzdušje.
SPORED
9.00: Bor - Koper (ženske)
10.00: Ljubljana - Koper (moški) 11.00: Anhovo - Koper (ženske) 12.00: Bor - Koper (moški)
13.00: Bor - Anhovo (ženske)
14.00: Bor - Ljubljana (moški)
Po končanem tekmovanju bo nagrajevanje posameznih šesterk ter skupno kosilo. ŠZ Bor vljudno vabi na to srečanje vse starejše odbojkarice in odbojkarje.
MINIBASKET
PRVENSTVO «C«JCA - COLA» Ricreatori — Polet 71:39 (34:26)
POLET: Feri 21, Granier 4, Peresa, Ipavec, Zajec 2, Kerpan 8, Persi 2, Fonda, Škerlavaj, Sartorati, Bel-lafontana 2.
SODNIK: Albert Bratož.
S tekmo proti tržaškim Ricreato-rijem so poletovci končali prvi del turnirja «Coca-Cola» in tako Zasedli peto mesto v tej skupini. Ppenci, pri katerih se je čutila odsotnost Košute in Verše, so tokrat zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi, saj so se. gostje izkazali kot popolnoma enakovredna ekipa.	Lota
Libertas — Bor	53:50
BOR: Krapež 6, Smotlak 7, Jogan 13, Pupulin, Tavčar 20, Kovačič 4, Kovačič D., Žerjal, Košuta, Semen.
Borovci so v predzadnjem kolu turnirja «Autoforniture Zanardo* izgubili. Igrali so namreč z domačim Libertasom in so bili v zelo okrnjeni postavi. Manjkala sta namreč Gruden in Brandolin, oba Borova najvišja igralca.
Boris Tavčar je bil najboljši v Borovi vrsti, čeprav lahko rečemo, da so vsi igrali dokr; dobro.
V drugi tekmi je SCT premagal Libertas B s 83:23. V soboto bodo borovci igrali zadnjo tekmo tega turnirja, in sicer s SGT ob 15.00. Ob 16.00 bosta stopila na igrišče Don Bosco in Libertas. Sledilo bo nagrajevanje.	MAX
5:0
1:1
1:0
4:1
5:0
1:1
4:1
pemaiu e oosotnosu ali za *gri$ču nega števila igralcev
lestvici L dela S&ba >• SKUPIIVA A
triestina
Don Bosco A 10; Gin---*estina 8; Servolana 6;
■	Bor 1; Kontovel -4.
, IhW SKUPINA B IV,	10: Visintini 8; CAMB
Ufeg , “0sco B 3; Ferroviario 2;
Max
P,NALe ZA 12. MESTO Libertas 7:37 (2:17)
1- R. £ Kozlovič 3 (1:6), M. Ota uta» Marega, Piras, Tedesco, V f'
srečanju za 12. mesto V v toinibasketu za »Trofejo [Vi tv.a.sliar|o» so Brežani v okr-y Vrn vi Zgubili z močnim Li-
1Ho'<&0vi.h vrs^I1 s*a bila boljša ula in Jaro Kozlovič.
1.,	F. Korošec
fer,
yaGč i 1 (0:2), Zetko 8

Ce.
:Pl’Uv
Bor	28:48
12, Civardi 14 (2:4), .	----- „ „ (4:8),
tj B. Pertot 2.
«or e.H
s° »plavi* odigrali to-
Posnetek s kadetske tekme Breg - Libertas
v službi športa
Tudi B liga omogoča izredne dobitke
*otocaku>
SKUPINA B IZIDI 9. POVR. KOLA Zaule - Inter S. Sergio	0:5
Chiarbola Esp. S. Luigi	0:0
Soncini Portuale	1:0
Esp. S. Giovanni Don Bosco 3:1 Breg - S. Giovanni	0:2
Domio prost
LESTVICA
Esp. S. Giovannj 31; Soncini 30; Portuale 22; Domio, Dot, Bosco 20; Inter S. Sergio 19; Esp. S. Luigi 18; Chiarbola 17; S. Giovanni 10; Breg 5; Zaule 2.
CICIBANI
IZIDI 9. POVR. KOLj' Chiarbola - Ponziana Inter S. Sergio Breg Giarizzole CGS Fortitudo - Domio Muggesana - Fulgor Zaule - Primorje Soncini - Campanelle LESTVICA
Soncini 41; S. Andrea 32; Giarizzole 30; Muggesana, Fortitudo, Chiarbola 29; Domio 22; CGS, Campanelle 19; Fulgor 17; Primorje 15; Inter S. Sergio 13; Ponziana 12; Breg 4; Zaule 1.
SKUPINA C IZIDI 2. KOLA Zaule - Es. S. Luigi Blue Star - S. Vito Primorje prosto
LESTVICA
Zaule, Blue Star 3; Primorje, Esp. S. Luigi 1; S. Vito 0. SKUPINA D IZIDI 2. KOLA Campanelle - Giarizzole Costa to nga - S. Giovanni LESTVICA
S. Giovanni 3; Costalunga 2; Campanelle, Esp. S. Giovanni, Giarizzole 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 9. POVR. KOLA CGS - Fortitudo	6:1
Chiarbola - S. Andrea	5:1
Soncini - Ponziana	0:0
Esp. S. Giov. - Supercaffe 2:0 Giarizzole - Campanelle	2:1
Primorje prosto
LESTVICA
Chiarbola 33; Campanelle 24; Soncini 23; CGS, Fortitudo 21; S. Andrea, Giarizzole 16; Op. Supercaffe 14; Esp. S. Giovanni 6; Primorje 5.
W. Husu
0:0
3:0
1:1
1:1
NA POBUDO MIUSKE OBČINE
Srečanje srednjih šol iz Milj in Kopra
V organizaciji miljske občine so se včeraj k pričela športna tekmovanja srednjih šol iz Milj in Kopra.
Včeraj je bilo na sporedu košarkarsko srečanje dečkov, v katerem je Inter iz Milj premagal reprezentanco koprskih srednjih šol Galeba s 74:70 (25:30).
Tekmovanja se bodo nadaljevala danes z atletskim mitingom v ženski in moški konkurenci, s prijateljsko tekmo v rokometu za moške in prijateljskim srečanjem v ženski košarki.
OBVKSTILA
ŠZ Bor
priredi ob svoji 20-letnici, v okviru programa Športne šole in pod pokroviteljstvom revije Galeb OTROŠKO OLIMPIADO za učence vrtcev in osnovnih šol mesta Trst (Grbec, Gregorčič-Ste-paitčič, Barkovlje, Bazoviški junaki, Kette, Širok, Sv. Jakob, Župančič in MiičinskO. Za učence teh šol bo jutri, 19. maja na sporedu na stadionu «1. maj* ob 15. uri troboj (tek na 20 m, skok v daljino z mesta in met žoge), za otroke vrtcev pa vožnja s triciklom med ovirami. Vsi udeleženci tekmovanja bodo nagrajeni.
Ker sc bo tekmovanje začelo točno ob 15. uri, naj se tekmovalci zbero že ob 14.30, da bi se pravočasno prijavili za nastop.
Dan prej, danes, 18. maja bo (prav tako na stadionu «1. maj*) ob 15. uri na sporedu tekmovanje med dvema ognjema za učence 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Nastopajo lahko le mešane ekipe (5 deklet. 5 fantov). Na tekmovanju med dvema ognjema lahko nastopajo tudi učenci telovadnih skupin iz ostalih krajev tržaškega o-/emlja. To tekmovanje bo tudi kvalifikacija za nastop v soboto, 9. junija (katerega ho organizirala komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ).
# » #
Otroško srečanje TS - GO
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo OTROŠKO SREČANJE TS - GO v soboto, 9. junija, ob 15. uri v dolinski nbčinski telovadnci in ne v Gorici, kot je bilo prvotno določeno.
« « •
Mladinski center Gorica vabi vsa prosvetna in druga društva, naj sodelujejo na odbojkarskem (za moške in ženske) in košarkarskem turnirju, ki se bo odvijal na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma. Vpisovanje sprejemajo v uradu Dijaškega doma (Svetogorska cesta) ter na sedežu ZSŠDI (Ulica Malta 2).
* * #
Košarkarska rekreacija
pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj» v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
POMAGAJMO
CRNI GORI!
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) -Tel. (0481) 83382 57 23
Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnico	Gorico. Ul. 24 Maggio 1
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotno 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
žiro račun 50101-603-45361 cADITs • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18 800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanne - Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI.
Stran 6
18. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
kJzTT
flTrst založnikov
DANES V MUENCHNU GLASOVANJE ZAKLJUČNEGA DOKUMENTA
Skrčenje delovnega urnika glavna zahteva kongresa ESK
Italijanska enotna sindikalna federacija še ni odločila, koga bo predlagala za podpredsednika ESK
MONCHEN — Evropska sindikalna federacija je včeraj dokazala, da zanjo naziv {papirnati zmaj* ne velja več. Sindikalni delegati, zbrani na kongresu v Miinchnu so namreč poverili mandat izvršnemu odboru ESK, da čim prej organizira skupno akcijo vseh evropskih delavcev in prisili svet evropske skupnosti za družbena vprašanja, naj sprejme predlog kongresa o skrčenju tedenskega delovnega urnika na 35 ur. čeprav ga je v sredo ostro zavrnil.
Dokaz, da evropska sindikalna federacija hoče postati res «pravi sindikat* in zavzeti v evropski skupnosti svoje pravo mesto, je prav gotovo tudi način, s katerim je kongres sprejel nekatere dodatke k zaključnemu poročilu, kj jih je predlagala združena italijanska sindikalna federacija CGIL - CISL - UH,. Tako je bil na primer sprejet dodatek, v katerem je poudarjeno, da se evropska sindikalna federacija obvezuje, da bo organizirala in usklajevala vse sindikalne boje in stavke, da bi stvarno vplivala na politiko nekaterih vlad.
Razumljivo zadovoljstvo italijanskih sindikalistov ob odobritvi nekaterih njihovih predlogov pa je bilo prav gotovo zmanjšano od čisto notranjih sporov. Italijanska federacija bj morala imenovati svojega kandidata za podpresednika ESK. Kot je bilo predvideti, pa se italijanski sindikalisti niso zedinili. Predstavniki CGIL so namreč predlagali svojega tajnika Luciana Lamo, medtem ko je CISL vztrajal ob svojem kandidatu Camitiju.
Zato so sklenili, da se bodo v funkciji Podpredsednika SGS občasno izmenjavali vsi trije vsedržavni tajniki enotne sindikalne federacije. Ponovno pa se je postavilo zapleteno vprašanje in sicer, kdo od treh tajnikov bo kot prvi prevzel visoko funkcijo. Tudi to vprašanje je zaenkrat ostalo brez odgovora. O imenovanju bo še enkrat odločalo skupno tajništvo CGIL-CISL-UIL, ki pa se bo sestalo šele po političnih volitvah. Nejasna opredelitev italijanske delegacije je povzročila marsikatero zaskrbljenost v vodstvu ESK, saj bi zavlačevanje italijanskih sindikalistov lahko odgodilo imenovanje vseh sedmih podpredsednikov evropske sindikalne federacije.
Včeraj se je kongres ukvarjal predvsem s pripravo zaključnega dokumenta. Danes bodo evropski sindikalisti izvolili svojega novega predsednika in sicer Nizozemca Koka, ki bo prevzel mesto dosedanjega predsednika, Nemca Vetterja. Vedno danes bodo seveda tudi izglasovali in odobrili zaključni dokument, katerega najvažnejša točka je prav gotovo zahteva, naj ministrski svet evropske skupnosti za družbena vprašanja sprejme predlog o skrčenju delovnega urnika. V resoluciji je med drugim rečeno, da kongres evropske federacije sindikatov ocenjuje zavrnitev svojega predloga za nekaj nezaslišanega in predvsem še žaljivega za vse evropske delavce in njihove organizacije. Stališče ministrske ga sveta evropske skupnosti, je še poudarjeno v resoluciji, odraža stališča evropskega kapitala, (ap)
Tržaški Teatro slabile gostuje v Jugoslaviji
ZAGREB — S predstavo Goldonijeve «Domišljave ženske* se v Zagrebu danes začenja gostovanje tržaškega gledališča Teatra Stabiie v Jugoslaviji. Po tej predstavi, ki jo bodo za gledalce simultano prevajali, bodo tržaški gledališčniki gostovali še v Opatiji, na Reki, v Malem Lošinju, Labinu, Pulju, Piranu, Umagu, Izoli in Kopru, kjer se bo 28. maja končala ta turneja.
zaobjema tudj vprašanje o stvarni realizaciji objektov, ki jih predvideva osimski sporazum, bosta govorila deželni odbornik Sergio Co-loni in predsednik komisije za gospodarsko sodelovanje SR Slovenije dr. Jernej Jan. Na srečanju bosta sodelovala tudi dr. Edo Brajnik, Pavel Petričič in dr. Ferruccio Clavora v imenu raziskovalnega inštituta Slori v Čedadu.
Končuje se tečaj slovenščine v Čedadu
ČEDAD — Bližajo se koncu tečaji slovenščine v Nadiških dolinah. Organizatorji so s svojo pobudo res lahko zadovoljni, saj se je njihovemu vabilu odzvalo veliko število mučencev*. Vsekakor se bo tečaj slovenskega jezika v Čedadu zaključil še ta mesec, sledili pa mu bodo tečaji za otroke v Špetru Slovenov in Petjagu ter tečaj slovenske literature v Čedadu.
PO ZADNJEM SKLEPU TELAVIVSKE VLADE
Novi izraelski načrt omejuje avtonomijo Cisjordanije in Gaze
Načrt bodo izraelski voditelji predstavili na pogajanjih z Egiptom 25. t.m. - Dejansko bodo Palestinci še vedno brezpravni na svoji zemlji
TEL AVIV — Samo sedem dni pred I brili že včeraj) in ga bo vlada odo-začetkom pogajanj med Egiptom in brila v ponedeljek.
Izraelom o avtonomiji Gaze in Cisjordanije, je včeraj kot strela z jasnega udarila vest, po kateri so izraiski voditelji odločili, da bodo na skorajšnjih pogajanjih v Beershe-bi predstavili skrajno restriktiven dokument. Iz protesta proti taki ekstremistični liniji njegovih kolegov, je izraelski obrambni minister Ezer Weizman izjavil, da se najbrž ne bo udeležil pogajanj 25. t.m.
Ob koncu sedem ur trajajoče seje je namreč enajst glavnih č'anov izraelske vlade sprejelo dokument, po katerem bo dejansko vsa oblast v Cisjordaniji in Gazi v rokah Izraela in Palestinci ne bodo imeli v bistvu nobene pravice, razen te, kot je pripomnil neki opazovalec, da «bodo lahko dajali globe zaradi parkiranja avtomobilov na nedovoljenih mestih*. Ta restriktivni načrt, ki je delo predsednika vlade Begina, se deli na 22 členov (7 so jih odo-
IIIIUIIIIIimillllltlltlllMMIIIIIIIIfllllllllMIIIIIIIIMtlllllilllliniHllllltllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllllUlllllllll
ZARADI IZROČITVE LORENZA BOŽAMS
Pravni spor Italija-Franrija
Delegacija sindikatov SRS na obisku pri ZSO
CELOVEC - Ob priliki svojega obiska pri koroškem sindikatu je delegacija Zveze sindikatov Slovenije pod vodstvom podpredsednika Mirana Potrča v sredo v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Milana Samca obiskala tudi sedež Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Predsednik zveze, dr. Franci Zwit-ter, je člane slovenske sindikalne delegacije seznanil s trenutnim po ložajem koroških Slovencev, slovenski sindikalisti pa so predstav nike zveze obvestili o svojem delu, dogovorili pa so se tudi za nadaljnje sodelovanje. Pogovor je tekel tudi o sodelovanju med Koroško in Slovenijo na gospodarskem področ ju. (Sindok)
V petek v Podbonescu zadnje predavanje v okviru benečanskih dnevov
PODBONESEC - V Podbonescu bo danes, 18. maja, zadnje srečanje v okviru benečanskih kulturnih dnevov. ki jih že vrsto let prireja študijski center Nediža. Zadnje srečanje bo osredotočeno na vprašanje načrtovanja v Furlaniji - Julijski krajini in seveda še predvsem kar se tiče obmejnega območja O vsestransko zanimivi problematiki, ki
-iaM — Zavrnitev zahteve po izročitvi na dosmrtno ječo obsojenega Lorenza Bozana, plavolasca s spi-derjerh, katerega so obtožili ugrabitve, posilstva in umora mlade Milene’ Sutler, je s precej dramatičnimi toni sprožila vprašanje ekstra c'ic'-'e med Francijo in Italijo, ki ju vežeta konvencija iz 1870. leta, ko je bila sicer v obeh državah še v veljavi smrtna obsodba. Nekateri francoski sodni funkcionarji so se sklicevali na to konvencijo, pa čeprav je Italija 1944. leta odpravila smrtne obsodbe, ob zahtevah po iz ročitvi francoskih državljanov, ki so se pred giljotino zatekli v Italijo. Odpravo smrtne obsodbe je Italija potrdila v evropski konvenciji o ek-stradiciji iz 1957. leta. ki jo je ratificirala 1963. leta, ko je potrdila, da tujih državljanov, ki bi zapadli smrtni kazni, ne bo nikoli izročila. Ker pa Francija še ni ratificirala konvencije iz 1957. leta, bi sledilo, da je še vedno v veljavi dogovor iz dalj neta 1870. leta.
Praktično se lahko reče, da problem za Italijo ne obstaja, ker meni, da je konvencija iz 1957. leta razveljavila pravno veljavnost prejšnjega dogovora. Prav na podlagi zadnjega pravnega dogovora med e-vropskimi državami, je Italija zahtevala jamstva za francoske državljane, ki so jih aretirali v Italiji, da ne bodo obsojeni na giljotino. To velja za Georgesa Cuilliera, Antoine Ciamborrani, Daniela Vallona, E-liane Giraud in Edmonda Sagnarda Posebno za slednja dva, ki sta na za časni svobodi v Trstu, je primer povsem zgovoren. Obtožena oboroženega rooa so ju v odsotnosti obsodili na smrt. Če bi ju izročili Fran ciji, bi jima morali po veljavni francoski zakonodaji ponovno soditi. poleg tega pa italijanske oblasti zahtevajo jamstvo, da ju na noben način ne bodo obsodili na giljotino.
Da bj poravnali spor, je italijansko pravosodno ministrstvo posla-lo v Pariz izvedenca za vprašanje ekstradikcij, kasacijskega sodnika dr. Rocca Palamaro, ki bo skušal u-gotovitj ozadja zavrnitve zahteve po izročitvi Bozana, ki jo je pravosodno ministrstvo poslalo Franciji 11. januarja 1979, takoj po obvestilu Interpola o njegovi aretaciji.
večkrat imeli opravka s sodiščem. Najbolj znan je 36-letni Gianluigi Radiče, zapleten v preiskavo proti pripadnikom SAM (Squadre d azio-ne Mussolini).,
Preiskovalci so tudi zaplenili dva avtomobila, v katerih so našli dva samokresa, lisice in pokrivala.
Po tem, kar je povedal izraelski državni radio, naj bi se Weizman odpovedal sodelovanju na pogajanjih, ker sodi, da dokument «ne predstavlja ustreznega izhodišča za rešitev tega vprašanja,* predvsem pa je sporna tista klavzula, po kateri naj bi si Izrael po patih letih avtonomije Gaze in Cisjordanije priključil obe področji. Načrt tudi kategorično izključuje, da bi se lahko kdajkoli konstituirala suverena in svobodna palestinska nacija na obeh omenjenih ozemljih.
Med ostalimi spornimi določili pa velja omeniti še naslednja: 1. izraelska vojaška uprava bo še nadalje v veljavi, še več, avtonomni palestinski svet bo lahko «črpal» svojo oblast samo od nje; 2. izraelske čete bodo še vedno odgovorne za red zunaj in znotraj Gaze in Cisjordanije; 3. Izrael bo nadzoroval vse vodne vire; 4. izraelska vlada ima pravico ustanoviti na obeh področjih nove naselbine, priseljenci pa bodo odvisni samo od izraelskih o-blasti in ne od arabskih; 5. upravni svet ne bo imel zakonodajnih oblasti, niti mu ne bo dovoljena lastna zastava, Palestinci ne bodo smeli imeti svojega denarja, upravni svet ne bo imel pravice izdajati potnih listov niti omejevati gibanja ljudem in tovorom.
Z eno besedo povedano: za Palestince naj bi se nič ne spremenilo, «de faeto* bi bil položaj isti, če že ne slabši, kot je sedaj. Tako vsaj zahtevajo izraelski voditelji in s takimi predlogi se bodo predstavili na pogajanjih.
Egiptovskih reakcij na dokument izraelske vlade še ni, kot ni niti še reakcij ostalega arabskega sveta. V Kairu predvidevajo, da se bodo pogajanja za avtonomijo Gaze in Cisjordanije zavlekla vsaj eno leto. Sadat je izjavil, da se bo «Egipt bo-! ril za arabske pravice in ne bo za-] stopal Palestincev, čeprav jim bo nakazal pogajal no pot, da bi potem sami dosegli samouprave*.. Sadat je tudi napovedal, da bo decembra letos sklical v Kairu islamsko konferenco, ki bi morala še enkrat potrditi arabsko in muslimansko suverenost nad vzhodnim Jeruzalemom, pa čeprav ne bi bilo mogoče mesta razdvojiti.
Opazovalci menijo, da je sedaj Egipt v «razmišljujoči fazi*. ZDA so pozvale Kairo, naj preneha z napadi proti ostalemu arabskemu svetu, saj imajo Združene države težave v odnosih s Saudsko Arabijo. Kairo mora seveda to upoštevati, če hoče računati še naprej na podporo ZDA. (mč)
ke političnih tribun in nekoliko drugače porazdeli razpoložljiv čas med stranke, so radikalni voditelji prekinili «stavko žeje*.
Sonce, svežina in ženske...
V tisoč mdrov globokem prepadu truplo Ang Phuja
KATMANDU — Nepalske oblasti so sporočile, da so člani jugoslovanske odprave na Everest včeraj odkrili truplo, vodje šerp Ang Phuja, ki se je z njimi povzpel na vrh sveta in pri sestopanju strmoglavil v prepad. Truplo so našli tisoč metrov globoko v prepadu pod mestom, kjer je šerpa zdrsnil. Ker je dostop do mesta, kjer leži telo nesrečnega šerpe pretežak in zelo nevaren, so se odločili da Ang Phuja pustijo tam, kjer ga je doletela smrt. Ang Phu je bil edini človek, ki je dvakrat osvojil Mont Everest z dveh strani.
..........................................................
28. KONGRES ŠPANSKIH SOCIALISTOV
Z Marxom ali brez njega?
Ostra polemika zaradi predloga Felipa Gonzaleza za odpravo definicije «marksistična stranka»
stvarnosti današnje španske družbe in sveta, ki jo obdaja.
«V vsakem primeru — je izjavil Alfonzo Gera, drugi človek v stranki — ne zastavlja se problem dveh različnih blokov in cepljenja naših vrst. Obstajajo različna mišljenja, celo različne smernice, ne obstajata pa dve poti v socializem, za kateri bi se borili španski socialisti. Pot je samo ena in ta vodi k socializmu preko demokratičnega prevzemanja oblasti. Sedaj bomo skušali stranko organizirati tako, da se bodo naše želje uresničile.* Končno besedo pa bo imel kongres, ki bo po predvidevanjih poznavalcev dinamičen in polemičen.
RIM — Po predsinočnjem sklepu parlamentarne komisije za nadzorstvo RAI, da delno spremeni urni-
MADRID — «Zahvaljujoč se Karlu Marxu sem se znašel v Socialistični delavski stranki Španije. Sploh mi ne pade na um, da bi danes zanikal marksistične korenine svoje stranke, želim si pa, da bi bila ta stranka tako široka, da bi se v njej dobro počutili tudi tisti, ki niso marksisti in ne poznajo Marxu...»
Tako govori v teh dneh generalni sekretar Socialistične delavske stranke Španije (PSOE) Felipe Gonzales, ki zagovarja tezo, da bi morala njegova stranka opustiti svojo marksistično definicijo, ker je «Marxovo mišljenje pretesno* za vse struje, ki se nahajajo v njej in za tiste, ki bi lahko vanjo stopili.
Včeraj se je začel osemindvajseti kongres PSOE v vzdušju obsežnih in ostrih razprav ob problemu, če se bo stranka še vedno imela za marksistično ali pa ne.
Da bi preprečili radikalizacijo stranke in jo približali španskemu političnemu centru, Gonzales in njegovi pristaši vztrajajo pri odpravi termina «marksizem». Večji del strankine baze pa nasprotuje tem poskusom in trdi, da je stranka po tradiciji delavska in marksistična; zato je treba preprečiti sedanje-
PHEIBISLJIVO PRIČEVANJE MATERE ŠTUDENTA ROBERTA FRANCESCH1JA
«Borimo se, da mladi ne bi umirali več»
Razumela je, zakaj je sin, ki mu je življenje nudilo vse, stopil na stran izkoriščanih
Preprečena ugrabitev sina industrijea
MILAN - Agenti letečega oddelka so že pred dnevi preprečili u-grabitev 32-letnega sina industrijea iz Lainateja Giorgia Perfettija. A gentom se je posrečilo spraviti za rešetke vseh pet članov tolpe, med katerimi so v glavnem znani neo-fašisti in seveda ljudje, ki so že
MILAN — Lidia Buticchi, mati med milanskimi demonstracijami 1973. leta padlega študenta Roberta Franceschija, je včeraj stopila kot zasebna stranka pred porotnike. Govorila je celo uro in ker so njene besede segale vsem do srca, se jo nihče, niti predsednik, ni upal in nj hotel prekiniti. «Med nama.* je začela Buticchijeva, «je prevladovalo medsebojno spoštovanje, kulturnega in političnega značaja. Prav to ji je odprlo oči in spoznala, zakaj je njen sin, ki mu je življenje nudilo vse, stopil na stran izkoriščanih.* Spomnila se je tudi Pinellija in njegovega pogreba, kamor je ona sledila sinu in vzkliknila: «Bil je najlepši pogreb v mojem življenju.* Pred smrtjo, je še pripomnila, se je sin odločil za poučevanje v šoli, s čimer je hotel ne samo zaslužiti, temveč spoznati vso realnost življenja Njen glas je votlo odmeval sredi tišine v sodni dvorani, ko je orisala tragedijo, ki sta jo z možem doživljala v tistih dneh, ko je sin umiral v bolnišnici. Že prvi večer sta stopila pred sinovo posteljo dva manjša, čokata človeka, kj se nista niti odkrila in njiju pogledala z viška; bila sta prefekt Mazza in kvestor A-litto Bonanno. Lepše besede je i-mela za prof. Maspesa, ki se je trudil, da bi rešil fanta. «Nimam več niti zasebnega življenja,* ji je nekoč rekel Maspes, ko mu je pred lagala posvetovanje z znanim švedskim nevrokirurgom prof. Olive-crono, «vsi mi telefonirajo in celo Rumor me je zaprosil, da ohranim ’ Roberta pri življenju.* Zaman. Roberto je umrl in mati mu je hotela urediti grob na majhnem pokoja-lišču. Toda ko so zvedeli, da bo civilni pogreb, so se začele težave. «Za komunista v nekaterih pokopališčih ni prostora,* je z žalostnim prizvokom vzkliknila Buticchijeva. Pojasnila je še, da se je morala tri leta boriti proti šakalom, ki so z znaki in gesli oskrunjevali grob njenega sina. «Rdeče zastave so se
vgnezdile v pokopališče* ji je celo rekel nek duhovnik in dodal, da nekega dne ne bo več našla trupla svojega sina.
Povedala je tudi, da je dobila stike, kar si ni nikoli niti sanjala, tudi s policijskimi agenti, demokratičnimi, je pripomnila, za katere piše v njihovi reviji «Nuova polizia*. Skratka, boriti se hočem, da bi mladi ne umirali več. Skrajni čas je, da preprečimo spiralo krvi in smrti.* je zaključila svojo pretresljivo izpoved neutolažljiva mati, vstala in skoraj neslišno odšla na *klop k možu in hčeri;
Sledilo je zasliševanje podkvestor-jev Tommasa Paolella in Salvato-reja Cardileja ter dveh agentov, iz katerih pa predsednik ni izvlekel nič takšnega, da bi si lahko ustvaril jasnejšo sliko o demonstraciji in o streljanju na študente, med katerimi je bil tudi Roberto Franceschi. Odvetnik zasebne stranke Marco Jannj je večkrat razburjeno zahteval poseg predsednika zaradi lažnega pričevanja, vendar se tožilcu ni zdelo umestno sprožiti sodnega postopka.
Razprava se bo nadaljevala danes.
mu vodstvu, da jo povede v socialdemokratske vode.
Problem je približno tak; Felipe Gonzalez in njegovi pristaši ne zanikajo marksističnih korenin, niti se ne oddaljujejo od marksizma kot metode znanstvene analize družbe, trdijo celo, da bo ostal temelj stranke. Vztrajajo pa, da ne morejo voziti po tirnicah marksizma, ker so za PSOE ozke, zato naj stranka opusti definicijo marksistična*, ker ji v sedanji Španiji samo škoduje.
Gonzalez pragmatično trdi, da je za njegovo stranko, najmočnejšo špansko opozicijsko silo, marksistična definicija glavna ovira za prevzem oblasti na volitvah leta 1983. Stranka lahko postane realna alternativa desni sredini samo, če bo tako široka, da v njej najdejo prostor tudi druge napredne sile španske družbe, ki so za socializem, a se bojijo marksizma*. Da bi bil še bolj prepričljiv, je Gonzalez izjavil, da bo stranka prevzela oblast, samo če dobi še dva do tri milijona glasov, išče pa jih lahko le na desni med socialdemokrati in liberalci. Le ti jo bodo le s težavo podprli, če bo še vedno marksistična. Na levo se ne more širiti, saj je tu položaj Komunistične partije Španije trden.
Nedvomno je taka ocena točna, zatrjujejo pristaši marksizma*, a prav tako je točno, da PSOE ne sme biti samo «alternativa oblasti* temveč tudi alternativa sedanji družbi in to je uresničljivo samo, če ostane marksistična. «Hudo pa je — je izjavil neki socialistični voditelj — da imata oba tabora tehtne ar gumente. Važno je, da poiščemo no ve poti, obenem pa bi bilo zelo nevarno, če bi se oddaljili od Mar-xa». Za mnoge pa je razprava o marksizmu* pretirana in umetno napihnjena. Bistvo problema ni v definiciji stranke, temveč v globljih problemih in bistvenih procesih.
Nedavne politične volitve so dokazale, da je španska levica blizu prevzema oblasti, a odločilni korak je izredno težak. V vrhovih španske socialistične stranke, ki je kalila svoje vezi z marksizmom in španskim delavskim razredom na okopih državljanske vojne. in v stoletnem revolucionarnem boju, vlada prepričanje, da bodo storili odločilni korak, sama če se bo stranka spremenila, če se bo prilagojevala
FIRENCE — Pomlad se prevrača v poletje in najlepši dokaz temu je sonce, ki pripeka. Ljudje so že zdavnaj odvrgli plašče, postopoma odlagajo jopiče in volnene majice, pa še bodo kmalu opustili i® se v kopalkah predah morju in ul-travioletnim žarkom. Dopusti bodo kmalu potrkali na vrata in ni leP' šega in boljšega opravila, kot vpijati sonce in se potem predstaviti kolegom z zavidljivo ogorelo kožo-Še boljše, če to opravimo celo Pr®d dopusti. Takih srečnežev pa je malo.
Sonce pomeni moškim tudi PaS° za oči in prav čudno je, da sta dekleti na fotografiji Ansa tako sami, čeprav iz njiju žari mladost, svežina, razposajenost. Mogoče P® se bo od kod le prikazal vitez, kot nekoč Florentincem Lorenzo il M8" gnifico, ki je someščanom zapusti* veliko umetnin in mecensko delu <rdobrine* artistom*. Prav zato pa *“ naključje, da je bila gornja fotografija posneta ob Arnu...
WASHINGTON - Število prebivalstva ZDA se je v osmih 1«“? povečalo za 14 milijonov enot. 191. leta so živeli v ZDA 204 milijo®1' po zadnjem štetju pa je bilo 21 milijonov ljudi.
iinimniimiiMiiiiiiHiitiimiiiiiiiniiiitiiiiimimiHniiuiiiiiinimtitiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiuiM1
KLJUB ŠKODI OB KATASTROFALNEM POTRESU
v
Gostoljubna Črna gora že pričakuje turiste
V hotelih je na razpolago nad 9 tisoč postelj, za šotore pa je tudi že poskrbljeno
TITOGRAD — V porušenem Črnogorskem Primorju sonce te dni blaži nesrečo. Kljub pospešeni obnovi namreč večina ljudi še nima ustrezne strehe. Pomislimo samo, da je od približno 2300 zgradb, kolikor so jih do danes pregledali strokovnjak; na območju občine Budva, vseljivih le 1500, začasno neuporabnih okrog 350, kar 400 pa popolnoma porušenih. Podobno je stanje tudi v kotorski občini. Iz hiš znotraj mestnega obzidja so izselili že 4 tisoč ljudi, medtem ko bo te dni posebna komisija iz Slovenije ocenila, če se bo v delno poškodovana stanovanja možno vseliti. Te dni je tudi komisija spomeniškega varstva sklenila predlagati Kotor za vpis v seznam ogrožene svetovne kulture in naravne dediščine. Ne gre namreč pozabiti, da je v starem delu Kotora, kjer je vsaka hiša zase kulturni spomenik, večji del objektov hudo poškodovanih, če že ne do tal porušenih.
................................................mu
V SEDEMDESETEM LETU STAROSTI
Umrl je oče italijanskega «gialla»
Alberto Tedeschi je natanko petdeset let vodil zbirko kriminalk v okviru založbe Mondadori - Prejel je tudi več mednarodnih priznanj
MILAN — Vlak enakomerno drsi po tračnicah, v kupeju človek, ki bulji v rumeno, broširano knjižico, na ovinku nekaj policajev, revolver, ogenj. Na prostrani plaži. pod žgočimi sončnimi žarki leži plavolaska. V bližini pluskanje morja, vse naokrog živžav, veselje, razposajenost, Dekle pa se za vse to ne zmeni in strmi v rumeno, broširano knjižico, na ovitku nekaj policajev, revolver, ogenj? In še marsikje iste podobe, čeprav v različnih letnih časih in drugačnih ambientih. Ljudje radi segajo po trumenih knjižicah», kriminalkah in si tako kratijo čas — v ugibanjih, kdo je zločinec, zakaj je ubil svojo žrtev in navijajo za zasebnega detektiva, ki je po navadi človek zavidljive telesne in možganske moči, obkrožen od
lepega števila lepotic, ki jih mora kar odganjati, saj ima važnejša o-pravila: službo resnici in pravici.
Veliko je bilo že napisanega o kriminalkah. Izrečene so bile prezirljive sodbe, kot tudi laskave ocene. Ali je to prava književnost, kjer se v sanjskem in namišljenem svetu zrcali realnost? Ali stil kriminal ke opravičuje termin literatura? Ali je to šund - literatura ali nekaj več? Tvegano bi se bilo spuščati v take sodbe, lahko pa rečemo, da se kriminalke precej oddaljujejo od tradicionalnega pojma književnosti, potisnjene so nekam ob stran in na o-bronke le te, pa čeprav lahko marsikdo trdi, da so vrhunski pisci kriminalk pravi mojstri in se s svojim peresom na moč približujejo svetu tprave* književnosti.
Tako približevanje je seveda od-1 vel vse življenje med zločini in visno od več faktorjev: sposobnost zločinci, krvjo in nasiljem (tu mi-
pisca, vsebinsko jedro dela, škrat-ska, kakovost literarnega produkta. Kot v upravi* književnosti, prav tako dobimo tudi v žanru kriminalk slabe izdelke, ki se večkrat boljše prodajajo od kakovostnih. Izbira, kaj posredovati trgu in odjemalcu, je slej ko prej prepuščena vesti, okusu in amoralni zavesti» založnika.
Ime Alberta Tedeschija je v tem oziru pojem. Že 50 let od tega, ko je ustvaril znano in nadvse brano zbirko kriminalk «gialk Mondadori*, si je prizadeval, da bi potrošnikom posredoval dobre kriminalke, ki ne bi bile apologija nasilja, temveč za kratek čas in ki bi se približale polliterarni zvrsti! Čeprav je preži-
slimo predvsem na prevode, ki jih je oskrbel in knjige, ki jih je prebral), je bil Tedeschi najbolj miroljuben človek na svetu. V svojem petdesetletnem delu je ustvaril nešteto cosebnosti*, odkril je pisatelje kot so bili Rex Stout, Ellerjj Queen in Westlake, odklonil je publikacijo kriminalk izpod peresa Spillaneja. ker se mu je ta avtor zdel preveč nasilen. Skratka, v 1-taliji je ustvaril pojem *giallo*. za svoje delo pa je prejel pred kratkim ^Nobelovo nagrado* tega žanra, nagrado «Raven* v Netv Yorku in nagrado fRed Herring* v Londonu.
Alberto Tedeschi (rojen 1908. leta v Bologni) je predvčerajšnjem nepričakovano umrl v Milanu.
Življenje pa se v Črnogorskem PO* morju postopoma le normalizira, V cinj je tako znova dobil pitno vod®' v barsko luko pa je, kljub te®1” da je skoraj polovica njene oba!jj poškodovana, priplula prva ladja to celo največja, kj je kadarkoli dos* 1 pristala v Baru.	j.
V Črni gori se te dni skrbno P pravljajo na novo poletno turistic' sezono, saj predstavlja prav tu*, zem največji vir dohodkov v republiki. Katastrofalni potres P sicer zapustil resne posledice, bi znatni meri preprečujejo uresni® tev predvidevanj o turističnem PT metu, kljub temu pa Črnogorci P" čakujejo, da bodo na področju rizma tudi letos dosegli ugodne zultate. Res je tudi. da je Pr*v cg Črnogorskem Primorju več kot . odstotkov vseh turističnih zrnogd vosti uničenih, kaže pa, iii datki, kj jih navaja tiskovna ag8 cija Tanjug tudi o tem pričajo. . so si Črnogorci res skrbno *atej hali rokave in so danes pripravil sprejeti prvi naval turistov, v kaf telih je že danes na razpolagi, j, 9 tisoč postelj, 2 tisoč pa jih je. Pjfj pravi jenih v bungalovih, turistic* naseljih in motelih. Tudi kami* že preuredili. Prostor za 30 tisoč šotorov je zagotovljen, ^ je tudi že na razpolago nad 3® soč zasebnih ležišč.	, ,.)j
Mnogi hoteli so vsekakor že odP^ svoja vrata gostom, v teku j, pa se jim bodo pridružili še d*]®8 saj popravila skrbno napreduj L Hoteli, ki že obratujejo in za b8 re je izdala dovoljenje posebna ^ misija, so Sveti Štefan, Maestr8* rj, Miločer. Vedno na hercegovski , vieri se je v hotelih Riviera, 'fu. tar in Igalo že naselilo nad sto. Listov. Tudi hotel Tivat v ist0 at8' skem mestecu že normalno je, medtem ko hitijo s popravili/ j, telu Plavi horizonti, ki ga misi'J0„0lj preti že konec tega meseca. zaskrbljujoče je stanje v kjer sta hotela Mogren in Aval8 y hudo poškodovana, čeprav str®%. njaki menijo, da ju je n\ogoče ^ praviti če že ne letos, pa prih00* leto prav gotovo.	. ^J
Na črnogorski obali se tor®J sovlagajo veliki napori, da bo >’1“fno če usposobiti že za letošnjo P°;,„v, sezono čim več turističnih objeK ^ da bo mogoče nuditi turistom, ^ vsa prejšnja leta, res kval»8 predvsem pa gostoljubno biva®J*‘