DRUŠTVO ZA ANTIČNE IN HUMANISTIČNE ŠTUDIJE SLOVENIJE SOCIETAS SLOVENIAE STUDIIS ANTIQUITATIS ET HUMANITATIS INVESTIGANDIS Letnik XVI, štev i lka 2 , Ljubljana 2014 Vsebina RAZPRAVE Mojca Cajnko: Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu ............... 7 Zala Rott: Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi ............. 33 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris: Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje ........................... 51 Žarko Veljković: Etimologija poleonima Bar .................................................. 61 PREVODI Fragmenti grške stare komedije. Prevod Lara Unuk ......................................... 77 [Laktancij]: Feniks. Prevod Gašper Kvartič ................................................... 101 Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux. Prevod Tomaž Potočnik .... 107 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu. Prevod Lara Unuk ........................... 117 POROČILA O DOGODKIH Dvatisoča obletnica Avgustove smrti. (Monika Osvald) ................................. 131 Contents ARTICLES Mojca Cajnko: The Bonds of the Past and Present in Euripides’ Orestes .......................................................................................................... 7 Zala Rott: Quae istaec fabulast? In Search of Comedy in Plautus’ Rudens .... 33 Predrag Mutavdžić and Anastassios Kampouris: Adamantios Korais and the Greek Language Policy at the Turn of the 18th to the 19th Centuries ..................................................................................................... 51 Žarko Veljković: A Contribution to the Etymology of the Poleonym Bar ..... 61 TRANSLATIONS Fragments of Greek Old Comedy. Translation by Lara Unuk .......................... 77 [Lactantius]: The Phoenix. Translation by Gašper Kvartič ........................... 101 Petrarch: Ascent of Mont Ventoux. Translation by Tomaž Potočnik ........... 107 Nikos Kazantzakis: Report to El Greco. Translation by Lara Unuk ............. 117 REPORTS Bimillenary Anniversary of Augustus's Death (Monika Osvald) .................... 131 Razprave Mojca Cajnko Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu KONCEPTA POBOŽNOSTI IN TR AGIČNE NAPAKE V atenskem ljudskem verovanju je pobožnost vključevala vero v mestne bo- gove in njihovo čaščenje, ohranjanje priseg, spoštovanje pravice do azila in gostoljubja, poslušnost tradiciji in zakonom pri kultnih žrtvovanjih, skrbi za mrtve, zvestobo domovini in primerno skrb za živeče starše. Oseba, ki ni ravnala v skladu z zgoraj navedenimi pravili ali je izvršila umor in podobna dejanja, ni bila pobožna. S tem je povzročila sovražnost bogov, ki se je lah- ko manifestirala v njenem trpljenju ali nesreči, pa tudi v trpljenju in nesreči njene družine ali celo države. Po prvotnem ljudskem razumevanju je kazen zmeraj posledica brezbožnega dejanja, enako je tudi v tragediji. Nasprotje pobožnosti predstavljajo brezbožnost, blaznost in ὕβρις (ošabnost, prevzeten ponos, nepravičnost, nerazumnost). Tudi ta je, čeprav gre za literarni kon- cept, zmeraj kaznovana.1 Kot brezbožna dejanja so lahko Grki razumeli napake, zmote, nepra- vičnost, škodo/oškodovanje ali delovanje v nasprotju z zakoni.2 V okviru obravnavane tematike je pomembna predvsem opredelitev pojma ἁμαρτία. Ta v tragediji označuje predvsem napake in zmote, ki so bile zagrešene brez popolne moralne krivde ali popolne podvrženosti zunanjim vplivom in ki pomembno vplivajo na nadaljnji potek dogodkov.3 Tako je izraz ἁμαρτία ra- bljen tudi v Orestu; ker pa moralne konotacije ni mogoče docela izključiti, sta morda ustrezna prevoda tega izraza v tej drami tudi »moralna napaka« in 1 Gl. Mikalson, Honor Thy Gods, 182. 2 Gl. Grube, The Drama of Euripides, 43−44; OCD s. v. greh (sin). 3 Halliwell, Aristotle’s Poetics, 146, 208, 212, 220; za drugačno razlago istega izraza gl. npr. Kocijančič, Platon, 330−31. 8 Mojca Cajnko »greh«.4 Prvič ga v nagovoru Elektre uporabi Helena, drugič Orest, ko prepri- čuje Menelaja, naj povrne Agamemnonovo uslugo in mu pomaga:5 προσφθέγμασιν γὰρ οὐ μιαίνομαι σέθεν, ἐς Φοῖβον ἀναφέρουσα τὴν ἁμαρτίαν. (75–76) Ne onečastim se, če te pozdravim – Apolona krivim za to napako. ἀδικῶ̇ λαβεῖν χρή μ’ ἀντὶ τοῦδε τοῦ κακοῦ ἄδικόν τι παρὰ σοῦ̇ καὶ γὰρ Ἀγαμέμνων πατὴρ ἀδίκως ἀθροίσας Ἑλλάδ’ ἦλθ’ ὑπ’ Ἴλιον, οὐκ ἐξαμαρτὼν αὐτός, ἀλλ’ ἁμαρτίαν τῆς σῆς γυναικὸς ἀδικίαν τ’ ἰώμενος. ἕν μὲν τόδ’ ἡμῖν ἄνθ’ ἑνὸς δοῦναί σε χρή. (646−51) Narobe sem ravnal, pa z zlom povrni! Saj Agamemnon tudi nepravično je Grke zbral in šel pod Trojo. Zla pa vseeno ni zakrivil sam, poskušal je plačati napako tvoje žene. Enako nama tudi ti povrni!6 Kadar so Grki občutili krivdo ali odgovornost zaradi brezbožnih dejanj, so te občutke opisali z izrazom αἰτία. V ljudskem prepričanju je bila αἰτία na strani tistega, ki se je odločil; »bogovom«, abstraktnemu božanskemu kolektivu, so pripisovali odgovornost le za stvari, ki so bile s stališča določenega člove- ka dobre in zaželene. Za neuspeh so krivili, če ne samih sebe, nepričakovan razplet dogodkov, δαίμων7 ali usodo. Takšno pojmovanje se redko ujema s tragiškimi prikazi osebne odgovornosti. Junaki tragedije krivdo za neuspe- he, nesreče in ostale slabe dogodke pripisujejo »bogovom«. V tem je temelj- na razlika med ljudskim verovanjem in religijo, upodobljeno v grški poeziji. Religiozni sistem z benevolentnimi bogovi se od sistema, v katerem so bogovi 4 Problematika je sicer izredno kompleksna in zahteva nadaljnjo obravnavo v okviru Evripidovega prikaza bogov in odnosa do njih (o tem na splošno gl. Mastronarde, Euripidean Tragedy and Theology); potrebna bi bila tudi nadaljnja študija rabe tega izraza v govorjenem jeziku 5. stol. pr. n. št. Za referenco in osvetlitev problematike se zahvaljujem B. Senegačniku, osebna komunikacija. 5 Pri vseh odlomkih sledim Di Benedettovi tekstnokritični izdaji, gl. Di Benedetto, Euripidis Orestes. 6 Orest v nadaljevanju omenja svojo sestro (663), osebni zaimek v množini nakazuje nanjo. J. Ivanc te verze prevaja tako: »Grešil sem in zato bi moral ti / grešiti zame. Kajti tudi oče / ni storil prav, ko je nad Trojo Grke / popeljal, ampak ni zares grešil, / le grehe tvoje žene je popravljal − / dolžan si mi vrniti zob za zob!« 7 V 5. stol. pr. n. št. je bil δαίμων preprosto vzrok, da se je nekaj zgodilo, gl. Mikalson, Honor Thy Gods, 22 in spodaj. 9Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu povzročitelji nesreče, zla in tudi dobrega, razlikuje predvsem v pojmovanju boga in morale ter v čustvih častilca do bogov.8 NAPAK A, KR IVDA IN ZLA USODA TANTALIDOV Zgodba Tantalovega rodu in pogled na preteklost se kot tanka nit vleče skozi vso dramo. O njem pripovedujeta Elektra in zbor.9 Tantal, Zevsov sin, si je božansko jezo nakopal z »nebrzdanim jezikom«,10 zdaj lebdi v zraku, pre- strašen zaradi skale, ki visi nad njegovo glavo in grozi, da bo padla nanj. Tantalov sin Pelops je umoril Mirtila.11 Mirtilova smrt je nekako povzročila, da je njegov oče Hermes ustvaril zlato jagnje. Sprva se je jagnje paslo med Atrejevemi čredami, a da bi se ga polastil in se s tem izkazal za zakonitega kralja, je Tiest zapeljal Atrejevo ženo Aeropo. Atrej je iz maščevanja ubil bra- tove otroke in mu jih ponudil za večerjo. Iz zgroženosti nad tem dejanjem je Sonce v nekaterih različicah mita spremenilo pot (tako Evripid v Elektri 726 ss., in Ifigeniji pri Tavrijcih 812 ss.); v drugih Tiest vztraja, da bo jagnje vrnil le, če bo Sonce zamenjalo svojo pot. Sonce to res naredi in potrdi Atrejevo pravico do oblasti (tako v Shol. Eur. Or. 998). V Elektrini pripovedi izvemo, da je pot Sonca spremenila Eris, v Sončevo kočijo je vpregla Zarjo z belimi konji, Zevs pa je spremenil pot Plejad. Zdaj prinaša smrti v povračilo za smrti, za Tiestov obed in Aeropino prešuštvo. Menelaj se je poročil s Heleno, ki jo so- vražijo bogovi, Agamemnon s Klitajmestro. Iz tega zakona so se rodili Orest, Elektra, Ifigenija in Hrizotemida.12 Ob vrnitvi iz vojne ga je Klitajmestra ubi- la. Naposled je zaporedje umorov, prešuštvovanja, ošabnosti in maščevanja pripeljalo do najhujšega zločina med vsemi – umora matere. Zbor ga opiše s temi besedami: 8 Mikalson, Honor Thy Gods, 18–19. 9 Gl. Egli, Euripides im Kontext, 258 in verze 4–27, 332–47, 806–30, 960–1012, 1545–49. 10 Omemba nebrzdanega jezika (ἀκόλαστον ἔσχε γλῶσσαν) v 10. verzu verjetno namiguje, da je ljudem razkril skrivnosti bogov. Takšna interpretacija Tantalove krivde se v nam ohranjenih pisnih virih prvič pojavlja pri Evripidu prav na tem mestu. 11 »Μυρτίλου φόνον δικών« (990–91). Pelops si je po znani različici mita (prvič izpričana pri Ferekidu v fr. 93) ženo Hipodamejo, hčer kralja Ojnomaa v Elidi, pridobil na tekmi z vozovi. Mirtila, voznika Ojnomajeve kočije, je podkupil, da je iz kolesa gospodarjeve vprege odstra- nil osnik. Kolo je odpadlo, Ojnomaos je padel in se ubil. Pelops pa je nato prevaral Mirtila in ga vrgel v morje. Ker je imel Pelops v Evripidovi različici mita kočijo s krili (ποτανὸν δίωγμα, 998), Mirtilova vloga ni jasna. Mirtilov voz je mogoče zaradi opisa »krilati« razumeti tudi kot zgolj pesniški opis za »hitri voz«; za interpretacijo se zahvaljujem B. Senegačniku (osebna komunikacija). 12 Na žrtvovanje Ifigenije namiguje v tej drami le Orest, ko v verzih 658 s. omenja Avlido. Agamemnon je Ifigenijo žrtvoval po volji Artemide pred odhodom nad Trojo, o tem zvemo v 414 pr. n. št. uprizorjeni Ifigeniji pri Tavrijcih. Hrizotemida je v Orestu omenjena samo v 23. verzu, iz Elektrinih in Orestovih besed in delovanja v drami bi bilo mogoče sklepati, da Hrizotemide ni v Argosu ali da ni več živa. 10 Mojca Cajnko τίς νόσος ἢ τίνα δάκρυα καὶ τίς ἔλεος μείζων κατὰ γᾶν ἢ ματροκτόνον αἷμα χειρὶ θέσθαι; (831–33) Katera bolezen, katere solze, katera nesreča na svetu je večja od te, da z lastno roko preliješ kri matere? Tantal z nebrzdanim jezikom in kamnom, lebdečim nad glavo, predsta- vlja brezbožnega človeka, večno grožnjo in strah, zato ga je v omembi na začetku drame mogoče razumeti kot prototip dramskih junakov in na- poved dogajanja v Orestu.13 Če drži, da Evripidova pripoved o Tantalidih odseva Anaksagorovo kozmogonijo, Empedoklovo teorijo o dveh kozmič- nih gonilnih principih, ljubezni in prepiru, lahko prikazano trpljenje, do katerega zmeraj znova pripelje prevlada eris, razumemo tudi kot prikaz naravnega reda14 ali kot študijo o posledicah izdajstva med najbližjimi (φίλοι).15 Zgodba o Tantalidih je obremenjena s krivdo,16 a Tantal (kljub prestopku zoper bogove) ni predstavljen kot izvor nesreč; ta vloga je namenjena Pelopsu (816−18, 990−98, 1545−49).17 To mesto si je v Evripidovi pripovedi verjetno pri- dobil, ker je Pelops prvi v vrsti Tantalidov, ki je deloval premišljeno in/ali iz maščevanja. Maščevanje ali ἀλάστωρ je pri Evripidu uničevalna sila v člove- ku ali zli in maščevalni duh, ki prehaja iz roda v rod18 in ne deluje neodvisno od človeka in njegove zavesti.19 V Orestu ima maščevalna sila pravzaprav zme- raj množinsko obliko (337, 1547, 1669); s tem avtor verjetno namiguje, da je etika maščevanja zaznamovala delovanje več Tantalidov. Od človeka neodvi- sno zlo silo sicer pri Evripidu označuje pojem δαίμων. Ta se lahko nanaša tudi na boga, nižje božanstvo, božansko (tudi dobronamerno) silo, ali silo v osebi sami,20 na splošno pa lahko v 5. stol. pr. n. št. δαίμων označuje tudi usodi podoben koncept.21 V Orestu se k temu pojmu v omembah dogodkov, ki pre- segajo človeško delovanje, zatekata Orest v priprošnji Menelaju in zbor. Ker 13 O’Brien, »Tantalus in Euripides’ Orestes«. 14 Hall, »Political and Cosmic Turbulence in Euripides’ Orestes«, 271−280. Avtorica na str. 273 omenja celo, da Eris spominja na Homerjevo Mojro in deluje kot prvo gibalo v usodi argejske kraljevske družine. B. Senegačnik (osebna komunikacija) opozarja, da je Eris v Orestu nedvo- mno samostojna sila, vendar je njen nastop verjetno posledica prestopkov Tantala in Tantalidov, njeno delovanje pa reaktivno, morda po redu Dike. 15 Kyriakou, »Menelaus and Pelops«. 16 O tem gl. Mastronarde, The Art of Euripides, 123. 17 Gl. tudi Kyriakou, »Menelaus and Pelops«, 288, Komorowska, »Tantalid History and Euripides’ Orestes«, 53. 18 Di Benedetto, Euripidis Orestes, 72, podobno Holzhausen, Euripides Politikos, 189. 19 O tem gl. Baconicola−Ghéorgopoulou, L’absurde dans le théâtre d’ Euripide, 71−74, Gibert, »Appolo’s Sacrifice«, 180. 20 Baconicola−Ghéorgopoulou, L’absurde dans le théâtre d’ Euripide, 67−71. 21 Mikalson, Honor Thy Gods, 22. 11Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu se pri tem ne sklicujeta na posamezne bogove ali božanstva, pojem δαίμων razumem kot »(zlo) usodo«: φειδόμεθ’̇ ὁ δαίμων δ’ ἐς ἐμὲ πλούσιος κακῶν. (394) Usodo polno zla ti prizanesem.22 ὅταν δ’ ὁ δαίμων εὖ διδῷ, τί δεῖ φίλος; (667) Če je usoda blaga, kaj bi z bližnjim? ὁ μέγας ὄλβος οὐ μόνιμος βροτοῖς̇ ἀνὰ δὲ λαῖφος ὥς τις ἀκάτου θοᾶς τινάξας δαίμων κατέκλυσεν δεινῶν πόνων ὡς πόντου λάβροις ὀλεθρίοσιν ἐν κύμασιν. (340–44) Velika sreča smrtnikov ni trajna: kakor jadro hitre ladje jo pretrese usoda, kakor morje jo preplavi z divjimi, pogubnimi valovi hudih stisk.23 τέλος ἔχει δαίμων βροτοῖς, τέλος ὅπᾳ θέλῃ. μεγάλα δέ τις ἁ δύναμις † δι’ ἀλαστόρων̇ ἔπες’ ἔπεσε μέλαθρα τάδε δι’ αἱμάτων διὰ τὸ Μυρτίλου πέσημ’ ἐκ δίφρου. (1545–49) Konec smrtnikom določi usoda, konec, kakor ga želi. Velika je moč maščevanja: ta palača je padla, padla zaradi krvi, zaradi Mirtilovega padca z voza.24 22 Dobesedno: »(To) nama prihranim: Moja usoda je bogata z zlom.« 23 J. Ivanc te verze prevaja tako: »Sreča ni zvesta družabnica. / Kot lahni barki ji bog stresa jadra, / dokler ne potone v nevihti najstrašnejših muk, / tako smrtonosnih, kot so viharni / valovi na morju.« 24 J. Ivanc te verze prevaja tako: »Kjer koli želi, tam božja volja / smrtnikom konec določi. / Velika je moč duhov maščevalcev. / Ko Mírtil je padel s kočije, / je kri potopila, kri potopila to hišo.« Gl. Willink, »Further Critical Notes on Euripides’ Orestes«, 438 ss. za težave pri interpretaciji teh verzov in drugačno, a v rokopisih doslej neizpričano tekstnokritično rešitev. 12 Mojca Cajnko Dedno prekletstvo, »neizogibni del usode, neznana sila, ki presega človeški nadzor in človeku prinaša propad«,25 in dedna krivda Tantalovega rodu iz- hajata iz notranjih motivov posameznikov:26 prevzetnega ponosa, t.j. nespo- štovanja bogov, oblastiželjnosti, prešuštvovanja (ὕβρις) in etike maščevanja (ἀλάστωρ).27 Njihova tragična napaka (ἁμαρτία), »uničujoč element v človeški naravi, ki vodi v trpljenje«,28 je nesposobnost zavreči stare vzorce razmišljanja in delovanja. Το povzroča kršenje božanskih in družbenih norm (ἁμαρτία) in jim prinaša krivdo ter odgovornost (αἰτία), ki mora biti kaznovana. To je njihova zla usoda (δαίμων). OR ESTOVA ODLOČITEV Elektra v pripovedi o Tantalidih na začetku drame (4−33) omenja tudi Apolona in njegovo vpletenost v Klitajmestrin umor. Apolon do konca dra- me vseeno ostaja privid. Da bi zmanjšala Orestovo odgovornost, relativizirala njegovo krivdo29 in jo predstavila kot nekaj, kar je zaradi božje volje in ukaza »neizogibno«, se k njemu zatekata le Orest (275−76, 283−87, 416−20, 591−99) in Elektra (28−33, 161−65, 191−94); druge razloge za Klitajmestirn umor pa večkrat preprosto zamolčita.30 Sicer Apolona omenjajo le še argoške ženske v odpevih Elektri in to v tonu, ki izraža sočutje in naklonjenost bratu in sestri (161, 195). V nadaljevanju nekaj odlomkov za ponazoritev: Φοίβου δ’ ἀδικίαν μὲν τί δεῖ κατηγορεῖν; πείθει δ’ Ὀρέστην μητέρ’ ἥ σφ’ ἐγείνατο κτεῖναι, πρὸς οὐχ ἅπαντας εὔκλειαν φέρον. ὅμως δ’ ἀπέκτειν’ οὐκ ἀπειθήσας θεῷ̇ (28−33) Kako naj sodim Fojbovo krivičnost? Oresta je pognal v umor rodnice. Časti si s tem dejanjem ni pridobil, pa vendar je moril poslušen bogu. Or. Φοῖβος, κελεύσας μητρὸς ἐκπρᾶξαι φόνον. Me. ἀμαθέστερός γ’ ὢν τοῦ καλοῦ καὶ τῆς δίκης. Or. δουλεύομεν θεοῖς, ὅ τι ποτ’ εἰσὶν οἱ θεοί. 25 Klotsche, The Supernatural, 95. 26 Dodds, »Euripides und das Irrationale«, 66, zlo pri Evripidu razlaga kot v človeški naravi neiz- korenljivo in pogojeno z dedovanjem. 27 Podobno Komorowska, »Tantalid History and Euripides’ Orestes«, 54, ki pa pojma ἀλάστωρ ne opredeli natančno. 28 Kitto, Greek Tragedy, 250. 29 Podobno Conacher, Euripidean Drama, 219. Gibert, »Apollo’s Sacrifice«, razlaga Oresta celo kot Apolonovo daritveno žrtev, s katero se bog očisti krivde zaradi brezbožnega ukaza. 30 O teh gl. spodaj. 13Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu Me. κᾆτ’ οὐκ ἀμύνει Λοξίας τοῖς σοῖς κακοῖς; Or. μέλλει̇ τὸ θεῖον δ’ ἐστὶ τοιοῦτον φύσει. (416−420) Or. Sam Fojb je materin umor ukazal. Me. Nepoučen je v dobrem in pravičnem. Or. Bogovom služimo, karkoli že so. Me. In te ne brani Loksias v nesreči? Or. Mudi se. Takšna je bogov narava. ὁρᾷς Ἀπόλλων’, ὅς μεσομφάλους ἕδρας ναίων βροτοῖσιν στόμα νέμει σαφέστατον, ᾧ πειθόμεσθα πάνθ’ ὄσ’ ἂν κεῖνος λέγῃ̇ τούτῳ πιθόμενος τὴν τεκοῦσαν ἔκτανον. ἐκεῖνον ἡγεῖσθ’ ἀνόσιον καὶ κτείνετε̇ ἐκεῖνος ἥμαρτ’, οὐκ ἐγώ. τί χρῆν με δρᾶν; ἢ οὐκ ἀξιόχρεως ὁ θεὸς ἀναφέροντί μοι μίασμα λῦσαι; ποῖ τις οὖν ἔτ’ ἂν φύγοι, εἰ μὴ ὁ κελεύσας ῥύσεταί με μὴ θανεῖν; (591–99) Pomisli na Apolona, ki v popku sveta ljudem deli izreke, polne resnice. V vsem smo mu poslušni! Ubogal sem ga in umoril mater. On naj bo kriv za vas, ubijte njega!31 Grešil je on, ne jaz. Kaj naj bi storil? Mar krivde ne odreši me dovolj boga omemba? Kam bi bežal še, če smrti me ne reši on? Ukazal je. Verzi 419−20 in 591−99 nakazujejo, da Apolon molči in je Oresta zapustil v stiski. To misel ponovi sel po obsodbi Oresta in Elektre na ljudski skupščini (953−56), sicer pa se ljudje v Orestu na Apolona vse do konca ne ozirajo. Da je delfski izvor Klitajmestrinega umora treba razumeti kot trdno mitološko dejstvo in osrednje dejstvo Orestove tragedije,32 dokončno potrdi šele Apolon na koncu drame: τὰ πρὸς πόλιν δὲ τῷδ’ ἐγὼ θήσω καλῶς, ὅς νιν φονεῦσαι μητέρ’ ἐξηνάγκασα (1664–65) Zadeve z mestom jaz bom zanj uredil, ki sem prisilil ga ubiti mater. 31 Pridevnik ἀνόσιος ima pomene »brezbožen, nesvet, malopriden«. Ker tukaj označuje boga, kljub napakam Evripidovih bogov ni ustrezen noben izmed omenjenih prevodov. Ukaz je tudi Apolonu nakopal krivdo, zato pridevnik prevajam s približkom »kriv«. 32 Tako že Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 203, 208; gl. tudi Gibert, »Apollo’s Sacrifice«. 14 Mojca Cajnko Vsebina ukaza je bila za Oresta zavezujoča.33 Verjetno je ukaz (kot pri Ajshilu) spremljala grožnja, da bo Orest zbolel in umrl, če ne bo ubogal. Na izbiro je imel opustiti maščevanje očeta, si nakopati preganjanje očetovih Erinij, Apolonov srd in posledično kazen ali pa najgrozljivejši umor med vse- mi, omadeževanje, srd ljudi in kazen. V obeh primerih je njegovo dejanje brezbožno, kajti v skladu z etiko maščevanja bi ravnal brezbožno tudi, če oče- ta ne bi maščeval. Orest se je znašel v paradoksni situaciji, ko mora izpolniti božji ukaz – s tega vidika je pobožen – ki zahteva brezbožno dejanje. Storilec je brezbožen celo, kadar je umor zapovedan zaradi zahtev pobožnosti.34 Ker Orestu obe dejanji (ali bolje aktivnost in neaktivnost) prinašata krivdo in od- govornost (αἰτία), se je znašel v brezizhodni situaciji (ἀπορία), ki jo opiše s temi besedami: ἐγὼ δ ἀνόσιος εἰμι μητέρα κτανών, ὅσιος δέ γ’ ἕτερον ὄνομα, τιμωρῶν πατρί. (546–47) Brezbožen sem, ker sem umoril mater, pobožen, ker sem maščeval očeta. Za svoje (v vsakem primeru brezbožno) dejanje se je naposled odločil (ἐλογισάμην, 555)35 tudi iz bolj človeških in zemeljskih razlogov. O teh iz- vemo v Orestovi apologiji pred Tindarejem (544−604).36 Najprej se sklicuje na splošno prepričanje Atencev tistega časa, da je oče več vreden kot mati (551−56),37 potem skuša prikazati očetovo moralno večvrednost. Klitajmestra je bila prešuštnica in nasploh oseba, ki je bila po lastni volji izključena iz Orestovega kroga bližnjih.38 Tukaj prvič (in zadnjič) omenja Ajgistov umor in ga prikaže kot kazen za prešuštvovanje. Materin umor omenja le kot »do- datek« k Ajgistovemu (557−62).39 Z opisom kaotičnega stanja, ki bi sledilo, če se umori prešuštnic ne bi kaznovali, skuša pokazati, da je bilo izvršeno deja- nje pravično, lépo in državi koristno (565−71). Sklicuje se tudi na preganjanje Erinij. Če bi opustil maščevanje, bi ga preganjale očetove; sedaj ga preganjajo materine (579−84). Zaradi prezira nad materjo mu je bila bližja in bolj po volji druga možnost, pričakoval je tudi Apolonovo pomoč (gl. zgoraj). Omenjeni 33 Conacher, Euripidean Drama, 219, nasprotno meni, da bi sin lahko mater obtožil. 34 O tem gl. Mikalson, Honor Thy Gods, 171. 35 Na rabo tega glagola opozarja Holzhausen, Euripides Politikos, 75 s., 80. Ker Orest ni bil očiščen, je z vidika atenskega sodnega sistema tistega časa torej kriv najhujše vrste umora – premišlje- nega, gl. Naiden »The Legal (and Other) Trials of Orestes«, 68, in de Fátima Silva, »Euripides’ Orestes: The Chronicle of a Trial«, 79. 36 O zgradbi Orestove apologije in njegovi retoriki gl. Di Benedetto, Euripidis Orestes, 114−123, Porter, Studies in Euripides’ Orestes, 134−139, nadalje o Orestovem agonu tudi O’Brien, »Character, Action and Rhetoric in the agon of the Orestes« in Barker, »Possessing an Unbridled Tongue«, 150−154. 37 Gl. Mikalson, Honor Thy Gods, 175. 38 Na to opozori že Porter, Studies in Euripides’ Orestes, 139; gl. tudi verze 572–78. 39 Prešuštvovanje so bližnji sorodniki lahko maščevali s smrtjo, če so krivce ujeli in flagrante. 15Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu argumenti v izvirniku in prevodu zvenijo tako: τί χρῆν με δρᾶσαι; δύο γὰρ ἀντίθες δυοῖν̇ πατὴρ μὲν ἐφύτευσέν με, σὴ δ’ ἔτικτε παῖς, τὸ σπέρμ’ ἄρουρα παραλαβοῦσ’ ἄλλου πάρα̇ ἄνευ δὲ πατρὸς τέκνον οὐκ εἴη ποτ’ ἄν. ἐλογισάμην οὖν τῷ γένους ἀρχηγέτῃ †μᾶλλον μ’ ἀμῦναι† τῆς ὑποστάσης τροφάς. (551−56) Kaj naj bi storil? Dve primerjaj z dve: zaplodil me je oče, tvoja hči rodila: zemlja je prejela seme. Otroka ne bilo bi brez očeta. Zato sem sklenil stvarnika zaróda braniti in ne nje, ki ga le hrani. ἡ σὴ δὲ θυγάτηρ – μητέρ’ αἰδοῦμαι λέγειν – ἰδίοσιν ὑμεναίοισι κοὐχὶ σώφροσιν ἐς ἀνδρὸς ἤει λέκτρ’̇ ἐμαυτόν, ἢν λέγω κακῶς ἐκείνην, ἐξερῶ̇ λέξω δ’ ὅμως. Αἴγισθος ἦν ὁ κρυπτὸς ἐν δόμοις πόσις. τοῦτον κατέκειν’ ἐπὶ δ’ ἔθυσα μητέρα. (557−62) In tvoja hči – sram me je reči mati – je v spremstvu lastne in nečiste pesmi šla v posteljo ljubimca. Tudi sebe izdam, če njo grdim! Povem vseeno: Ajgist je bil njen skrivni mož v palači. Ubil sem ga, ob njem še mater žrtvoval.40 εἰ γὰρ γυναῖκες ἐς τόδ’ ἥξουσιν θράσους, ἄνδρας φονεύειν, καταφυγὰς ποιούμεναι ἐς τέκνα, μαστοῖς τὸν ἔλεον θηρώμεναι, παρ’ οὐδὲν αὐταῖς ἦν ἂν ὀλλύναι πόσεις ἐπίκλημ’ ἐχούσαις ὅ τι τύχοι. δράσας δ’ ἐγὼ δείν’ ὡς σὺ κομπεῖς, τόνδ’ ἔπαυσα τὸν νόμον. (566−71) Zakaj če ženske bi tako postale drzne, da bi može morile, potem se k zarodu 40 Mnogi antični komentatorji so se zgražali zaradi rabe glagola ἐπιθύω. »Orest to ritualno besedo uporabi z namenom, da bi tudi samega sebe prepričal, da umor matere ni bil samo navadno maščevanje, ampak izvrševanje božjega ukaza«, tako Denniston (navedeno po Di Benedetto, Euripidis Orestes, 116). Gl. tudi Gibert, »Apollo’s Sacrifice«. 16 Mojca Cajnko zatekle, s prsmi milost ulovile, jim to, če bi le imele kak izgovor, ne bi bilo prav nič težko. Rohniš, da zlo sem storil, ko končal sem to navado? πρὸς θεῶν − ἐν οὐ καλῷ μὲν ἐμνήσθην θεῶν, φόνον δικάζων̇ εἰ δὲ δὴ τὰ μετέρος σιγῶν ἐπῄνουν, τί μ’ ἂν ἔδρασ’ ὁ κατθανών; οὐκ ἄν με μισῶν ἀνεχόρευ’ Ἐρινύσιν ἢ μητρὶ μὲν πάρεισι σύμμαχοι θεαί, τῷ δ’ οὐ πάρεισι, μᾶλλον ἠδικημένῳ; (579−84) Bogovi! Ni lepo, da jih omenjam – a če molče bi njena dela hvalil,41 kaj bi mi storil umorjeni oče? Ne bi z Erinij plesom me strašil? So te le materi zaveznice? Njemu ne, ki je hujše zlo doživel? BOLEZEN BLAZNOSTI Vsi Orestovi razlogi za najhujši zločin med vsemi so nezadostni, tega se zave- da tudi sam. V obžalovanju svojega umora zboli, preganjajo ga tudi Erinije. Ta vidik se omenja predvsem v prvem delu drame (do verza 469), kar je ver- jetno povezano z Evripidovo željo, da bi glavnega junaka predstavil v vsej njegovi zavrženosti. V gledalcih je tako zbudil občutke simpatije in pomilo- vanja.42 Elektra lahko najbolj natančno in naklonjeno opiše bratovo trpljenje in vzroke zanj, zato ni naključje, da prva spregovori o človeškem trpljenju: οὐκ ἔστιν οὐδὲν δεινὸν ὧδ’ εἰπεῖν ἔπος43 41 Di Benedetto, Euripidis Orestes, 119, pravi, da ima Orest s φόνον δικάζων v mislih dokončno obsodbo Klitajmestrinega umora Agamemnona. Členice μέν v 579 in δὲ δή v 580 tvorijo pomen- sko celoto »sicer – pa vendar«. Ker drugi del misli (δὲ δή) služi kot opravičilo Klitajmestrinega umora, mora biti z njim povezana tudi zveza φόνον δικάζων. V prevodu zato ne sledim Di Benedettovi razlagi. 42 Takšno interpretacijo zagovarja večina komentatorjev te drame. 43 Zvezo ὧδ’ εἰπεῖν ἔπος je mogoče razlagati na dva načina: Weil (navedeno po Di Benedetto, Euripidis Orestes, 6) jo razlaga kot ekvivalent zveze ὧς εἰπεῖν ἔπος »kakor pravi zgodba«, sicer ima zveza pomen »takorekoč«. Di Benedetto pa ὧδε povezuje z δεινόν, saj tako poudarja njegov pomen; samostalnik ἔπος pa ima pomen »beseda«. Ker Di Benedettova razlaga ustreza zapisane- mu brez uvajanja »kriptičnih« interpretacij, tako zvezo prevajam tudi sama. Za nadaljnje možne razlage teh verzov gl. de La Combe »An Instance of Euripidean ‘modernism’«. Avtor ibid. izraz »človeška narava« opiše kot za tragedijo neznačilni koncept, ki si ga Evripid izposodi iz jezika naravoslovcev. Z uporabo tega izraza bi naj Elektra nakazovala, da bo drama predstavila delo- vanje človeške narave, kakor se pokaže skozi preizkušnje in ekstremne situacije, ki so jih ljudem namenili bogovi. 17Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu οὐδὲ πάθος οὐδὲ ξυμφορὰ θεήλατος, ἧς οὐκ ἂν ἄραιτ’ ἄχθος ἀνθρώπου φύσις. (1–3) Ni od boga poslane bolečine, nesreče, ne trpljenja brez imena,44 res ni ljudem nevzdržnega bremena. Orest od umora matere ni niti jedel niti se ni umil. Kadar je priseben, joče na svojem ležišču; v napadih blaznosti pa skače s postelje kakor žrebiček iz jarma (34−51). Ko nastopi zbor argoških žensk, jih Elektra zaskrbljeno opozarja, naj stopajo tiho in naj ne povzročajo hrupa, da ne bi prebudile Oresta. Na vpraša- nje, kakšna usoda ga čaka, odgovarja: smrt, saj zavrača celo hrano (132−210). Ko se Orest prebudi, »že vse gledališče sodeluje v zaroti, da bi ga obdržalo v snu; tako je postalo aktivno udeleženo v Elektrini nežnosti«.45 Orest hvali Sen in Pozabo ter zmedeno sprašuje, kako se je znašel na ležišču. Elektra mu obriše peno z ust in oči, ga podpre, ga obrača na ležišču in mu predlaga, naj se spreho- di. Oresta kmalu zatem napade blaznost, njegov začetek oznani Elektra z opaz- ko, da so se bratu začele vrteti oči. Orest moleduje mater, naj ne pošilja nadenj »deklet krvavega pogleda, podobnih kačam« (211−57), Elektra pa ga tolaži: μέν’, ὦ ταλαίπωρ’, ἀτρέμα σοῖς ἐν δεμνίοις̇ ὁρᾶς γὰρ οὐδὲν ὧν δοκεῖς σάφ’ εἰδέναι. (258–59) Ostani mirno v postelji, ubožec. Ničesar ni, kar jasno vidiš. Zdi se.46 Nesrečnež presliši sestrine besede in kliče na pomoč Apolona. Elektra mu poskuša pomagati, on jo odrine misleč, da je ena izmed Erinij, ki se jih loti z Apolonovim lokom. Ko se po napadu spet zave, je zadihan in zmeden. Elektra joče in si s peplosom pokriva glavo; Orest pa jo tolaži z besedami, naj krivdo za zlo pripiše Apolonu. Celo Agamemnon bi odsvetoval umor matere in ma- ščevanje za svojo smrt, če bi vedel, kakšno zlo čaka njegovega sina (259−66). Kot »mrtvaška« podoba prošnjika, razmršenih las in strašnega pogleda, se Orest zdi tudi Menelaju, ki se je pravkar vrnil iz Troje (348−95). O agoniji preteklih dni mu Orest pripoveduje tako: Me. τί χρῆμα πάσχεις; τίς σ’ ἀπόλλυσιν νόσος; Or. ἡ σύνεσις, ὅτι σύνοιδα δείν’ εἰργασμένος. Me. πῶς φῄς; σοφόν τοι τὸ σαφές, οὐ τὸ μὴ σαφές. 44 Dobesedno: »tako hudega, da bi ga beseda lahko izrekla«. 45 Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 197. 46 Možen prevod bi bil tudi: »Le zdi se ti, da jasno vidiš – ni jih!« J. Ivanc prevaja: »Čeprav jih jasno vidiš, so privid.« 18 Mojca Cajnko Or. λύπη μάλιστα γ’ ἡ διαφθείρουσά με – Me. δεινὴ γὰρ ἡ θεός, ἀλλ’ ὅμως ἰάσιμος. Or. μανίαι τε, μητρὸς αἵματος τιμωρίαι. (395–400) Me. Trpiš? Bolezen te pogublja? Kaj je? Or. Občutek krivde,47 strašno stvar sem storil. Me. Kaj je? Modrost je jasna, ne nejasna. Or. Pogubna žalost. Ta me najbolj muči… Me. Boginja strašna, vendar pomirljiva. Or. ... in materine blazne maščevalke. Simptomi Orestove bolezni blaznosti (νόσος μανίας, 226−27) so opisani zelo realistično: zavračanje hrane (41, 189), splošna šibkost (223–28, 800), zmede- nost ali depresija po prebujanju iz sna ali napada (211 ss., 277 ss.), gosta pena okrog ust in oči (220), vrteče se (253) in suhe oči (388) in prividi Erinij.48 Kljub temu da Orest v stanju zavedanja dvomi o njihovi dejanski eksistenci (ἔδοξ’ ἰδεῖν τρεῖς νυκτὶ προσφερεῖς κόρας Morda sem videl tri dekleta nočna, 408), jih med napadom blaznosti vsekakor doživlja kot resnične. Orestove simptome je mogoče povezati z epilepsijo ali epileptičnim napadom podobnimi psihosomatskimi motnjami49 (vendar takšni napadi ne vključujejo prividov),50 duševno boleznijo, zmedeno pametjo,51 blaznim strahom,52 delirijem, žalostjo ali slabo vestjo.53 Ker je Evripid natančno preu- čeval nevrozo in blodnje ter »raziskoval tista temna področja duha, ki se naj- dejo izven ozkega in razsvetljujočega področja racionalnega mišljenja«,54 je Orestovo počutje smiselno razumeti kot stanje, ko iracionalno v človeški na- ravi obvladuje in nadvlada racionalno. Del tega so tudi prividi, »subjektivni in demonični aspekt, s pomočjo katerega spoznamo dušo človeka, ki obžaluje svoje dejanje«.55 Orestova bolezen blaznosti zaradi materinega umora je torej kompleksna in predstavlja tako del njegove »kazni« kot tudi manifestacijo njegovega obžalovanja.56 47 Orestova omemba σύνεσις se v zgodovinah grške misli in etike navaja kot prva omemba tega, čemur danes rečemo »slaba vest« (Porter, Studies in Euripides’ Orestes, 302). Samostalnik ima sicer pomen »zavedanje«, »vedenje«. 48 Erinije je mogoče razumeti tudi kot dejansko obstoječa in zoper Oresta delujoča bitja, kot alegorijo za očitke vesti ali kot privid, ki ga sprožijo očitki vesti itd. Večina komentatorjev te drame zagovarja po- dobno mnenje kot je opisano zgoraj; gl. npr. Grube, The Drama of Euripides, Porter, Studies in Euripides’ Orestes, Holzhausen, Euripides Politikos, Hose, Euripides: Der Dichter der Leidenschaft, 190–91. 49 Wolff, »Orestes«, 342. 50 Rohkam, Color Atlas of Neurology, 197 ss. 51 Medda, Euripide: Oreste, 5, 16. 52 Orest prosi sestro, naj ozdravi njegov strah (296–97), ta pa ga povabi, naj leže na posteljo in se ne vda tesnobi in strahu, saj ti občutki doletijo tudi tiste, ki se jim le zdi, da so bolni (314–15). 53 Theodorou, »Subject to Emotion«. 54 Dodds, »Euripides und das Irrationale«, 67. 55 Di Benedetto, Euripidis Orestes, 69. 56 Podobno Theodorou, »Subject to Emotion« (čeprav bolj močno poudarja vlogo zatrtih čustev) in Wolff, »Orestes«, 342. 19Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu ZAKONITA PROŠNJA IN »ZAKONITA« OBSODBA Menelaj ob prihodu v Argos objokuje Agamemnona in Klitajmestro ter poi- šče Oresta, sina svojega brata (356–79). Orest se k njemu takoj obrne kot pri- prošnjik (382−84), Menelaj pa se čudi njegovemu izgledu, sprašuje o poteku Orestove »bolezni« in Erinijah ter v skladu z načelom »oko za oko, zob za zob« meni, da je trpljenje pokvarjenih sprejemljivo (385−413). Potem se po- govor obrne v drugo smer: Menelaja zanima, ali je Orestu pomagal Apolon, morda mrtvi oče, in kakšen je njegov položaj v državi. Orest pripoveduje, da je osovražen in da ga ni nihče sprejel in očistil. Zaradi dogodkov v Troji sta Orestu sovražna tudi Ojaks in Ajgistova stranka.57 Danes bodo o njegovi smrti glasovali na zborovanju ljudske skupščine. Menelaj tudi naprej natanč- no zbira podatke: kakšno obsodbo pričakuje Orest, ali ne more pobegniti itd., Oresta pomiluje (414−47); ta pa ga že drugič prosi za pomoč, ki mu jo zaradi Agamemnona kot pravi φίλος (tukaj izraz označuje sorodnika) mora ponuditi (448−56). V tem trenutku nastopi Tindarej, Orest se ob pogledu na svojega deda sramuje (457–69), ta pa se obrne k Menelaju in ga skoraj takoj začne grajati, ker se pogovarja z Orestom, zmajem, ki je ubil mater (470–81). Menelaj se brani, češ da je njegova dolžnost, da zaradi brata pomaga Orestu; starec pa ga opozarja, naj ne prekoračuje zakonov (482−89). Orest ni upošteval pravič- nosti in splošno sprejetih človeških zakonov. Klitajmestri bi moral naložiti primerno kazen in jo izgnati iz hiše, s tem bi si pridobil ime zakonom po- slušnega in pobožnega moža. Tako pa se je pokazal še bolj pokvarjenega kot njegova mati. Če bi vsak moški potomec ravnal enako, bi se krivda brez konca prenašala iz roda v rod. Rešitev so našli že njihovi predniki, ki niso dovolili povračilnih umorov, ampak so morilce izgnali in tako omogočili čistost sku- pnosti. Starec priznava, da sovraži brezbožne ženske, najbolj pa svojo hčer, ki je ubila moža. A Orestovega izogibanja zakonu ne bo dopustil in bo skušal preprečiti zverinsko morilsko obnašanje, saj uničuje države in mesta. Nato sprašuje, kaj je imel Orest v mislih, ko si je Klitajmestra razkrila prsi in mo- ledovala za življenje. Dokaz Orestove krivde je že sovraštvo bogov, ki so ga kaznovali z blaznostjo (490−527). Starec nato svetuje Menelaju, naj ne deluje proti želji bogov in naj ne pomaga Orestu. Klitajmestra si je sicer zaslužila smrt, a ne od sinove roke (528−539). Kot ugotavlja J. Holzhausen, Tindarejeva izjava, da bi Orest Klitajmestro lahko izgnal (512–15), verjetno namiguje na Drakontove zakone, ki jih je dal 409/408 pr. n. št. na novo zapisati arhont Dioklej. Toda ko kasneje smrtno 57 Ojaks, Palamedov brat, je omenjen samo v verzih 432–33, kjer Menelaj pravi, da je Ojaks jezen na Oresta zaradi Palamedove smrti. Sholije štirih različnih kodeksov k Orestu (gl. Schwartz Scholia in Euripidem, 432–33) pravijo, da so Agamemnon, Odisej in Diomed jezni na Palameda zaradi izuma pisave, zato so trojanskega služabnika prisilili, da je v njegov šotor podtaknil zlato in po- narejeno Priamovo pismo. V njem mu Priam za izdajstvo Grkov ponuja zlato. Zato so Palameda kamenjali do smrti. 20 Mojca Cajnko kazen za svojo hčer opisuje kot pravično (538), nasprotuje samemu sebi. Morda je nasprotje mogoče razrešiti s predpostavko, da Tindarej smrtno ka- zen predvidi le za povračilo umora (ἀνταποκτείνειν, 515), ki je sorodnikom prepovedano.58 V tem primeru so sorodniki v 5. in 4. stol. pr. n. št. zoper morilca lahko začeli sodni proces, takrat bi lahko Orest Klitajmestri preprečil tudi pristop k domačemu ognjišču in jo vrgel iz hiše (ἐκβαλεῖν δωμάτων, 501). Argument je problematičen, saj Orest v odsotnosti procesa ne bi mogel začeti, lahko pa bi ga začeli meščani ali Tindarej, a tega niso storili.59 Orest na starčeve obsodbo svojega dejanja kot nezakonitega in grozlji- vega odgovori z že znanimi in »tradicionalnimi« argumenti (544−604, gl. zgoraj). Z dokazi, da je »Klitajmestrin umor mogoče upravičiti«,60 in s tem, da »opozori na svoj brezizhodni položaj«,61 zbudi le starčevo jezo. Meščane bo na ljudski skupščini spodbudil, naj Oresta in Elektro obsodijo na smrt. Ona si smrt zasluži še bolj kot brat, saj ga je s svojim pripovedovanjem o materi- nem prešuštvovanju pripravila do tega, da jo je zasovražil. Na koncu Tindarej spet opozori Menelaja, naj nečaku ne pomaga proti božji volji, zagrozi, naj ne stopi na špartansko zemljo, če njegovega nasveta ne bo upošteval, in odide (607–29). Tindarej torej ni opazil Orestovega obupa in mu ni prisluhnil. Starec, ki je nasprotoval povračilnim umorom in iskal rešitev v zatekanju k zakonom (četudi je zanemaril njihove dejanske možnosti in meje), sedaj uporabi gro- žnje in princip, ki mu je še malo pred tem nasprotoval: povračilni umor. Sam pa to spregleda, saj bo povračilni umor »zakonito« sprejela množica na ljud- ski skupščini, ki jo bo sam naščuval. »Kar je bilo namenjeno za preseganje agresije in nasilja, je postalo njuno orodje. /.../ Pesnik v Tindareju upodobi konservativce lastnega časa, ki v lastno korist izkoriščajo zakone in s tem šibijo njihov pomen.«62 Orest ob dedovem odhodu zakliče, naj le gre, da se bo v miru pogovarjal z Menelajem; ta pa že zamišljeno hodi sem in tja. Orest ga že tretjič prosi, naj povrne, kar je sam prejel od Agamemnona – življenje, s tem bo odve- zan tudi poplačila Ifigenijine smrti v Avlidi z življenjem Hermione. Prošnji se pridružijo tudi argoške ženske (640−79). Menelaj bi rad pomagal in bi mo- ral pomagati, a za to je potrebna moč, ki jo morajo dati bogovi. Sam se je vrnil z majhno vojsko in se z jeznimi Argejci ne more spopasti, a poskušal 58 Holzhausen, Euripides Politikos, 51–65; gl. tudi de Fátima Silva »Euripides’ Orestes: The Chronicle of a Trial«, 82. 59 Mikalson, Honor Thy Gods, 168 navaja, da je bila v primerih umora prvotna religiozna skrb ljud- skega verovanja omadeževanje. Prisotnost morilca, ki se ni očistil, povzroči neučinkovitost mo- litev in žrtvovanja. Morilec in ljudje, ki ga obkrožajo, izgubijo božansko podporo. Gl. tudi de Fátima Silva, ibid. 60 Porter, Studies in Euripides’ Orestes, 132, 134, 139. 61 Ebener, Euripides, 212. Za drugačno interpretacijo Orestove apologije, gl. Kitto, Greek Tragedy, 352, in Vellacott, Ironic Drama, 75. 62 Holzhausen, Euripides Politikos, 66; za drugačno interpretacijo Tindarejevega lika gl. npr. Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 206–207. 21Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu jih bo prepričati. Tako šibka obramba mu sicer ni všeč, a se v dani situaci- ji mora podrediti usodi (680–716). Menelaj kot navidezno »inteligentna« in »razsvetljena« oseba torej vtisu pripisuje veliko pomena, s tujo nesrečo noče imeti nič, prijateljski poseg pa se mu mora izplačati,63 na njegovo odločitev je (po Orestovem in Piladovem mnenju) vplivala tudi njegova strahopetnost in Tindarejeve grožnje (717−21, 751−52). Piladov prihod naznanja, da bo priprošnje nadomestila intriga reševa- nja.64 Prijatelja ugotovita, da je govor pred ljudsko skupščino še edina mo- žna rešitev za Oresta in Elektro. Orestu je ta rešitev po volji tudi zato, ker se na ta način ne bo izdajal za strahopetca; morda se ga zaradi pravično- sti dejanja in plemenitega rodu kdo celo usmilil. Prijatelja odideta najprej k Agamemnonovemu grobu, nato na zborovanje ljudske skupščine (725–806). O zborovanju ljudske skupščine pripoveduje mož s podeželja. Prvi je govoril Taltibij, ki je z Agamemnonom premagal Trojance. Ker je zanj značilno, da je podložen oblastnikom, je hvalil Agamemnona in obtoževal Oresta, da je uvedel nesprejemljivo navado, ki bo škodovala staršem. Pri tem se je oziral k Ajgistovim prijateljem. Naslednji je nastopil Diomed. Izgnanstvo brata in se- stre se mu je zdela zadostna kazen za zadostitev zahtevam pobožnosti. Tretji je nastopil predrzni mož brez dlake na jeziku. Ljudi je prepričal, da jih bo, če ne ubijejo Oresta in Elektre, zadela nesreča. Predlagal je kamnanje.65 Temu je dokaze priskrbel Tindarej. Naslednji je nastopil pošten mož, ki se je redko udeleževal javnih zadev, kmet. Oresta bi bilo treba ovenčati, ker je z umorom pokvarjene in brezbožne ženske maščeval očeta. Sicer možje ne bodo več pripravljeni vzeti orožja v roke in oditi na vojno, saj bodo medtem preostali možje zapeljevali njihove žene. Poštenim ljudem se je zdelo, da dobro govori. Spregovoril ni nihče več.66 Orest je ponovil nekaj argumentov, ki jih je upora- bil že pred Tindarejem, govor se je zdel dober, a množice ni prepričal. Orest in Elektra sta bila obsojena na smrt, življenje si morata še isti dan vzeti sama (852–956). Poročilo torej ne prinese novih vidikov Orestovega dejanja, iste argumen- te sta uporabila že Orest in Tindarej. Na skupščini prevladujejo demagogi in se križajo politični motivi,67 zato je njen prikaz treba razumeti kot »obtožbo slepega strankarstva, politične pokvarjenosti in pretiravanja, ki je označevalo atensko ἐκκλησία v poznem petem stoletju«.68 Ker so brata in sestro iz poli- 63 Gl. West, Euripides: Orestes, 34, Holzhausen, Euripides Politikos, 46. 64 Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 186. 65 Kamenjanje je bilo v 5. stol. pr. n. št. zelo kruta kazen; morda gre za ostanek prvobitnih običajev očiščevanja z žrtvovanjem φαρμακός, »grešnega kozla«, gl. Longo, »Proposte di lettura«, 82–83. 66 Te besede poudarjajo Menelajev molk, gl. Hose, Euripides: Der Dichter der Leidenschaften, 193. 67 Arrowsmith, »Orestes«, 109. 68 Porter, Studies in Euripides’ Orestes, 73. Barker, »Possessing an Unbridled Tongue«, 148, navaja, da je bil prikaz argejske skupščine identificiran z Atenami 5. stol. pr. n. št. že v antiki, o čemer pričajo sholije k Orestu. Tako razume ta prizor v drami tudi večina sodobnih komentatorjev. Barker v svojem delu ibid. sicer opozarja predvsem, da je Evripidovo izpraševanje kolektivne krivde in sprejemanja odločitev močno vplivalo na gledalce drame. 22 Mojca Cajnko tičnih razlogov obsodili ljudje, ki niso kaznovali Agamemnonovega umora, je obsodbo mogoče razumeti tudi kot nekakšen kolektiven očiščevalni obred, vsekakor pa pravična sodba ni mogoča.69 Še pomembnejše pa je spoznanje, da sta Orest in Elektra popolnoma zavržena. Ker so zavarovani izhodi iz mesta, tudi pobegniti ne moreta. Elektrina pesem o dednem prekletstvu, ki ju je naposled doseglo (960−1011), kaže njuno brezizhodno situacijo. »Tako sto- jita tam, preganjani žrtvi, obkroža ju neizbežnost, /…/ ki ne dopušča želja. V zavesti krivda, navidezna nečloveškost, neuspeh bližnjega, oportunizem, maščevalni občutki, ščuvanje množice, odtujenost, sovražnost vsega, kar ju obdaja...«70 Od tega trenutka pa vse do Apolonove epifanije na koncu drame se Apolon in Tantal več ne omenjata.71 K AKO, NESR EČNA, NAJ MOLČIM? BOŽANSKE LUČI NE SMEVA VEČ UGLEDATI! Ponovno snidenje brata in sestre, »let’s live and die together scene«,72 je pol- no patosa, obupa, samopomilovanja in tožb (1018–97). A v dogajanje poseže Pilad, ki prijatelju in svoji (kot se zdi, trenutno nesojeni) bodoči ženi ponudi pomoč: maščevanje Menelaju in umor Helene. Orest hvali Piladovo prijatelj- stvo in se veseli maščevanja. Z njim se bo izkazal za velikega, spoštovanja vrednega moža, pravega Agamemnonovega sina, morda si celo reši življenje (1098–176). »Vmešavanje maščevalne krvi v intrigo rešitve je anomalija, saj rešitev, pridobljena z umorom iz maščevanja, ne more zbuditi pomilovanja in groze.«73 Tako je verjetno treba razumeti Elektrin odziv. Pravi namreč, da je Piladov načrt sicer dobro maščevanje, a ne najboljša rešitev; zato predlaga ugrabitev Hermione in izsiljevanje Menelaja z njenim življenjem (1177–203). Pri načrtovanju intrige maščevanja je Orest pasiven, predloge pa navdu- šeno sprejema. Opaziti je mogoče podobnost z njegovo situacijo pred umo- rom Klitajmestre: tudi umora matere ni načrtoval sam, je pa prejel Apolonov ukaz in mu (dokler niso nastopile posledice) tudi sledil; zanj je poiskal celo lastne argumente. Enako ravna tudi sedaj. Pilad govori samo o maščevanju; Orest pa omenja, da bi mu maščevanje lahko prineslo rešitev. Realno mo- žnost rešitve ponudi Elektra, tako kot jo po Klitajmestrinem umoru ponuja Apolon. Orest prevzame pobudo šele potem, ko je načrt za intrigo maščeva- nja in rešitve že izdelan. Elektri naroči, naj pazi pred hišo in sporoči, če se bo kdo približal; sam pa začne molitev k Agamemnonu. Molitvi se pridružita tudi Elektra in Pilad, ki poudarita svojo pomoč pri Klitajmestrinem umoru. 69 Arrowsmith, »Orestes«, 109; Morwood, »Euripides and the Demagogues«, 361, pa nasprotno meni, da smrtna obsodba ob tako groznem dejanju ni presenetljiva. 70 Reinhardt, »Die Sinneskrise bei Euripides«, 533. 71 Gl. Theodorou, »Subject to Emotion«, 41, in O’Brien »Tantalus in Euripides’ Orestes«, 36. 72 Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 188. 73 ibid. 189. 23Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu Na koncu se Pilad s prošnjo za uspeh načrta obrne še na Zevsa, prednika rodu, in na sveto Dike (1216–45). S tem pokaže, da verjame v pravičnost svoje prošnje, v nasprotnem primeru bi si z njo nakopal jezo bogov.74 Orest se tukaj pokaže v šibki podobi, saj predloge le sprejema. Pa ven- dar ga ni smiselno razumeti kot degeneriranega in nerazumnega junaka, pod vplivom blaznosti ali demona.75 Z nasiljem se je namreč odzval šele, potem ko je izgubil zadnje upanje, da bo rešitev dosegel s prepričevanjem, in potem ko mu je bila zaprta tudi pot pobega. Tako je v brezupni situaciji lahko izbral le pasivnost in posledično smrt ali aktivnost in obrambo. Takšna reakcija kaže, da Evripid humanizira mit, saj bi enako odločitev kot Orest v istem položa- ju verjetno sprejeli tudi vsi, ki so obsodili Oresta.76 Orest je podoben vsem Tantalidom in dramskim osebam, ki si zaslužijo kazen, a ne prevzemajo od- govornosti za svoja dejanja. Le Helena je (na človeški ravni) odgovorna za začetek vojne, posledično za smrt Ifigenije in Agamemnonov umor. Menelaj si po izdaji Oresta obeta oblast v Argosu. Tindarej se bo vrnil v Šparto. Pilada je oče sicer izgnal, a tudi njegova eksistenca ni ogrožena. Edini osebi, ki de- jansko občutita posledice svojih dejanj, sta Orest in Elektra. A njena krivda je manjša, ker je ženska. Po molitvi prijatelja odideta v palačo, iz nje se zasliši Helenin krik (1246– 312). Kmalu zatem nastopi Hermiona. Ko izve za obsodbo bratranca in se- strične, odhiti, da bi mater prosila za pomoč. Zasliši se tudi njen krik, Elektra pri tem spodbuja Oresta in Pilada: »Držita jo, držita!« (ἔχεσθ’ ἔχεσθε̇ , 1349). Odide tudi sama; zbor pa zapoje in zacepeta z nogami, da meščani ne bi sli- šali o dogodkih v palači (1313–65). O dogodkih v palači izvemo iz poročila pobeglega Frigijca (1369–502). Orest in Pilad sta vstopila kakor dva grška leva, objokana stopila k Heleni in kot prošnjika objela njena kolena. Potem jo je Orest odpeljal nekoliko stran od služabnikov, Pilad pa jih je napadel in za- klenil v različne prostore v palači. Izpod plaščev sta izvlekla meče, kot divji svinji skočila pred Heleno ter ji zagrozila s smrtjo. Njen morilec je Menelaj, 74 Za podobno razlago gl. Reinhardt, »Die Sinneskrise bei Euripides«, 538; Kitto, Greek Tragedy, 353, pa invokacijo Agamemnona razlaga kot blasfemijo. Mnogi komentatorji drame so prijatelje, ko snujejo maščevanje, primerjali s hetajrijami, političnimi »skrivnimi klubi«, ki so si prizadevali za spremembo v političnih razmerjih moči in so leta 411 pr. n. št. v Atenah celo povzročili držav- ni udar, gl. Hall, »Political and Cosmic Turbulence in Euripides’ Orestes«, 269–70, Hose, »Der ‚Unnötig schlechte Charakter‘«, 244. 75 Vellacott, Ironic Drama, 79, Oresta opiše kot »neprijetno, neumno, noro slabega«, Pippin-Burnet Catastrophe Survived, 79, kot Erinijo. Zeitlin, »The Closet of Masks«, 326–331, poskus umora Helene in Hermione razlaga kot Orestovo željo, da bi si nadel masko iz Odiseje in si pridobil vlogo Oresta, ki zaradi umora matere ni bil nikdar obsojen, in kot zmotni poskus, da bi ponovno ustvaril svet, v katerem se je njegov mit dogajal in je imel pomen. Za interpretacijo tega dela dra- me je verjetno najpomembnejši vidik atenskih gledalcev, na katerega opozarja West, Euripides: Orestes, 33–34. Avtor meni, da so Atenci intrigo reševanja verjetno razumeli kot iznajdljivo, po- gumno, učinkovito, zvito, a tudi neusmiljeno. Na Evripidovo željo, da bi antični gledalci pro- tagonista gledali v pozitivni luči, kaže naklonjenost zbora in njegovo odobravanje Heleninega umora. 76 O tem, da Evripid prikazuje tipično človeško delovanje že Zürcher, Die Darstellung des Menschen, 179, kasneje O’Brien, »Character, Action and Rhetoric«, 195 ss., Cerri, »Messaggi etico-politici«, 86. 24 Mojca Cajnko ki je izdal sina svojega brata, sta rekla. Helena je poskušala zbežati, a Orest ji je na grlo nastavil meč. Takrat je vstopila Hermiona. Pilad in Orest sta kot bakhanta brez tirzov stekla k njej in jo zgrabila. Ko sta se spet obrnila proti Heleni, je izginila. Potem je suženj zbežal (1369–502). Ob koncu sužnjevega poročila plane iz palače Orest z okrvavljenim mečem v roki. Išče sužnja, da bi ga ubil. Meščani še ne smejo izvedeti o dogodkih v palači. Frigijec se brani re- koč, da vsak ljubi življenje, in priznava, da si je Helena zaslužila smrt. Zaradi dobrih odgovorov sužnja si Orest premisli in ga pusti živeti. Zatem se Orest vrne v palačo. Odide tudi suženj (1503–36). C. Wolff ugotavlja, da prizor s Frigijcem obnovi igro. Orest se hudobno igra z odločitvijo, ki je še malo pred tem visela nad njim. Suženj je popačena podoba Oresta, ki je prosil za svoje življenje. Njegova monodija je odsev vseh tem v drami in klic po rešitvi, ki ga združujejo vsi junaki; pesem o padcu Troje spominja na propad kraljevske hiše.77 Če je avtorjeva razlaga tega pri- zora pravilna, nam Evripid zavestno podaja še eno informacijo o Orestu in njegovem značaju: Orest ne ubija zaradi krutosti ali degeneriranosti, ampak zaradi maščevanja.78 Nastopi Menelaj (1549), ki je prišel zaradi novice o izginotju Helene. Zgodbo o izginotju ima za ukano, zato ukaže, naj odprejo vrata, da bo rešil hčer, našel truplo žene in pokončal njena morilca. Orest mu s strehe palače grozi, naj se umakne, sicer mu bo s kamnom razbil glavo in ubil Hermiono. Če ga ne bi zadržali bogovi, bi ubil tudi Heleno. Menelaj mu grozi s kaznijo za zločin, nečak pa se roga, da zanj ne bo plačal. Raje bo zažgal hišo svojega očeta in ubil Hermiono. Menelaj odgovori, naj jo ubije, a ga ustavi, ko Orest dvigne meč. Orest obljubi Hermionino življenje, pod pogojem, da bo Menelaj prepričal meščane, naj umaknejo smrtno obsodbo Oresta in Elektre ter mu pustijo vladati Argosu. Stric se mu posmehuje in objokuje svoje trpljenje, Orest pa zanj krivi Menelajevo nepripravljenost, da bi pomagal. Nato ukaže zažgati palačo, Menelaj pokliče na pomoč meščane (1550–624). V takšni situaciji je mogoče pričakovati zaključek drame z gorečo palačo in najmanj petimi trupli (Helena, Hermiona, Orest, Elektra in Pilad). Med napadom na palačo bi lahko padel tudi Menelaj in morda kak meščan. A pred takšnim razpletom zgodbe v dogajanje poseže Apolon.79 Bog luči, prerokova- nja in glasbe prinaša Zevsovo sporočilo. Končno in v zadnjem trenutku! 77 Wolff, »Orestes«, 345, 349. Medda, Euripide: Oreste, 57–58, ugotavlja, da komični elementi v prizoru, razbijejo mrakobno ozračje, ki ga je ustvarila intriga. Za drugačne razlage prizora s Frigijcem gl. Arrowsmith, »Orestes«, 109, Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 191, Zeitlin, »The Closet of Masks«, 328. 78 K razlagi, da ta prizor prikazuje odvratni vidik Orestovega značaja se vrača Yoon, The Use of Anonymous Characters, 81–82. 79 Podobno tudi Holzhausen, Euripides Politikos, 150. 25Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu DEUS EX MACHINA Orestovo delovanje do konca drame kaže, da na Apolonov poseg ni računal, zanašal se je le na človeško pomoč in na lastno moč; takšno ravnanje je tudi v skladu z ljudsko religijo.80 Apolonov ukaz, avtoriteta ali poseg Orestu vse do konca drame ne pomagajo, četudi ga je Orest klical in se nanj skliceval. Kajti Apolonov poseg v človeško sfero mora biti dobro utemeljen in bi bil nesmiseln na katerikoli točki dogajanja pred tem. Bogovi posegajo v človeško življenje le v kritičnih situacijah; Apolon pa vseh različicah mita, ki opisujejo Orestovo življenje, poseže samo tik pred njegovo dokončno obsodbo in neiz- ogibno smrtjo;81 da bi se pravdal z ljudmi na ljudski skupščini, bogu ne pristo- ji, še posebej, ker Evripid poslednjo sodbo o Orestovem zločinu v nasprotju z Ajshilom prepusti le bogovom (1650 ss.). Apolon takoj ob nastopu zahteva, naj sovražnika opustita jezo in prisluh- neta. Heleno je po Zevsovem navodilu rešil sam. Zdaj bo skupaj s Kastorjem in Polidevkom postala zaščitnica mornarjev.82 Njena lepota je bila sredstvo, s katerim so bogovi povzročili trojansko vojno in zmanjšali človeštvo, ki je s svojo ošabnostjo že stiskalo zemljo. Orest mora za leto dni v Parazijo, nato v Atene, kjer ga bodo Evmenide tožile zaradi umora matere. Bogovi ga bodo z istim številom glasov oprostili na Areopagu. Potem se bo poročil s Hermiono. Neoptolem, ki mu je sedaj obljubljena, bo umrl v Delfih.83 Pilad se bo poročil z Elektro. Menelaj mora Argos prepustiti Orestu in oditi v Šparto (1625–63). »Apolon ima za uspešen zločin pripravljen skoraj tradicionalen recept: oči- ščenje v Delfih in pot v Atene; neuspešne zločine pa preprosto spregleda.«84 To ustreza tako ljudskemu verovanju, da so zli nameni in razpoloženja ne- pomembni85 kot tudi dejstvu, da je kazen v tragediji omejena na tiste, ki so dejansko grešili. Apolonovemu ukazu se podredijo vsi udeleženci. Orest umakne meč s Hermioninega vrata in prosi Menelaja za privolitev v poroko. Ta mu izroči hčer v zakon in se poslovi od Helene. Tudi Apolonovemu ukazu, naj končajo prepire,86 pritrdita. Orest se bo sprijaznil87 z nesrečami, ki jih je pretrpel, in 80 Lefkowitz, Greek Gods, Human Lives, 239: »V praksi so antični častilci bogovom plačevali prispe- vek, v zameno pa niso pričakovali direktnega odgovora ali povračila. Če tolažbe niso našli pri bogovih, so jo v dosegljivih mejah morali iskati pri drugih smrtnikih.« 81 Papadimitropoulos, »On Apollo’s Epiphany«, 504, pozni poseg Apolona razlaga kot preizkus Oresta, neke vrste rite de passage. 82 O takšnem kultu Helene ni nič znanega. 83 Zeitlin, »The Closet of Masks«, 340–41, omembo Neoptolema razume kot morebiten namig na Andromaho. Drama je bila verjetno uprizorjena 426 pr. n. št., v njej Neoptolema v Delfih ubije Orest. S to aluzijo pesnik morda opozarja, da je prevzel drugo različico mita in se tukaj trudi poudariti resničen »happily ever after« konec. Hose, Euripides: Der Dichter der Leidenschaften, 198 opozarja, da je bil konec zaradi umora Neoptolema v preteklosti pogosto opisan kot Scheinlösung. 84 Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 220. 85 Gl. npr. Mikalson, Honor Thy Gods, 130. 86 νείκους διαλύεσθε, 1679. 87 Dobesedno: »sklenil mir« (σπένδομαι, 1680). 26 Mojca Cajnko usodo, ki ga čaka (1670–81).88 Apolon zaključi z mislijo: ἴτε νυν καθ’ ὁδόν, τὴν καλλίστην θεῶν Εἰρήνην τιμῶντες̇ ἐγὼ δ’ Ἑλένην Δίοις μελάθροις πελάσω ... (1682−84) Sedaj pojdite vsak po svoji poti, častite Mir, najlepšo med bogovi.89 Jaz Heleno odpeljem v dom božanski. Apolonov poseg je v nasprotju z dogajanjem celotne drame, ki spominja na vojno, saj je človeška dejavnost zaznamovana z maščevanjem, grožnjami in obsojanjem. Božanska sila pa ničesar ne očita in zahteva mir. To je najpo- membnejše sporočilo, ki ga prinaša Apolon. Prerokba prihodnjih dogodkov je pravzaprav ukaz, kako naj ljudje ravnajo, da bodo dosegli zaželeno stanje. Nobena dramska oseba mu ne nasprotuje in verjetno na to tudi ne pomisli. Apolon je vsem prinesel olajšanje, njihovo usodo je rešil stare krivde in kriv- de, ki je že prežala v ozadju njihovih načrtov. Vsi so preživeli, rane se lahko zacelijo. Apolonov nastop ne more biti zgolj »gledališka iluzija«90 ali sredstvo, s katerim se dogajanje povrne v tradicionalne mitološke okvire,91 saj bi bilo treba predpostaviti, da Evripid v korist nerealističnega konca žrtvuje vse prejšnje prizadevanje za realistično upodobitev človeških značajev in natu- ralistično upodobitev iracionalnih stanj. Učinek končnega preobrata ni »per- verzen in (ne, op. p.) prestopi v absurd«,92 saj je Apolon rešil ljudi z dobrimi in slabimi lastnostmi. Ljudi, ki so zagrešili veliko napak, aktivno oblikovali svojo usodo in v boju ohranili oster občutek za razlikovanje med prijatelji in sovražniki. Ljudi, ki so ostali uokvirjeni v meje svojega preteklega življenja in pričakovanja okolice. Rešitev takšnih ljudi ne more biti absurdna, sicer bi bogovi morali docela izbrisati človeški rod. Ali je absurden način rešitve, ta brezkompromisni obrat iz slabega v dobro? Lahko bi bil, ker se zdi nemogoč. Vendar tak odgovor ne ustreza miselnosti starih, ki so verjeli, da je človeško življenje mogoče soditi kot srečno šele, ko se dovrši. Absurdnost rešitve bi bilo mogoče videti v njeni hitrosti, a ponudil jo je »sel« najvišjega in najpra- vičnejšega med bogovi – Zevsa. Zato je odločitev ljudi, da jo sprejmejo brez pomislekov, razumljiva. Volja bogov, »končajte prepire« in »častite Mir«, je ponovno vzpostavila red. 88 Takšen razplet ustreza trditvi, da je sprava sovražnikov v tragediji običajno posledica neposred- ne intervencije bogov, gl. Burian, »Myth into Muthos«, 181. 89 Možen prevod tudi: »najlepšo boginjo«. 90 Tako Holzhausen, Euripides Politikos, 151, 155, podobno Arrowsmith, »Orestes«, 10. 91 Tako Wildberg, Hyperesie und Ephiphanie, 123. 92 Pippin-Burnet, Catastrophe Survived, 195. 27Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu MIT IN ΜΥΘΟΠΟIΗΣΙΣ: AKTUALNOST DR AME »Evripid v svojih igrah mit iztrga iz kulturnega konteksta oddaljenega in drugačnega časa in ga nasilno postavi v svojo sodobnost, s tem pa spreme- ni njegovo motivacijo, njegove značaje in njegov pomen (tj. μυθοποίησις »ustvarjanje mitov«, op. p.). S tem učinkovito vzpostavi nasprotje med ide- alnimi vrednotami in dejanskimi vrednotami lastne družbe.«93 Tako ravna tudi v Orestu. V primerjavi s tradicionalnim mitom o Orestu je pravzaprav novo celotno dramsko dogajanje: Orest je Klitajmestro in Ajgista ubil le šest dni pred Menelajevim prihodom, Argejcem ni pripravil pogrebnega obeda, po umoru se ni polastil prestola ali zbežal iz Argosa;94 nova je tudi socialna dimenzija Klitajmestrinega umora in negativna reakcija someščanov95 (agon s Tindarejem in Menelajem, obsodba na ljudski skupščini), intriga reševanja (poskus umora Helene in Hermione in načrt požiga palače Atridov), politič- na atmosfera96 in zakonodaja, ki pripadata času nastanka drame. Poleg tega so v delu številni namigi na kulturno resničnost arhaične dobe; to je še po- sebej očitno v zgodbi o Tantalovem rodu. Dogodki iz Tantalove zgodbe so razlog za brezizhodno situacijo, v kateri se je znašel Orest pred umorom, po drugi strani pa tudi ponazarjajo krutost in nasilje, ki označujeta Orestov rod in težo Orestovega dejanja. Tako preteklost še zmeraj pritiska na sedanjost.97 Uporabo mita v Orestu je zato treba razumeti v povezavi z individualnim delovanjem pesnika, ki mitološko snov aktivno preoblikuje in je s tem ne- posredno vpleten v ustvarjanje mitov. Na to je opozorila že F. I. Zeitlin.98 V razlikah med Evripidovo in tradicionalno mitsko različico Orestove zgodbe se zato skriva ključ, ki nam pomaga razumeti namen in aktualnost drame. Apolon se do konca drame pojavlja zgolj kot spomin. Njegov obstoj je ute- meljen le z vlogo »izvornega krivca« za človeška dejanja. Od Klitajmestrinega umora pa do končnega razpleta se dramske osebe na božjo voljo ne ozirajo, svoje težave rešujejo same. Pri tem ne sledijo zmeraj racionalnemu, zakoni- temu in logičnemu, ampak delujejo v skladu s svojimi nagnjenji, impulzi in notranjimi motivi. Te določajo posameznikove lastne predstave (Orestova želja po herojski smrti) in delovanje okolice (Orestova želja po maščevanju Menelaju). Samostojno, od božje volje neodvisno delovanje ljudi je novost, ki jo je v obravnavo Orestove zgodbe vnesel Evripid. Dramske osebe z od- stopanjem od mita tako ponavljajo napake, ki so jih storili njihovi mitični predhodniki. Oresta zaznamujeta stara herojska etika, ki meji na ὕβρις, in maščevalnost, Menelaja označujeta oblastiželjnost in koristoljubnost (ὕβρις), 93 Arrowsmith, »Orestes«, 107. 94 Naiden, »The Legal (and Other) Trials of Orestes«, 67. 95 Stephanopoulos, Umgestaltung des Mythos durch Euripides, 153. 96 Hall, »Political and Cosmic Turbulence in Euripides’ Orestes«, 266. 97 O vplivu preteklosti na sedanjost govori tudi Wolff, »Orestes«, 342, gl. tudi Komorowska »Tantalid History and Euripides’ Orestes«, 59. 98 Zeitlin, »The Closet of Masks«, 312. 28 Mojca Cajnko Tindareja etika maščevanja (ἀλάστωρ). Tindarej opozarja, da etika maščeva- nja prinaša nasilje brez konca, a na koncu ji podleže tudi sam. Nihče ne raz- mišlja o posledicah svojih dejanj, skoraj vse (Orest, Elektra, Pilad, Menelaj, Tindarej) obvladujejo trenutni nagibi, destruktivnost in močne emocije. Emocije dajejo dramskim osebam pridih resničnosti, kažejo jih kot ljudi iz krvi in mesa, kažejo tudi njihove človeške omejitve, reakcije in upe. Ker liki niso niti posebej krepostni, niti herojski, niti značilno »tragiško« usmerjeni k višjim ciljem, temveč skrbijo za golo preživetje in za lastne kori- sti, so Oresta številni komentatorji označevali kot melodramo. Drama se od tragiške norme razlikuje tudi zaradi senzacionalizma, gledališke virtuozno- sti, liričnega eksperimentiranja, komičnih elementov, rabe klišejev in retorič- nih prijemov. Zato je v tej igri mogoče videti ironičen prikaz človeške narave. H. D. F. Kitto tako namen Oresta vidi v tem, da predstavi tri aristokratske degenerirance, ki se brez kakršnegakoli razumskega razmisleka in občutka za moralne obveznosti rogajo urejeni družbi.99 Apolon je v tem primeru le iluzija. Evripid pripoveduje o tem, kako preteklost ljudi vleče nazaj v svoj vrti- nec. Ljudje so z ošabnimi dejanji in množico umorov že preobremenili ze- mljo, zato so morali bogovi razredčiti človeštvo; poslali so mu »vojno zaradi ženske« (1638–42). Ko pesnik kaže ljudi, ki kaotičnemu vojnemu stanju ne znajo več narediti konca, pripoveduje o življenju nasploh: »Človekovo življe- nje je – žalostno, toda resnično – sestavljeno iz vrste nepremagljivih nasprotij: dneva in noči, rojstva in smrti, sreče in bede, dobrega in zla. Ne vemo niti, kaj bo prevladalo, ali bo dobro premagalo zlo, radost bolečino. Življenje je boji- šče. Že od nekdaj je tako in tako tudi bo; sicer bi se že zdavnaj vse končalo.«100 Zato je v tej drami mogoče videti tudi študijo o izdajstvu, človeških frustra- cijah, nasilju in prikaz skrajnih situacij, v katere je posameznik potisnjen, ko se sooči z nepravičnostjo pokvarjenega in očitno sovražnega sveta,101 ali »kot luciden in bridek prikaz neustreznosti božanskih načrtov in človeških institucij«.102 Svet, ki ga Evripid prikazuje v Orestu, ne ponuja upanja. Težko ozračje ustvari že Elektrin prolog, čustveno nabiti prizori se hitro menjujejo, nespo- razumi so vedno globlji, besede vedno težje, žalost vedno bolj črna, racional- nost vedno bolj odsotna, beganje vedno hitrejše. Preteklo trpljenje osmisli šele Apolonov poseg. Če ga razumemo kot realno možnost rešitve, potem je, kot meni W. Nicolai, namen drame mogoče videti v tolažbi in upanju, ki ju posreduje gledalcem.103 Atiška tragedija je bila vpeta v življenje skupnosti, dramski avtor je bil 99 Kitto, Greek Tragedy, 333. 100 Jung Človek in njegovi simboli, 87. 101 Porter Studies in Euripides’ Orestes, 53. 102 Medda, Euripide: Oreste, 50. 103 Avtor meni, da je to funkcija vseh Evripidovi dram po 415 pr. n. št., in Orestovi rešitvi pripisuje značilnosti pravljičnega čudeža, gl. Nicolai, Euripides’ Dramen mit rettendem Deus, 16–23, 33–34. 29Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu razumljen tudi kot interpret družbene resničnosti. Rekonstrukcija te resnič- nosti je pogosto nepogrešljiv sestavni del interpretacije. To tem bolj velja za Evripidovega Oresta. Ob uprizoritvi drame je bila peloponeška vojna že 22 let del življenjske resničnosti Atencev. O »vojni in miru« pripovedujejo tudi dru- ge Evripidove drame iz časa peloponeške vojne (Trojanke, Feničanke, Heraklidi, Priprošnjice), zato je v ozadju drame mogoče iskati tudi neposredne politične motive. Znamenit zagovornik takšne interpretacije je P. Vellacott. Po njego- vem mnenju Orestova norost simbolizira vojno, zločini in nesreče Tantalove rodbine propad in zaton atenske veličine, umor Helene pa uničenje nežnosti, topline in lepote. Orestova lahkomiselnost in odvisnost od nasilja predstavlja nesposobnost Aten, da bi se osvobodile pogubne vojne.104 Tudi če ne prista- nemo na poenostavljeno branje v smislu politične alegorije, je malo verjetno, da Evripid in njegovi gledalci ne bi zaznali podobnosti med dramskim sve- tom Oresta in resničnostjo lastnega časa.105 Morda je atensko občinstvo za- znalo celo podobnost med ravnanji posameznikov iz Tantalovega rodu, oseb v Orestu ter vzorci svojega lastnega ravnanja v dvaindvajsetih letih vojne. Če skušamo dramo »prevesti« v politično aktualnost, je mogoče reči, da so tudi Atenci sledili podobnim notranjim motivom – prevzetnosti (ὕβρις) in etiki maščevanja (ἀλάστωρ), tudi njihova tragična napaka (ἁμαρτία) je bila morda v tem, da niso bili sposobni zavreči starih vzorcev razmišljanja in delovanja; s tem so si nakopali krivdo in odgovornost (αἰτία), zato jih je doletela kazen, zla usoda (δαίμων) vojne. Končni preobrat, poroko Oresta in Hermione ter Apolonov ukaz, naj častijo mir, je na osnovi politične situacije v času nastan- ka drame zato mogoče razumeti kot resno in »tragično« sporočilo: Evripidov zadnji nagovor Atencev je klic k miru.106 104 Vellacott, Ironic Drama, 54–57, 72–73, 81. Za politično razlago te drame s poudarkom na politični pokvarjenosti gl. Euben, »Political Corruption in Euripides’ Orestes«. 105 Klic k miru je na atenske gledalce v 408. pr. n. št. moral narediti velik vtis, saj meri na več kot dvajsetletno vojno in na silovite preobrate v notranji politiki, ki so mejili na državljansko vojno (gl. Medda, Euripide: Oreste, 60); Hose, »Der ‚Unnötig schlechte Charakter‘«, 252, zato to dramo razume celo kot instrument družbene reforme. Gl. tudi op. 66. 106 Z Evripidovim Orestom sem se prvič srečala pri seminarju H. Bannerta na dunajski univerzi, temu je sledila priprava diplomske naloge z naslovom Realizem v Evripidovem Orestu pod men- torstvom M. Marinčiča. To delo je predstavljalo osnovo pričujočega članka, seveda pa je bilo deležno temeljitega premisleka in predelave, upoštevana je bila tudi novejša literatura itd. Med pripravo članka so mi pomagali tudi komentarji B. Senegačnika; J. Ivanc pa mi je posredovala svoj še neobjavljen prevod celotne drame. Za pomoč, spodbudo in konstruktivne komentarje se zahvaljujem vsem omenjenim. 30 Mojca Cajnko BIBLIOGR AFIJA Arrowsmith, W. »Orestes.« V: Euripides IV: Rhesus, The Suppliant Women, Orestes, Iphigenia in Aulis, ur. D. Grene, in R. Lattimore, 105–111. Chicago: The University of Chicago Press, 1958. Baconicola-Ghéorgopoulou, Ch. L’absurde dans le théâtre d’ Euripide. Athènes: Université nationale et capodistriaque d’Athènes, Faculté de philosophie, 1993. Barker, E. T. E. »‘Possessing an Unbridled Tongue’: Frank Speech and Speaking Back in Euripides’ Orestes.« V: Why Athens? A Reappraisal of Tragic Politics, ur. D. M. Carter, 145−162. New York: Oxford University Press, 2011. Di Benedetto, V., izd. Euripidis Orestes: introduzione, testo critico, commento e appendice metrica. Firenze: La nuova Italia, 1967. Burian, P. »Myth into Muthos: the Shaping of Tragic Plot.« V: The Cambridge Companion to Greek Tragedy, ur. P. E. Easterling, 178–208. Cambridge: Cambridge University Press, 2001. de La Combe, P. J. »An Instance of Euripidean ‘modernism’: Orestes 1−3.« V: Dionysalexandros: Essays on Aeschylus and His Fellow Tragedians in Honour of Alexander F. Garvie, ur. D. Cairns, V. Liapis, 173−184. Swansea: The Classical Press of Wales, 2006. Cerri, G. »Messaggi etico-politici nella tragedia euripidea: dalle Supplici all’ Oreste.« V: Il teatro e la città: Poetica e politica nel dramma attico del quinto secolo, 62−91. Palumbo Editore, 2003. Conacher, D. J. Euripidean Drama. Myth, Theme and Structure. Toronto: University of Toronto Press, 1967. Dodds, E. R. »Euripides und das Irrationale.« V: Euripides, Wege der Forschung 89, ur. E. R. Schwinge, 60−78. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1968. Ebener, D. Euripides: Werke in 3 Bänden. Berlin: Aufbau Verlag, 1966. Egli, F. Euripides im Kontext zeitgenössischer intellektueller Strömungen: Analyse der Funktion philosophischer Themen in den Tragödien und Fragmenten. Beiträge zur Altertumskunde 189. Leipzig: K.G. Saur München, 2003. Euben, P. J. »Political Corruption in Euripides’ Orestes.« V: Greek Tragedy and Political Theory, ur. P. J. Euben, 222−251. Berkeley – Los Angeles – London: University of California Press, 1986. de Fátima Silva, M. »Euripides’ Orestes: The Chronicle of a Trial.« V: Harris et al., Law and Drama in Ancient Greece, 77−93. London: Duckworth, 2010. Gibert, J. »Apollo’s Sacrifice: The Limits of a Metaphor in Greek Tragedy.« HSCP 101 (2003): 159−206. Grube, G. M. A. The Drama of Euripides. London: Methuen & Co., 1941. Hall, E. »Political and Cosmic Turbulence in Euripides’ Orestes.« V: Tragedy, Comedy and the Polis, ur. A. H. Sommerstein, S. Halliwell, J. Henderson, in B. Zimmermann, 263−285. Bari: Levante Editori, 1993. Halliwell, S. Aristotle’s Poetics. London: Gerald Duckworth & Co. Ltd., 1998. Harris, E. M., D. F. Leão in P. J. Rhodes, P. J., ur. Law and Drama in Ancient Greece. London: Duckworth, 2010. Holzhausen, J. Euripides Politikos: Recht und Rache in »Orestes« und »Backhen«. München – Leipzig: K. G. Saur Verlag GmbH, 2003. Hornblower, S. in A. Spawforth, ur. The Oxford Classical Dictionary. Oxford – New York: Clarendon Press, 1996. (OCD) 31Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu Hose, M. »Der ‚Unnötig schlechte Charakter‘. Bemerkungen zu Aristoteles’ Poetic und Euripides’ Orestes.« Poetica 26 (1994): 233−255. Hose, M. Euripides: Der Dichter der Leidenschaft. München: Verlag C. H. Beck, 2008. Ivanc, J. Evripid: Orest. (prevod v pripravi za objavo pri ISH). Jung, C. G. Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. Kitto, H. D. F. Greek Tragedy: A Literary Study. London: Methuen & Co, 1939. Klotsche, E. H. The Supernatural in the Tragedies of Euripides as Illustrated in Prayers, Curses, Oaths, Oracles, Prophecies, Dreams and Visions. Lincoln: University of Nebraska, 1918. Kocijančič, G., prevod in spremna besedila. Platon: Zbrana dela II. Celje: Mohorjeva družba, 2004. Komorowska, J. »Tantalid History and Euripides’ Orestes.« Eos 94 (2007): 41−64. Kovacs, D., izd. Euripides V. The Loeb Classical Library LCL 11. Cambridge Mass. – London: Harward University Press, 2002. Kyriakou, P. »Menelaus and Pelopsin Euripides’ Orestes.« Mnemosyne 51 (1998): 282−301. Lefkowitz, M. R. Greek Gods, Human Lives: What We Can Learn from Myths. New Haven – London: Yale University Press, 2003. Liddle, H. G. in R. Scott, ur. Greek-english Lexicon. Oxford: Oxford University Press, 1996. (LSJ) Longo, O. »Proposte di lettura per l’ Oreste di Euripide.« MAIANA N.S. 23 (1975): 265–287. Mastronarde, D. J. »Euripidean Tragedy and Theology.« Seminari Romani di Cultura greca 5.1 (2002): 17−49. Mastronarde, D. J. The Art of Euripides: Dramatic Technique and Social Context. New York: Cambridge University Press, 2010. Medda, E., izd. Euripide: Oreste. Milano: RCS Libri S. p. A., 2001. Mikalson, J. D. Honor Thy Gods: Popular Religion in Greek Tragedy. Chapel Hill: The University of North Carolina Press, 1991. Morwood, J. »Euripides and the Demagogues.« CQ 59 (2009): 353−363. Naiden, F. S. »The Legal (and Other) Trials of Orestes.« V: Harris et al., Law and Drama in Ancient Greece, 61−76. Nicolai, W. Euripides’ Dramen mit rettendem Deus ex machina. Heildelberg: Carl Winter Verlag, 1990. O’Brien, M. J. »Tantalus in Euripides’ Orestes.« RhM, n. F. 131 (1988): 30−45. Pippin-Burnet, A. Catastrophe Survived. Oxford: Clarendon Press, 1971. O’Brien, M. J. »Character, Action and Rhetoric in the agon of the Orestes«. V: Filologia e forme letterare: Studi offerti a Francesco della Corte, 183−199. Università degli studi di Urbino, 1987. Papadimitropoulos, L. »On Apollo’s Epiphany in Euripides’ Orestes«. Hermes 139 (2011), 501−506. Porter, J. R. Studies in Euripides’ Orestes. Leiden – New York – Köln: E. J. Brill, 1994. Reinhardt, K. »Die Sinneskrise bei Euripides.« V: Euripides, Wege der Forschung 89, ur. E. R. Schwinge, 507−542. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1968. Rohkhamm, R. Color Atlas of Neurology. Stuttgart – New York: Georg Thieme Verlag, 2004. Schwartz, E. Scholia in Euripidem, vol. 1. Berlin: Georgii Reimer, 1887. Stephanopoulos, Th. K. Umgestaltung des Mythos durch Euripides. Athen, 1980. Theodorou, Z. »Subject to Emotion: Exploring Madness in Orestes.« CQ 43 (1993): 32−46. Vellacott, Ph. Ironic Drama. A Study of Euripides’ Method and Meaning. Malta: Cambridge University Press, 1975. Zeitlin, F. I. »The Closet of Masks: Role-Playing and Myth-Making in the Orestes of Euripides.« V: Euripides, Oxford Readings in Classical Studies, ur. J. Mossman, 309–341. Norfolk: Oxford University Press, 2003. 32 Mojca Cajnko Zürcher, W. Die Darstellung des Menschen im Drama des Euripides. Schweizerische Beiträge zur Altertumswissenschaft 2. Basel: Verlag Friedrich Reinhardt AG, 1947. Yoon, F. The Use of Anonymous Characters in Greek Tragedy: The Shaping of Heroes. Mnemosyne Supplements 344. Leiden: Brill, 2012. West, M. L., izd. Euripides: Orestes. Warminster: Aris & Phillips, 1987. Wildberg, Ch. Hyperesie und Ephiphanie: ein Versuch über die Bedeutung der Götter in den Dramen des Euripides. Zetemata 109. München: C. H. Beck, 2002. Willink, C. W. »Further Critical Notes on Euripides’ Orestes.« CQ 54 (2004): 424−440. Wolff, Ch. »Orestes.« V: Oxford Readings in Greek Tragedy, ur. E. Segal, 340−356. Norton: Oxford University Press, 2001. Zala Rott Dali Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi Plavtova komedija Rudens je po vsebini na prvi pogled povsem običajna. Gre za zgodbo o v otroštvu ugrabljeni mladenki Palajstri, ki se po brodo- lomu ladje zvodnika Labraksa znajde na severnoafriški obali, kjer odkrije svojega izgubljenega očeta Dajmona. Z razkritjem njene prave identitete pride do srečnega razpleta tako za očeta in hčer (Dajmon in Palajstra) kot za mladi par zaljubljencev (Plevsidip in Pajastra). A vendar v ohranjenem Plavtovem korpusu ta komedija izstopa tako zaradi scenerije kot zaradi programskega prologa. Celotno dogajanje je postavljeno na severnoafriško obalo, v bližino mesta Kirena. Na samem prizorišču imata ključno vlogo Venerino svetišče, ki se nahaja nedaleč od morske obale, ter morje, ki je del scene le posredno, a je kljub temu vsaj na začetku gonilo dogajanja. Na delovanje morja vpliva zvezda Arktur, ki s svojimi dejanji požene dogajanje v tek, nato se »umakne«.1 Razloge za vpletanje nebeščanov Arktur poda v svojem dvodelnem pro- logu, pri čemer je prvi del izrazito programski, drugi vsebinski. V prvem, programskem delu prologa Arktur, državljan države nebeščanov (»civis ci- vitate caelitum«, 2), jasno pove, kakšna je njegova naloga na zemlji. Pravi, da je naloga nebeščanov, da se seznanijo z dejanji, nravmi, pobožnostjo in zvestobo ljudi (»qui facta hominum, mores, pietatem et fidem/ noscamus«, 11–12). Prolog zaključi z opominom: »zato vas opominjam, da bodite dobri ter živite pobožno in v zvestobi« (»idcirco moneo vos ego haec, qui estis boni / quique aetatem agitis cum pietate et cum fide«, 28–29). Oba pojma, pietas in fides, sta v komediji ključnega pomena in jo zaokrožita v nekakšno programsko celoto. 1 Arktur se sicer pojavi kot igralec samo v prologu, vendar pa je gledalec že v začetku opozorjen na dejstvo, da so v ozadju neke druge , božanske sile, ki dogajanje usmerjajo. 34 Zala Rott Dali V prologu Arktur razloži, da je podrejen Jupitru: qui gentes omnes mariaque et terras movet eius sum civis civitate caelitum … qui est imperator divom atque hominum Iuppiter is nos per gentis alium alia disparat (1–2, 9–10) V državi nebeščanov sem državljan boga, ki vlada vsem ljudstvom, morjem in deželam. … Jupiter, ki vlada nad bogovi in ljudmi, nas vse pošilja vsevprek med ljudi. Dolžnost nebeščanov in Arktura je, … qui facta hominum, mores, pietatem et fidem noscamus … Qui falsas litis testimoniis petunt quique in iure abiurant pecuniam, eorum referimus nomina exscripta ad Iovem. … da bi se seznanili z dejanji, nravmi, pobožnostjo in zvestobo ljudi … Imena tistih, ki skušajo z lažnimi pričevanji zmagati v sporih in ki pred sodiščem pod lažno prisegajo zanikajo svoj dolg, zapišemo in jih sporočimo Jupitru. Jupitru poroča o tistih, ki so zagrešili kakšen prekršek v zadevah pravnega značaja (pravnega v najširšem pomenu besede). On potem ponovno presoja o razsojenih zadevah (»iterum ille eam rem iudicatam iudicat«, 19), to je o pravdah, ki so bile dosežene s krivo prisego (»qui hic litem apisci postulant peiurio / mali«, 17–18) ali o neupravičenih zahtevah, (»res falsas qui impetrant apud iudicem«, 18). Gre za pravno izrazje, kjer Jupiter nastopa v vlogi zemelj- skega sodnika. Razsoja izključno o zadevah, ki so jih zagrešili mali, scelesti, nikakor pa ne presoja dejanj dobrih, niti nima seznama z imeni dobrih ljudi.2 Sporočilo, ponovljeno dvakrat, je jasno, in sicer, da periurium, falsa testimonia in podobne lažne zaprisege pred Jupitrom ne zdržijo. Niti se ne morejo scelesti za svoje grešno ravnanje odkupiti: 2 Marx, Plautus: Rudens, 58–9, poudarja, da Jupiter ni vesoljni razsodnik kot je judovsko-krščan- ski bog; ideja, ki bi jo sicer lahko razbrali iz besedila, je plod kasnejših interpolacij, v. 21. 35Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi Atque hoc scelesti in animum inducunt suum, Iovem se placare posse donis, hostiis; et operam et sumptum perdunt. Id eo fit, quia nihil ei acceptum est a periuris supplici. (22–25) Ti brezbožneži si domišljajo, da bodo lahko Jupitra pomirili z darili in žrtvami; njihov trud in denar sta zaman. Nobena priprošnja krivo- prisežnika mu ni po godu. Povezava med Jupitrom in (krivim) priseganjem je očitna; prav tako je iz nadaljevanja očitna povezava med ius iurandum in fides. Prej omenjene mali in scelesti v komediji pooseblja Labraks. Ne samo, da je opisan kot vir pe- riurus (126 in 361), senex fraudulentus (318), njegovo teptanje ius iurandum in posledično nespoštovanje fides je izrecno opisano v naslednjih verzih prologa: Amare occoepit; ad lenonem devenit, minis triginta sibi puellam destinat, datque arrabonem, et iure iurando alligat. Is leno, ut se aequom est, flocci non fecit fidem neque quod iuratus adulescenti dixerat. (44–48) Zaljubil se je; odšel k zvodniku, se dogovoril, da bo za dekle plačal trideset min, dal polog in dogovor potrdil s prisego. Zvodnik pa se je, kot zvodniku pritiče, požvižgal na vse to in na obljubo, ki jo je pod prisego dal mladeniču. Vrhunec pa njegovo krivoprisežništvo doseže v drugem in tretjem prizo- ru petega dejanja, in sicer v trenutku, ko najde sebi po pohlepu podobnega Gripa. Grip na ribolovu iz morja potegne kovček z zlatom in srebrom ter s tako imenovanimi crepundia, ki so ključnega pomena za ponovno snidenje Dajmona s hčerjo Palajstro. Grip namreč Labraksa, da bi si zagotovil vsaj del dobička, pozove k prisegi pri Veneri; Labraks to seveda stori; sledi obra- zec zaprisege (1332–56). Veljava zaprisege pa je vprašljiva; ne Grip ne Labraks očitno nista pripravljena držati besede; prvi namreč pravi, da ga bo doletelo prekletstvo, četudi se bo držal besede (»Tamen fiet, etsi tu fidem servaveris«),3 Labraks pa, da bo sam odločal o tem, pri čem bo prisegal (»Meus arbitratus, lingua quod iuret mea«, 1355). V naslednjem prizoru Labraks v prisotnosti Dajmona svoje razumevanje zaprisege razloži z besedami: 3 Grip v verzu 1350 s temi besedami nadaljuje Labraksovo zaprisego, izrečeno v verzih 1348–49: »Illaec advorsum si quid pecasso, Venus, / veneror te ut omnes miseri lenones sient.« 36 Zala Rott Dali Iuratus sum, et nunc iurabo, si quid voluptati est mihi. Ius iurandum rei servandae, non perdendae conditum est. (vv. 1373–74)4 Prisegel sem in prisegal bom, če se mi tako zahoče. Smisel prisege je zaščita, ne izguba. Dajmon se v vlogi sodnika5 zoperstavi Labraksu in odlično povzame njego- vo razumevanje pojma fides , ko pravi, naj se ne sklicuje na zvodniško fides (»Ne tu, leno, postules / te hic fide lenonia uti; non potes.«, 1385–86). Čeprav Dajmon kot razsodnik razreši spor med Labraksom in Gripom, ne smemo pozabiti na prolog, ki nas opozarja, da je Jupiter dobro seznanjen z dogaja- njem na zemlji in da on ponovno presoja o razsojenih zadevah (»iterum ille eam rem iudicatam iudicat«, 19). Prizora, ki prikazujeta zaprisego in dogovor, o kateri nato razsoja Dajmon kot zemeljski sodnik, skupaj s prologom zaklju- čita delo v eno samo skupno, programsko celoto. Obenem ne gre spregledati, da se morebitni namig na fides (ali pietas) nahaja v samem jedru komedije, v prizoru anagnorizma, v katerem Palajstra našteva vse predmete, ki se nahajajo med njenimi tako imenovanimi crepun- dia, ki jih je kot otrok dobila od svojih staršev (1156–71). Med njimi navaja tudi sklenjeni ročici (duae conexae maniculae, 1169), ki naj bi bili znak zvestobe in sloge.6 Sklenjeni roki sta kot upodobitvi fides problematični zaradi pomanjka- nja materialnih virov, res pa je, da je imela v kultu fides velik pomen desnica;7 Livij v opisu obreda v čast fides, ki ga je vpeljal kralj Numa, pravi, da se v de- snici nahaja njen sedež.8 Povezava med fides in desnico je omenjena tudi pri drugih avtorjih in je tako rekoč nesporna.9 Kako zelo tesna je ta vez, lahko razberemo iz članka A. Clark, v katerem opozarja, da je opis umora ljudskega 4 Podobno, ko odgovarja Gripu v verzu 1377: »Libet iurare. Tun meo pontifex periurio es?« 5 Kot je razvidno iz Labraksovih besed v verzu 1380: »Cedo quicum habeam iudicem.« Ter Gripovih besed, ki v verzu 1382 za razsodnika predlaga Dajmona: »Habe cum hoc.« 6 Tako Marx, Plautus: Rudens, 203. Kovanci republikanske in zgodnje cesarske dobe pričajo dru- gače, in sicer desnica ne predstavlja vedno in izključno fides. Motiv sklenjenih desnic oziroma desnica še zdaleč ni prepoznavna lastnost enega samega božanstva. Dejansko med kovanci re- publikanske dobe ni takega, kjer bi bila povezava fides in desnice sploh prikazana. Tako upo- dobljeno božanstvo najdemo šele na kovancih cesarske dobe. (Gl. Stevenson. A dictionary of Roman Coins, 385. Prim. Boyancé, Études, 127.) Da se na kovancih, na katerih bi pričakovali fides, pojavlja pietas, Boyancé, prav tam, 129, pojasnjuje s sorodnostjo njunih funkcij. Prav tako ponuja razlago za kovance cesarske dobe, ki prikazujejo božanstvo concordia na eni strani in sklenjeni roki na drugi strani. Sklenemo lahko le, da raba motiva desnice oz. sklenjenih desnic ni omejena na eno samo božanstvo, po drugi strani pa lahko le pritrdimo Boyancéjevi sicer trhli domnevi, da so zaradi funkcionalnega prekrivanja božanstev, kot sta pietas in fides do določene mere skupni tudi motivi. 7 Pomen roke in dotika pri prisegi je viden v prizoru Labraksove prisege pri Veneri, kjer se mora najprej dotakniti oltarja, nato še Gripa. (Rud. 1333, 1336 in 1342). 8 Liv. 1.21.4: »Ad id sacrarium (sc. Fidei) flamines bigis curru arcuato vehi iussit manuque ad di- gitos usque involuta rem divinam facere, significantes fidem tutandam sedemque eius etiam in dexteris sacratam esse.« 9 Ter. And. 289–90; Liv. 1.1.8, 1.58.7, 23.9.3; Cic. Phil. 11.5.4–5, Deiot. 8.9–12.18. 37Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi tribuna Tiberija Grakha pri antičnih zgodovinopiscih, predvsem pri Valeriju Maksimu in Veleju Paterkulu, mogoče brati kot različico obreda, ki je dia- metralno nasprotna Livijevi.10 Vprašanje, ali se torej predmet, ki ponazarja sklenjeni roki, tematsko nanaša na vsebino Plavtove komedije ter ali so ga kot pomembnega za razumevanje komedije prepoznali gledalci, ostaja odprto; nesporno pa je, da kot simbol kateregakoli zgoraj omenjenega abstraktnega božanstva, pietas ali fides, v komedijo vnaša religiozno noto in se navezuje na delovanje obeh ključnih oseb, Dajmona in Palajstre. Prolog gledalce poziva tudi k pietas. Že v začetnih verzih pobožnega člo- veka (pius) zoperstavi krivoprisežniku (periurus), ko pravi: Id eo fit, quia nihil ei acceptumst a periuris supplici; facilius si qui pius est a dis supplicans, quam qui scelestust, inveniet veniam sibi. (24–27) Temu je tako, ker mu ni po godu nobena priprošnja krivoprisežnika; bogovi prej uslišijo prošnje pobožnega kot brezbožnega človeka. Sledi že omenjeni poziv gledalcem, naj ravnajo skladno s pietas in fides (29). Pietas se odraža v delih Palajstre in Dajmona, kot njuno nasprotje, se pravi kot impius, pa nastopa Labraks. Tako Grip pravi Dajmonu, da je za njegovo revščino krivo to, da je preveč pošten in pobožen (»nimis sancte pius«, 1234). Na to značajsko lastnost namiguje že samo ime lika, izpeljano iz grške besede δαίμων,11 Dajmon pa se je, kot kaže, zaveda, kakor tudi dejstva, da je pietas razlog, da so mu bogovi naklonjeni: satin si cui homini dei esse bene factum volunt, aliquo illud pacto optingit optatum piis? (1193–94) Ali ni tako, da bogovi, če komu želijo dobro, vedno najdejo pot, da se pobožnim želje uresničijo? Nasprotno se Palajstra sprašuje, zakaj jo je doletela tako velika nesreča, kot je brodolom, in se čudi, kako se je njej, ki je tako izjemno pobožna, lahko pri- petilo kaj takega (»hancine ego partem capio ob pietatem praecipuam?«, 190), obenem pa premleva, če je morda grešila v odnosu do bogov ali staršev (»si erga parentem aut deos me impiavi«, 192). A se vendar zaveda, da so za njeno nesrečo pravzaprav krivi njen gospodar, leno, njegov zločin in njegova brez- božnost (»sed erile scelus me sollicitat, eius me impietas male habet«, 198). Ta 10 Clark, »Nasica and Fides,« 128. Med nasprotji, ki jih avtorica navaja, je tudi dejstvo, da imajo svečeniki pri izvajanju obreda v čast fides po Liviju zakrito desnico, medtem ko imajo Tiberijevi morilci zakrito levico. 11 Marx, Plautus Rudens, 63. 38 Zala Rott Dali gospodarjev »greh« se skriva celo v njenem imenu, ki ni zgolj aluzija, temveč kar neposredno opozorilo na vlogo, ki jo ima kot prostitutka v odnosu do zvodnika Labraksa;12 ta vloga jo določuje pred ponovnim snidenjem z očetom Dajmonom in vzpostavitvijo primarne identitete, ki jo je imela kot svobodna atenska državljanka. Trahalio razume ponovno srečanje očeta in hčere kot nagrado za njuno pietas (»Volup est cum istuc ex pietate vestra vobis contigit«, 1176). V nadaljevanju Trahalio prebivalce Kirene poziva, naj se zoperstavijo impietas, sklicuje se na njihovo fides, obenem pa pravi, naj preprečijo, da bi bili brezbožneži močnejši od poštenih ljudi, ki ne želijo sloveti po zločinskih dejanjih (»vindicate, ne impiorum potior sit pollentia / quam innocentum, qui se scelere fieri nolunt nobilis«, 618–19). Poziv prebivalcem v drugi osebi množine začne z besedami »pro Cyrenenses populares« (615) in ga nadaljuje z »agricolae, accolae propinqui qui estis his regionibus … qui prope hic adestis quique auditis clamorem meum« (616, 623); kot ugotavlja Lefèvre,13 gre za pa- rodiranje tragiškega patosa, poziv pa je sam po sebi absurden; mesto Kirena je oddaljeno od prizorišča, komu je poziv dejansko namenjen, če sploh komu, pa ni povsem jasno.14 Lahko bi rekli celo, da se Trahalio v svoji tožbi, v kateri se sicer obrača na Kirenčane in jih poziva k fides,15 h kateri je rimsko publiko pozval že prolog, posredno obrača na gledalce same.16 Zdi se, da so v komediji vsi, ki delujejo cum pietate et cum fide, nagrajeni; Palajstra in Dajmon se, na primer, vsem peripetijam navkljub najdeta prav zaradi svoje pietas. A kot bomo videli v nadaljevanju, komedija še zdaleč ni tako premočrtna, kot jo napoveduje prolog. Nam pa tovrstno zastavljen pro- gram že v prologu, ki ga komedija bolj ali manj kontinuirano udejanja, ne- sporno dokazuje, da programski moralistični tok delo, četudi kontaminirano oz. »zlepljeno«, združuje v eno samo celoto. Za Plavta velja, da je napisal zgolj eno samo komedijo z mitološko vsebi- no, in sicer Amfitruo. Če podrobneje pogledamo obravnavano komedijo, bi si lahko drznili trditi, da to morda ne drži povsem. Poleg morja, Arktura in celo Jupitra kot (ne)vidnih akterjev imata v komediji posebno mesto prizorišče, to je Venerin tempelj, ter Venera sama. 12 Beseda palaestra lahko v prenesenem pomenu služi tudi kot izraz za javno hišo, bordel. Prav tako je pomenljivo Labraksovo ime, beseda lavbrax v grščini označuje vrsto ribe roparice in je kot taka primerna za zvodnika. 13 Lefèvre, Plautus’ Rudens, 82. 14 Marx, Plautus: Rudens, 142, pravi, da so tovrstni nagovori značilni za Difila; Lefèvre, Plautus’ Rudens, 82, pa je mnenja, da ima Trahalionov govor drugačen cilj, in sicer da skupaj z Dajmonovim govorom postavi v ospredje komiko besed, ki stoji, tako Lefèvre, 83, nad moralno sporočilnostjo drame. 15 Verz 615 »vostram ego imploro fidem« ter verz 622 »vostram iterum imploro fidem«. 16 Četudi se zdi trditev drzna, pa ne gre pozabiti na osnovno dejstvo, da je pri paliatah pretežno rimska vsebina zajeta v grški kalup. Plavt sam tako bolj prefinjeno in neočitno podučuje svoje gledalce; dodatno pa to moralizirajočo tematiko blaži še tako, da jo postavlja na komično podla- go, kot je razvidno v obravnavanih verzih. Gl. tudi Lefèvre, Plautus’ Rudens, 82–84. 39Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi Palajstra in Ampeliska po brodolomu najdeta Venerin tempelj; neprimer- no opravljeni,17 a vendar očiščeni18 se tja zatečeta po pomoč. Prav tam bi se moral leno sestati z zaljubljencem Plevsidipom in po brodolomu do templja celo prispe; k Veneri se obračajo ribiči v svojih priprošnjah za dober ulov.19 Venera in njen tempelj sta tako nesporno postavljena v središče dogajanja,20 vsaj v prvih treh dejanjih, kasneje se dogajanje preseli pred Dajmonovo hišo.21 Mit o Veneri se skriva v Trahalionovi omembi; ko dekleti prosita Venero za pomoč in se obenem opravičujeta za svojo neprimerno opravo,22 Trahalio v opomin Veneri dodaja: tu ex concha natam esse autumant, cave tu harum conchas spernas. (704)23 pravijo, da si se rodila iz školjke, pazi, da ne boš zavrgla njunih školjk. Dejstvo, da gre za prvo literarno omembo te različice Venerinega rojstva,24 je zanimivo samo po sebi, še bolj zanimivo pa je tolmačenje te omembe v okviru obravnavane komedije. E. Winsor Leach v svojem članku Plautus’ Rudens: Venus born from a shell pravi, da gre za »reenactment of this arche- typal birth in the rescue and recognition of its heroine,«25 pri čemer naj bi čolnič (scapha), s katerim prispe Palajstra po brodolomu do obale, ponazarjal Venerino školjko (concha).26 V tem brodolomu Palajstra izgubi identiteto, ki jo je imela kot Labraksova prostitutka ter identiteto, ki jo je hranila v obliki crepundia, ki so potonila skupaj z ladjo.27 Premočena (ali, če želimo, umita skladno z obrednimi pravili) pride do novega prizorišča, pred Venerino sve- tišče, kjer se vprašanje njene identitete razplete. Vprašanje identitete je v komediji bistvenega pomena. Palajstra sprva iz- gubi svojo identiteto atenske državljanke, nato identiteto Labraksove prosti- tutke, nazadnje pa se zdi, da tudi svojo objektivno identiteto, in sicer crepun- dia. Vprašanje identitete v veliki meri zadeva tudi Dajmona: vemo, da živi kot izgnanec (exul),28 daleč od ljudi, poleg Venerinega templja na kirenski obali; 17 »Ergo aequius vos erat / candidatas venire hostiatasque.« (269–70) 18 »Elautae ambae sumus opera Neptuni noctu.« (699) 19 »Nunc Venerem hanc veneremur bonam, ut nos lepide / adiuverit hodie.« (305–306) 20 Prim. Winsor Leach, »Plautus‘ Rudens«, 920: »Thus the temple first seen from the edge of the sea becomes the center of the landscape as the goddess herself becomes the central figure in the mythical pattern of the story.« 21 Delignon, »La structure du Rudens«, 32–34. 22 Plaut. Rud. 699–700. 23 Winsor Leach, »Plautus‘ Rudens«, 921, pravi, da gre pri izrazu conchae obenem za namig na prostitucijo, v katero bi bile, če ne bi višje sile posegle v dogajanje, prisiljene. 24 Marx, Plautus Rudens, 149–50, Winsor Leach, »Plautus‘ Rudens«, 921. 25 Winsor Leach, »Plautus’ Rudens«, 916. 26 Prav tam, 922. 27 Prav tam, 924–6. Avtorica pojasnjuje tudi morebitne povezave z rimskimi Venerinimi kulti, ki so obstajali v Plavtovem času. 28 O možnih razlogih za Dajmonovo (samo)izgnanstvo gl. članek Matthewa Leigha, »Forms of 40 Zala Rott Dali pravega razloga za njegovo izgnanstvo ne izvemo, ampak le, da se je, ko je pomagal drugim (»dum alios servat«, 37), zapletel v nekaj, zaradi česar je izgu- bil vse. Izpostavljena (že kar pretirano) je njegova dobra narava, »hau malus«, »neque … propter malitiam«, »alios servat«, »comitate perdidit« (35–38). V na- daljevanju, v verzih 126–27, izvemo, da zaradi ljudi, ki so »mali, palpatores, periurii«, živi v uboštvu; obenem nam Arktur v prologu pove, da je pred leti izgubil svojo hčer (103–107 in 742–44) – in s tem tudi vlogo očeta. Vendar pa se v družbi rojakov rehabilitira kot Atenec in kot oče ter navsezadnje kot človek.29 Četudi se zdi, da glavna akterja iščeta oziroma ponovno vzpostavljata svojo izgubljeno identiteto, to ne velja za Labraksa. Gre za enega najbolj tipizi- ranih likov v komediji.30 Primerno njegovi zvodniški funkciji je tudi njegovo ime, ki označuje morsko ribo roparico. O njem in naravi zvodnika nasploh že od samega začetka slišimo komentarje, ki zgolj potrjujejo njegovo zvodni- ško vlogo. V prologu Arktur pripoveduje, kako je Plevsidip kupil Palajstro in dogovor potrdil s prisego (»iure iurando alligat«), a zvodnik se je požvižgal na obljubo (»flocci non fecit fidem«), kar je v prologu obrazloženo z besedami »ut se aequum est«, »kot se zanj spodobi« (44–48). Podobno Trahalio odgovarja na Dajmonovo vprašanje o Labraksu: DA. Quis istic est, qui deos tam parvi pendit? TR. Fraudis, sceleris, parricidi, periuri plenissimus, legirupa, impudens, impurus, inverecundissimus, uno verbo absolvam, lenost: quid illum porro praedicem? (650–53) DA. Kdo je ta, ki tako zaničuje bogove? TR. Prevarant, zločinec, morilec, krivoprisežnik, zakonolomec, brezobziren, brez- vesten in brezsramen mož. Ena beseda pove vse: zvodnik. Kaj naj še dodam? Starec Harmid, Labraksov prijatelj, o Labraksu pravi naslednje: Quid, stulte, ploras? tibi quidem edepol copiast, dum lingua vivet, qui rem solvas omnibus. (557–58) Bedak, kaj se cmeriš? Pri Poluksu, dokler imaš jezik, boš imel s čim vsem poplačati. exile in the Rudens of Plautus,« v katerem avtor primerja izgnanstvo Dajmona in Labraksa, pri čemer poudarja, da je v slednjem mogoče prepoznati vzporednice z dejanskim rimskim dogajanjem, zaradi česar je bolj razumljivo in bližje rimskim gledalcem. 29 Prim. Winsor Leach, »Plautus‘ Rudens«, 929: »Now he is acting as a fully effective social being […] Thus Daemones, through the recovery of his daughter, has regained his identity both as man and as father and been enabled to live up to the implications of his name.« 30 Prim. David, »Gestes codifiés et gestes caractérisants «, 96–7 in 101–2. 41Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi Tudi samemu Labraksu je očitno njegova vloga jasna, ko grozi Dajmonu: verum, senex, si te umquam in urbe offendero, numquam hercle quisquam me lenonem dixerit, si te non ludos pessimos dimittero. (789–91) Starec, če te kdaj srečam v mestu, mi, pri Herkulu, nikoli več nihče ne bo rekel zvodnik, če ti ne pokažem vraga. O njegovi identiteti ni dvoma niti, ko gre za fides: DA. Quod servo promisisti, meum esse oportet, ne tu, leno, postules te hic fide lenonia uti: non potes. DA. Kar si obljubil sužnju, pripada meni; da se ne bi ti, zvodnik, skušal poslužiti zvodniške besede: ne gre tako. (vv. 1384–6) Njegovo delovanje je skladno z navadami zvodnikov, kot pravi tudi Ampeliska: AM. Pol haud miranda facta dicis: si deos decepit et homines, lenonum more fecit. AM. Pri Poluksu, dejstva, ki jih navajaš, me prav nič ne čudijo. Če je prevaral bogove in ljudi, je deloval skladno z zvodniškimi običaji. (vv. 345–6) Vloga zvodnika (leno) in njegova dramska identiteta sta jasni, saj se o njima, kot smo videli, na izbranih mestih izrekajo drugi liki komedije. Zdi se, da je njegovo delovanje podvrženo povsem drugačni logiki in ne taki, kot jo v prologu opisuje Arktur; dejanja zvodnika in pričakovanja o njih ustrezajo liku zvodnika v rimski komediji, tako da nikakor ne gre za moralno sod- bo o teh dejanjih, ampak za metateatralno ugotavljanje dejstev.31 Kar seveda pomeni, da poteka igre ne določa Arktur oziroma bogovi, ampak Plavt sam, Plavt, ki je: […] le seul juge de la moralité des uns et des autres et, conséquem- ment, la seule instance apte à leur faire subire des châtiments propor- tionnés à leur immoralité.32 31 Prim. Boulic, »Les systèmes de causalité«, 148–51. 32 »[…] edini lahko razsoja o morali enih in drugih (sc. lenones) ter je tako samo on primeren, da ustrezno kaznuje njihova nemoralna dejanja.« Boulic, »Les systèmes de causalité«, 149. 42 Zala Rott Dali Če povzamemo: omenili smo, da je v komediji Rudens prisoten in jasno na- kazan moralistični in religiozni ton – obe abstrakciji fides in pietas sta tesno povezani z rimsko religijo. A vendar to ne more biti (edini) cilj komedije; Palajstra in Dajmon sta primer pietas, medtem ko jima nasproti stoji Labraks, ki ravna proti fides in pietas. Vseeno ne gre spregledati dejstva, da Dajmon Labraksa za njegovo početje ne kaznuje, kot bi morda pričakovali glede na besede iz prologa, ampak ga ob koncu celo, skupaj z Gripom, povabi na večer- jo. Dumont33 vidi v povabilu dve možni interpretaciji teksta; ali gre za zunaj- gledališko večerjo, se pravi, ko vsi akterji odvržejo svoje maske, ali pa gre za vabilo v smislu, da so prav Dajmonova in Gripova dejanja, čeprav slaba sama po sebi, le pripeljala do srečnega zaključka oziroma, kot pravi: Les personnages négatifs ne le son que relativement, le mal qu’ils in- carnent est un instrument de la divinité pour aboutir au bien. Negativna narava likov je relativna, slabo, ki ga poosebljajo je zgolj orodje bogov za dosego dobrega. Da komedije ni mogoče razumeti tako črno-belo, s svojo izjavo opozarja tudi Grip, ki tako ruši možnost, da bi komedijo spremljali izključno s pričako- vanji, izraženimi v prologu,34 obenem pa s tem sproža vprašanja o smotru komedije in njeni komični naravi. Spectavi ego pridem comicos ad istunc modum sapienter dicta dicere atque eis plaudier, cum illos sapientis mores monstrabant poplo: sed cum inde suam quisque ibant divorsi domum, nullus erat illo pacto, ut illi iusserant. (1249–53) Videl sem že, kako so včasih komiki na ta način delili modrosti in kako so jim ploskali, ko so ljudstvu prikazovali modre navade. Toda ko so se ljudje razkropili in šli domov, ni nihče ravnal, kot so oni zapovedali. Komedijo lahko beremo kot poklon Veneri, ki je in absentia še kako navzoča, zlasti če upoštevamo možnost, da naj bi delo nastalo ob posvetitvi templja v 33 Dumont, »Labrax,« 116–17. 34 Prim. Garzya, »À propos de l’ interprétation du Rudens de Plaute«, 373, ki ne pristaja na Gripov dvom glede tega, ali bo sporočilo komedije doseglo svoj cilj, gledalce. Pravi, da gre za Plavtovo opazko, ki posredno odločitev o sporočilnosti komedije prenaša na gledalce same: »Amer scep- ticisme du Gripus? Non, ou non seulement. Ici c’est Plaute qui, clignant de l’oeil, s’addresse di- rectement à son public et lui dit: je vous confie un message qui veut vous faire penser et qui veut aller au-delà du spectacle de ce soir.« 43Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi čast Veneri.35 Venerin tempelj je v središču dogajanja, saj se dogajanje razpleta prav tam; dodatno je Venerina vloga izpostavljena v aluziji na njeno mitolo- ško rojstvo, ki ga na svoj način doživljata tako Palajstra kot Dajmon. Ob vsem tem nikakor ne smemo pozabiti, da naj bi na potek doga- janja vplivali bogovi, kot nas skuša prepričati Arktur. A vendar je ravno ta prisotnost bogov najbolj problematična in vprašljiva. Boulic36 ugotavlja, da gre v komediji za nekakšno mešanico različnih sistemov; po eni strani imamo kavzalni sistem, v katerem potek določajo bogovi, na drugi strani pa sistem, ki ga določa konvencija; slednja je izražena v metateatralnih opazkah o liku zvodnika ter z besedo licet,37 ki se navezuje na konvencije same komedije. Vprašamo se torej lahko, s kakšnim delom imamo pravzaprav oprav- ka, quae istaec fabulast?38 Podoben stavek najdemo tako v Plavtovih kot v Terencijevih komedijah,39 v obravnavani komediji se pojavi, ko Trahalio, Plevsidipov suženj, pride do Venerinega templja v upanju, da se bo Labraks držal svojega dogovora s Plevsidipom, nato pa izve, da je razlog, zakaj sta Ampeliska in Palajstra pravzaprav v Venerinem templju, njun brodolom. Sam stavek ne bi bil nič posebnega, izraža golo začudenje nad omembo brodoloma, v kontekstu Plavtovih metateatralnih vložkov pa je pomem- ben. Ne samo, da Trahalio s tem vzklikom preverja, ali je to, kar sliši, res, sprašuje se tudi o sami komediji, istočasno pa to vprašanje zastavlja tudi gledalcem. Poleg tega Leigh ugotavlja, da je celotna igra »an exercise in displace- ment«, saj se izbira prizorišča ne sklada s komičnimi konvencijami, dogajanje je postavljeno na obalo.40 Prav to problematizira Palajstra, ko se po brodolo- mu z Ampelisko znajde na neznani kirenski obali: Satin hoc deo complacitumst, me hoc ornatu ornatam in incertas regiones timidam eiectam? (187–88) In to naj bi bilo bogovo pogodu, da sem se odeta v to odevalo prepla- šena znašla v neznanih pokrajinah? 35 Amatucci, »Per la cronologia de Rudens«, 5–6, ki trdi, da naj bi komedija nastala ali ob posvetitvi templja Veneri iz Eriksa ali Pietas – abstrakciji, ki je kot moralni pojem močno prisotna v kome- diji. Prim. Buck, A Chronology, 96–98 in Schutter, Quibus annis, 129–34. 36 Boulic, »Les systèmes de causalité«, 139–55. 37 Gl. Boulic, »Les systèmes de causalité«, 152. 38 Plaut. Rud. 355. 39 Plaut. Most. 937, ko se oče Teopropides vrne domov; Men. 1077 v prizoru snidenja bratov. Ter. And. 747, Eun. 689. 40 Leigh, »Forms of Exile«, 110. Prim. Filoche, »Deux sujets de leçon«, 81: »Le monde comique est en effet exilé de son espace urbain traditionnel, et transporté en un espace rural et maritime.« Faure-Ribreau, »Les défis de l‘argumentum du Rudens«, 19: »Il semble alors que le monde comi- que se trouve transplanté dans un cadre qui n‘est pas le sien, le bord de mer.« Podrobneje o izbiri prizorišča Thiele, »Plautusstudien,« 522– 41. 44 Zala Rott Dali ita hic sola solis locis compotita sum. hic saxa sunt, hic mare sonat, neque quisquam homo mi obviam venit. (205–207) Sama sem se znašla v teh samotnih krajih. Tu so skale, tam buči mor- je, nikogar ni, ki mi bi prišel naproti. Nec loci gnara sum nec prius hic fui. Saltem | aliquem velim, qui mihi ex his locis aut viam aut semitam monstret, ita nunc hac an illac eam, incerta consili. (210–14) Ne poznam tega kraja in še nikoli nisem bila tu. Želim si samo, da bi mi nekdo pokazal cesto ali stezo, da pridem s tega kraja; tako pa zdaj ne vem, ali naj grem v to ali ono smer. quae in locis nesciis nescia spe sumus (275) ki sva se brez upanja znašli v neznanih krajih Palajstra se kot konvencionalen komični lik, ki je postavljen v nekonvencio- nalno okolje v nekonvencionalni opravi, povsem upravičeno sprašuje o vsem tem.41 Neznana, neobljudena in samotna pokrajina bega Palajstro, do enakih ugotovitev pride v svojem monologu tudi Ampeliska: Neque eam usquam inuenio, neque quo eam neque qua quaeram consultumst; neque, quem rogitem, responsorem quemquam interea convenio; neque magis solae terrae solae sunt quam haec loca atque haec regi- ones. (225–27) Nikjer je ne najdem, ne vem, kam naj grem, kod naj jo iščem. Nikogar ni v bližini, ki bi lahko odgovoril na moja vprašanja. Nikjer ni bolj samotnih pustinj, kot so ti kraji in ta dežela. Plevsidipovo vprašanje Dajmonu in njegovemu sužnju, »isticine vos habita- tis?« (110), se zdi na prvi pogled povsem jasno, a vendar se v njem skriva tudi metateatralno vprašanje o sceneriji, saj je postavitev uničene hiše na prizo- rišče – ki je, kot smo že omenili, nekovencionalno samo po sebi –, prav tako 41 Filoche, »Deux sujets,« 82, dodaja, da ni nekonvencionalno le prizorišče, ampak ne Palajstra ne Ampeliska nista oblečeni primerno vlogi. 45Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi nenavadna in nekonvencionalna. Tu so tudi številne omembe, ki se dotikajo posamičnih likov. Omenili smo oznako leno, ut se aequom est (47), ki se nana- ša na zvodnika Labraksa in kaže, da je bila vloga zvodnika v komediji jasno določena in splošno znana, ter druge verze. O svoji vlogi Skeparnio sprašuje Dajmona: SC. Qui nominat me? DAE. Qui pro te argentum dedit. SC. Quasi me tuom esse servom dicas, Daemones. (98–99) SC. Kdo omenja moje ime? DAE. Tisti, ki je dal denar zate. SC. Dajmon, to je tako, kot da bi rekel, da sem tvoj suženj. Skeparnionova vloga sužnja, kot opaža Plevsidip, prav krši konvencijo: PL. Peculiosum esse addecet servom et probum, quem ero praesente praetereat oratio (112–14) aut qui inclementer dicat homini libero. PL. Premožen in pošten mož mora biti suženj, da vpričo gospodarja začenja pogovor ali žali svobodnega moža. Zanimivo je tudi Harmidovo vprašanje, ponekod pripisano Labraksu,42 »Quid si aliquo ad ludos me pro manduco locem?« (535), ki se zaradi oko- liščin poigrava z mislijo, da bi lahko nastopal kot komični lik manducus;43 s tem gledalce opozarja na svojo dramsko naravo ter na zmožnost prehajanja iz enega lika v drugega, ki mu je kot igralcu dana. V tem pogledu je podoben tudi Harmidov odgovor na Labraksovo tožbo, da sta mu ostala le še tunika in plašč: Vel consociare mihi quidem tecum licet; aequas habemus partes. (551–52) Lahko bi se povezal s tabo; zdaj sva si enaka. Oba sta premočena, skromno oblečena in v tem pogledu igrata enako vlogo (aequas partes). Marx tolmači »aequas partes« s pravnega vidika; ker je njuno premoženje enako, se lahko skupaj lotita posla, pri čemer razdelitev dobička 42 Po Ernoutovi izdaji so te besed pripisane Harmidu, medtem ko jih Marx pripisuje Labraksu. 43 Gre za tip maske z velikimi čeljustmi, ki naj bi sodelovala v sprevodu, kot opisuje Festus: »Manduci effigies in pompa antiquorum inter ceteras ridiculas formidolosasque ire solebat magnis malis ac late dehiscens et ingentem dentibus sonitum faciens, de qua Plautus ait: Quid si ad ludos me pro manduco locem? Quapropter? Clare crepito dentibus’.« (Paul. Fest. 115 L). Varro ga enači z likom dosennus, ki je nastopal v atelani: »Dictum mandier a mandendo, unde manducari, a quo et in Atellanis Dossenum vocant Manducum.« (Varr., LL, 7.95) 46 Zala Rott Dali ali izgube ne bi bila problematična.44 Takšna razlaga je mogoča, morda celo najbolj očitna, vendar pa lahko aequas partes razumemo tako v pomenu pre- moženja kot tudi dramske vloge; morje je Labraksu prizadejalo tolikšno ško- do – ostal je brez svojega kapitala –, da je tako po finančnem položaju kot po dramski vlogi enak Harmidu. Zvodnik brez svojih meretrices ni zvodnik, saj so te njegovo premoženje in vir le-tega, zato se Harmid tudi enači z Labraksom, obenem pa dodaja ključno, že omenjeno lastnost zvodnika. Harmid namreč, ko Labraksa tolaži, pravi, da dokler bo imel slednji jezik, ne bo imel težav pri poplačilu svojih dolžnikov. Kot periurus Labraks izrablja jezik, ki je njegovo najučinkovitejše sredstvo.45 Harmidove besede o Labraksu nam torej razkri- vajo, da vloga zvodnika v drami (morda edina) sledi konvenciji. Ko Skeparnio, Dajmonov suženj, nevihto, ki jo je sprožil Arktur in za katero slednji tudi prevzema vso odgovornost,46 primerja s situacijo iz Evripidove neohranjene tragedije Alkmena (Rud. 86), z omembo Evripidove drame posredno sprašuje o naravi komedije Rudens ter že v samem začetku postavi pod vprašaj izključno komični značaj dela. Zaradi mešanja tragič- nega in komičnega tona, scenerije ter metra (to je na nazoren način prikazal Delignon47) se poraja metateatralno vprašanje o naravi drame, Quae istaec fa- bulast? Mešanje obeh zvrsti samo po sebi ni Plavtova iznajdba, saj jo najdemo že v grških tragedijah, zlasti Evripidovih.48 Plavtova komedija Amphitruo po mnenju C. Filoche po eni strani kaže, da med komedijo in tragedijo ni bilo jasne ločnice, po drugi pa odraža dramaturgovo težnjo k tovrstnemu preigra- vanju tradicionalnih konvencij.49 Dalje, ob branju prologa h komediji Captivi lahko vidimo, da se je Plavt zavedal komičnih konvencij, a da meja med njimi ni bila tako trdno določena, da je Plavt ne bi vsaj mestoma prestopal in pre- hajal med zvrstema. Prolog negira komičnost, saj delu odreka zlahka prepo- znavne komične elemente: neque spurcidici insunt versus, immemorabiles; hic neque periurus leno est nec meretrix mala neque miles gloriosus. (Cap. 56–8) ne vsebuje opolzkih verzov, nevrednih omembe; ne nastopa ne golju- fivi zvodnik, ne pretkana zvodnica, ne bahavi vojščak. 44 Marx, Plautus: Rudens, 135. 45 Marx, Plautus: Rudens, 135. 46 »Ego … tetuli ei auxilium et lenoni exitium simul« (v. 68), »signum sum omnium acerrimum«. 47 Delignon, »La structure du ‚Rudens‘«, 39–40. 48 Delignon, »La structure du ‚Rudens‘«, 34. Prim. Marx, Plautus: Rudens, 90 in 262. Gl. tudi Knox, »Euripidean Comedy«, 3–24. 49 Filoche, »Deux sujets«, 84. 47Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi Nadaljuje z obrazložitvijo, da se boj med Alejci in Etolci odvija izven prizori- šča, saj kaj takega ne sodi v komedijo: foris íllic extra scaenam fient proelia, nam hoc paene iniquomst, comico choragio conari desubito agere nos tragoediam. (Cap. 61–62) Boji se bodo odvijali tam, zunaj prizorišča, kajti res neprimerno bi bilo, da bi komična zasedba nenadoma skušala uprizarjati tragedijo. Komedija, to je rimska komedija, četudi konvencionalna s stališča likov, iz- bire prizorišč, registra in metruma, se je, kot je razvidno iz Plavtovih del, še razvijala. Prav Rudens, ki nenehno niha med resnim in lahkotnim, tragičnim in komičnim,50 povrhu pa z metateatralnimi opombami, položenimi v usta dramskim likom, uzavešča svojo nestabilno in fluidno naravo, odlično pona- zarja ta razvoj. BIBLIOGR AFIJA Amatucci, Aurelio Giuseppe. »Per la cronologia de Rudens.« V: Mélanges de philologie, de littérature et d’histoire anciennes offerts a J. Marouzeau par ses collègues et élèves étran- gers, 1–6. Paris: Les belles lettres, 1948. Boulic, Nicolas. »Les systèmes de causalité dans le Rudens de Plaute.« V: Delignon et al., Une journée à Cyrène, 139–55. Boyancé, Pierre. Études sur la religion romaine. Rome: École Française de Rome, 1972. Clark, Anna J. »Nasica and Fides.« CQ 57, 1 (2007), 125–31. Crawford, Michael H. Roman Republican Coinage. Cambridge: Cambridge University Press, 1974. Buck, C. H. A. Chronology of the Plays of Plautus. Diss. Baltimore, 1940. David, Isabelle. »Gestes codifiés et gestes caractérisants dans le Rudens.« V: Delignon et al., Une journée à Cyrène, 91–107. Delignon, Bénédicte. »La structure du Rudens.« V: Delignon et al., Une journée à Cyrène, 23–41. Delignon, Bénédicte, Sabine Luciani in Pascale Paré-Rey, ur. Une journée à Cyrène: lecture du Rudens de Plaute. Montpellier: Presses universitaires de la Méditerranée, 2011. Dumont, Jean Christian. »Labrax.« V: Delignon et al., Une journée à Cyrène, 109–17. Ernout, Alfred, izd. Plaute: Pseudolus, Rudens, Stichus. Paris: Les Belles Lettres, 2003. Filoche, Christina. »Deux sujets de leçon et leur méthodologie: comique et tragique dans le Rudens’ et Le Rudens de Plaute, une comédie?’« V: Delignon et al., Une journée à Cyrène, 63–87. Fraenkel, E. Plautine Elements in Plautus. Oxford: Oxford University Press, 2007. 50 Plavtove arije, cantica, so, kot ugotavlja Fraenkel, Plautine Elements in Plautus, 219–51, prešle iz tragedije v komedijo, zlasti po zaslugi prvih rimskih dramatikov, ki so gojili tako tragedijo kot komedijo. Nekatere Plavtove arije so polne tragiškega patosa, kar se odraža tako v slogu in metrumu kot besedišču. 48 Zala Rott Dali Garzya, A. »À propos de l’ interprétation du Rudens de Plaute.« V: Hommages à Marcel Renard, 1. zvezek, ur. J. Bibauw, 365–73. Collection Latomus 101. Bruxelles, 1968. Knox, Bernard. »Euripidean Comedy.« V: Oxford Readings in Menander, Plautus and Terence, ur. E. Segal, 3–24. Oxford: Oxford University Press, 2001. Lefèvre, Eckard. Plautus’ Rudens. Tubingen: G. Narr, 2006. Leigh, Matthew. »Forms of Exile in the Rudens of Plautus.« CQ 60.1 (2010), 101–17. Marx, Friedrich, izd. Plautus: Rudens: Text und Kommentar. Amsterdam: A. M. Hakkert, 1959. Schutter, K. H. Quibus annis comoediae Plautinae primum actae sint quaeritur. Groningae: De Wal, 1952. Stevenson, Seth William, Charles Roach Smith, and Frederic W. Madden. A Dictionary of Roman Coins, Republican and Imperial. London: Seaby, 1982. Thiele, Georg. »Plautusstudien, 1. Stoffprobleme des Rudens.« Hermes 48 (1913): 522–41. Winsor Leach, Eleanor. »Plautus’ Rudens: Venus born from a Shell.« Texas Studies in Language and Literature 15 (1974): 915–32 QUAE ISTAEC FABULAST? IN SEARCH OF COMEDY IN PLAUTUS’ RUDENS Summary While the prologue of Plautus’ comedy Rudens suggests that it is meant ex- clusively to edify its audience, the text itself reveals that edification is neither its only nor its main purpose. The prologue fosters expectations about the content, highlighting such concepts as pietas and fides, encouraging specta- tors to strive for these qualities, and warning them that villainous actions will be reported to Jupiter, who is to judge them again (“iterum … rem iudi- catam iudicat”). The comedy features individuals who act in accordance with pietas and fides, as well as those who undermine them. The positive values are represented by the old man, Daemones, and his daughter Palaestra, who regain their lost identities precisely through their virtues. Their foil is the leno Labrax, the only character whose identity seems to admit no doubt, being determined by convention as well as discussed by the other characters. The play thus operates at the level of two systems, cause and effect versus conven- tion: the former is personified by Jupiter, an invisible deity represented by the star Arcturus, while the latter emerges through metatheatrical comments on the characters and the action. Both systems are controlled by the author and exploited for a comic effect. Significantly, the choice of setting hardly suits a comedy; Palaestra’s name, alluding to her trade, is at variance with her pious real nature; there are admixtures of tragic elements, etc. (It is noteworthy that Palaestra is never referred to by name after the discovery of her true identity: the last mention occurs in her father Daemones’ line (1364): “Tua quae fuit Palaestra, ea filia inventast mea.”) 49Quae istaec fabulast? V iskanju komedije v Plavtovi Vrvi The message of the prologue is refuted: Labrax, who should be destroyed according to the prologue, endures. Rather than judge his characters’ actions, the author distances himself from asserting moral messages, “iterum ille (sc. Iuppiter) eam rem iudicatam iudicat” (19): the only binding judgements are pronounced by Jupiter, who is to judge again what has already been judged. But since Jupiter does not appear in this comedy, the responsibility for mak- ing moral judgements is thus foisted on a deity who will decide on them later and outside the play. The precise setting of the judgement is given in lines 1249–1253: “Spectavi ego pridem comicos ad istunc modum / sapienter dicta dicere atque eis plaudier, / cum illos sapientis mores monstrabant poplo: / sed cum inde suam quisque ibant divorsi domum, / nullus erat illo pacto, ut illi iusserant.” These lines are crucial for understanding the piece as they call at- tention to the characters’ awareness of their play – a play for which the author alone is responsible. It is the author who holds all the strings and determines both content and form. All characters, all content are merely and exclusively in the service of the play. The play is paramount, the message peripheral. While the prologue exhorts spectators to such Roman virtues as pietas and fides, a character’s words in the course of the play suggest that everything ad- dressed in the comedy is relative: the weight attached to the utterances rests, in the final analysis, with the spectator. Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje 1. UVODNA OPAŽANJA Doba 18. in 19. stoletja je osnovni okvir formacije sodobnega grškega naroda. To je obdobje grškega razsvetljenstva (Νεοελληνικός Διαφωτισμός), katerega razsežnosti so ideološke, filološke, jezikovne in filozofske. Grško razsvetljen- stvo se je dejansko razmahnilo šele po sklenitvi miru v Küčük-Kainardžiju leta 1774. Osrednja osebnost grškega razsvetljenstva, Adamantios Korais (Αδαμάντιος Κοραής, 1748–1833), upravičeno velja za očeta sodobne grške jezikoslovne misli. Kot prvi izobraženec na prehodu iz 18. v 19. stoletje je, čeprav po izobrazbi ni bil jezikoslovec, skušal na pragmatičen način rešiti jezikovni problem, ki je zaznamoval več stoletij grške zgodovine, t.j. problem diglosije. Koraisovi pogledi na jezik ter njegove ideje, pa tudi predlog za premo- stitev diglosije sam so prvi poskus pragmatične (ali bolje rečeno, nacionalne in, do neke mere, v političnem smislu kompromisne) izvedbe jezikovnega načrtovanja v okviru grške jezikovne politike. To je kvalitativna novost, saj v antiki in v srednjem veku ni bilo govora (niti ni moglo biti govora) o jezi- kovni politiki, o normiranju grškega jezika in o njegovi standardizaciji. V bizantinski dobi je stara grščina obstajala kot knjižna norma in za razliko od obdobja grškega razsvetljenstva se je ni postavljajo pod vprašaj. Prav tako na bizantinskih tleh od 12. st. dalje naletimo na razmeroma uspešne literarne eksperimente z govorjenim jezikom oziroma na poskuse uvajanja pogovor- nega jezika v leposlovje. A pri tem ni prihajalo do nikakršnega rivalstva med obema oblikama grščine. Od časa pozne antike dalje je skozi vsa bizantinska stoletja v bistvu šlo za isto, za težnjo, da bi se grščina povrnila k domnevnemu izvoru, t. j. h klasični grščini iz zlate dobe Aten (5. in 4. st. pr. Kr.). Za aleksan- drinske slovničarje je bil ta jezik tako v skladenjskem in oblikoslovnem kot 52 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris v leksikalnem pogledu bolj dovršen kot pogovorna (helenistična) grščina, ki je v tisti dobi doživela vrsto sprememb in se posledično znatno oddaljila od klasične grščine. Po Browningu so prav aleksandrinski filologi na vse možne načine nasprotovali pisni in govorni rabi helenistične kojne in ju onemogo- čali1 ter na ta način postavili temelje za diglosijo.2 Ta je pomenila krepitev aticističnih teženj znotraj grškega pisnega jezika in njegovo oddaljevanje od živega ljudskega jezika. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil omenjeni vidik jezikovne politike oziroma njeno izvajanje omejen na majhen krog izobraže- nih in pismenih ljudi. V času med 2. in 5. stoletjem po Kr. je izobraženska gr- ščina postala tudi jezik cerkve, od 6. st. dalje je bila hkrati jezik Bizantinskega cesarstva. 2. GRŠKI JEZIK V 18. IN 19. STOLETJU Na prehodu iz 18. v 19. stoletje so se razprave o grškem jeziku in o diglosiji med grškimi izobraženci odvijale v drugačnih razmerah, ki so tvorile po- sebno zgodovinsko ozadje. Temu se ne gre čuditi, saj so očitne razlike med pisano in govorjeno jezikovno obliko privedle do stanja, ko se je pisani (uče- ni) jezik (in slog) strogo navezoval na javno, govorjeni jezik pa na zasebno sfero. Grški izobraženci tega obdobja so se zavedali dejstva, da so se meje med obema jezikovnima kategorijama premaknile in da je ljudski jezik sčasoma postal pretežno narečna in leksikalna mešanica, ki nikakor ni bila skladna s predstavami o (vzvišenem) jezikovnem idealu. V obdobju, o katerem govorimo, so se pojavile štiri jezikovne opcije, skla- dne s štirimi družbeno-političnimi pogledi: 1. prva si je prizadevala za brezkompromisno nadaljevanje bizantinske jezi- kovne politike in prakse; 2. druga si je prizadevala za vrnitev h klasični grščini; 3. tretja si je prizadevala govorjeni jezik »očistiti« vseh pridobljenih elemen- tov, ki so se v grščini ustalili v času po koncu klasične dobe; 4. četrta si je prizadevala za uveljavitev ljudskega jezika, ki bi tako postal osnova za novogrški knjižni jezik. Prve tri opcije so se očitno naslanjale na grško pisno tradicijo. Prvi, ki je skušal na grški jezik pogledati s sinhronega vidika, je bil Dimitris Katartzis (Δημήτρης Καταρτζής, ok. 1730–1807). Njegova Slovnica grškega jezika 1 Browning, Medieval and Modern Greek, 44–45. 2 Diglosijo v skladu s Fergusonovo definicijo razumemo kot stanje, v katerem govorec pri svojem komuniciranju izmenoma uporablja dva jezikovna sistema, ki sta natančno določena s sociološkim kontekstom; Ferguson, »Diglossia«, 325, 340. Na ta način je Ferguson pokazal na obstoj dihotomije med govorjeno in pisno obliko jezika, ki sta med sabo v časovnem in prostorskem smislu razmeroma jasno ločeni. 53Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje (Γραμματική γης γραικικής γλώσσας) temelji na krajevnem govoru Grkov iz Konstantinopla.3 Katartzis je menil, da ne sme biti nikakršnih preprek za širitev znanja, kar je v praktičnem smislu pomenilo, da je potegnil jasno dia- hrono razmejitev med grščino klasične in sodobne (t.j. Katartzisove) dobe. A njegov predlog je, ne glede na to, da je bil v kvalitativnem pogledu nov in radikalen, kot neosnovanega zavrnil poglavitni predstavnik tradicionalistov Evgenij Voulgaris (Ευγένιος Βούλγαρης, 1716–1806).4 Po njegovem prepri- čanju je bila edino klasična grščina jezik, ki je bil zmožen postati izrazno sredstvo Grkov in je imel ustrezne predpogoje za to, da se na njem zgradi šolski sistem. Takšne ideje je še pred njim izrazil izobraženi fanariot Nikolaos Mavrokordatos (Νικόλαος Μαυροκορδάτος, 1670–1730) v delu Filotejevo krat- kočasje (Φιλοθέου Πάρεργα): samo grščina, ki temelji na starogrški (t.j. atiški) osnovi, je primerna za kakršno koli akademsko razpravo.5 Nikakršno naključje ni, da je prav Voulgaris zagovarjal tradicionalistič- no stališče. Čeprav duhovniškega stanu, je bil na prehodu iz 18. v 19. stole- tje eden najvplivnejših glasnikov grške urbane populacije v Konstantinoplu. Postopno prebujanje grške nacionalne zavesti, do katerega je prišlo v teku 18. st., še posebej pa v obdobju grškega razsvetljenstva, je zaznamovalo tudi jezikovno sfero. Številni grški intelektualci so sprejemali jezikovni kod, ki ga je propagirala ekumenska patriarhija, to je klasično atiščino. To stališče, ki je v grškem jezikovnem konfliktu igralo dominantno vlogo vse do l. 1852, je bilo po Papaderosu povezano s položajem, ki ga je tik pred nastankom neodvi- sne grške država imela ekumenska patriarhija v okviru večnacionalnega pra- voslavnega prebivalstva Otomanskega cesarstva.6 Aticistični jezikovni kod, uradni jezik ekumenske patriarhije, je bil dozdevni simbol večnacionalnosti in je znotraj različnih pravoslavnih ljudstev deloval kot svojevrstna lingua franca. Med letoma 1760 in 1821 se je pri Grkih postopno krepila meščanska elita, katere poslanstvo je bilo postati nosilni steber sodobne grške države in nacije tako v gospodarskem kot v intelektualnem pogledu. V takšnih okoliščinah je nujno moralo priti do sprememb na vseh področjih, vključno z jezikovnim. A druga polovica 18. st. je Grkom prinesla streznitev: bolj ko se je približevalo k sklepni rešitvi vprašanje prihodnosti grškega naroda, bolj so se v krogih grških izobražencev zaostrovala nesoglasja v zvezi s končno podobo jezika, ki bi najbolje predstavljal grško nacijo. Dodatni problem je predstavljalo dej- stvo, da so do tega časa Grki pisali bolj ali manj neenotno obliko jezika, od- visno od posameznikovih preferenc.7 Tega se je dobro zavedal Voulgaris, po Megasovem mnenju8 glavni pobudnik za uveljavitev jezikovne politike, ki bi v 3 Beaton, Εισαγωγή στη Νεοελληνική Λογοτεχνία, 374. 4 Δημαράς, Νεοελληνικός Διαφωτισμός, 177–78. 5 Κιτρομηλίδης, Νεοελληνικός Διαφωτισμός, 222–23. 6 Papaderos, Metakenosis, 88–89. 7 Mackridge, Language and National Identity, 80. 8 Μέγας, Ιστορία του γλωσσικού μας ζητήματος, 5. 54 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris jeziku vzpostavila red. V predgovoru svojega dela Logika Voulgaris piše, kako je za gojenje filozofije nujno potrebno znanje klasične grščine, zato je treba »ničvredne knjižice, ki hočejo filozofirati v vulgarnem jeziku, preganjati«.9 Kot pravi sam Korais, je to delo pomembno iz treh razlogov:10 1. zaznamuje začetek prenove grške kulture 2. z njim se odpre jezikovno vprašanje 3. odpre se vprašanje reforme celotnega izobraževalnega sistema Voulgaris je v jezikovnem pogledu strog konzervativec: vsi izobraženi Grki so sposobni brati in razumeti starogrško filozofijo, saj so si v času šolanja pri- dobili vse za to potrebno znanje in razumevanje. Zato bi bilo treba filozofijo pisati v stari grščini. Za Voulgarisa je ljudski jezik grd, monstrum z vidika vsakega poznavalca klasične grščine in neprimeren za izražanje abstraktne misli.11 A prvi, ki je pri Grkih jasno definiral jezikovno vprašanje in celotno z jezikovnim načrtovanjem ter z jezikovno politiko povezano problematiko, je bil učeni Grk z Vlaškega Josip Moisiodaks (Ιώσηπος Μοισιόδαξ, 1730–1800), učenec Evgenija Voulgarisa. Kot je pokazal Megas,12 je bil Moisiodaks prvi zagovornik ljudske grščine, kar je očitno iz predgovora k njegovemu prevodu Muratorija (Lodovico Antonio Muratori) iz leta 1761.13 Kot trdi Ν. Giakovaki, je to najstarejše ohranjeno besedilo, napisano v zagovor govorjenemu jezi- ku.14 Za Moisiodaksa je ustno izročilo grškega ljudstva največje jezikovno bogastvo, na katerega bi vsakdo moral biti ponosen. Logično bi bilo torej pričakovati, da bo sam v svojih delih uporabljal ljudski jezik in bil tako v svojih stališčih dosleden. Toda Moisiodaks je predgovor napisal v zelo uče- nem in izrazito starinskem jeziku in slogu. Tako kot njegov učitelj se je tudi Moisiodaks zavedal pomanjkljivosti ljudskega jezika, zato je čutil potrebo po kovanju novih besed in izrazov. Dejansko se je na ta način jasno izkristalizi- ralo ključno vprašanje, se pravi vprašanje jezikovne norme. 3. KOR AIS IN JEZIKOVNA IDEOLOGIJA Koraisovo razmišljanje o jeziku je ubiralo neke vrste srednjo pot: po eni stra- ni je zagovarjal prepričanje, da se vsak jezik spreminja, kar pomeni, da je uvidel, kako se vsak jezik razvija in napreduje; a po drugi strani je zagovarjal tudi razmeroma stroga konzervativna stališča. 9 Βούλγαρης, Λογική, 49. 10 Κοραής, Αλληλογραφία, 12–13. 11 Αγγέλου, Εισαγωγή στον Κοραή, 30–31. 12 Μέγας, Ιστορία του γλωσσικού μας ζητήματος, 10. 13 Gre za prevod dela La filosofia morale esposta e proposta ai giovani (Verona, 1737). 14 Γιακοβάκη, »Καθομιλούμενη και τυπογραφία«, 176. 55Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje Njegova konzervativnost se odraža v dejstvu, da ni podpiral ideje, naj ljudski jezik oziroma jezik »brez zakona« (pravil) postane osnova za pisni jezik. Čeprav je bil mnenja, da je za sodobno grščino ljudski temelj ključne- ga pomena, je Korais v svojih poskusih vnesti v jezik red in ga organizirati želel uveljaviti lastne zakonitosti, ki so posegale preko jezikoslovnih načel. V tem pogledu lahko rečemo, da je bil prvi jezikovni zakonodajalec (γλωσσικός νομοθέτης). V poskusu pomiriti nepremostljive razlike so Koraisova filozofska raz- mišljanja o jeziku temeljila na tako imenovani »jezikovni poenostavitvi«: ni bil niti za uvedbo klasične grščine, saj je šlo za časovno precej odmaknjeno razvojno fazo jezika, niti ni bil podpornik ljudskega jezika, ki je v intelektu- alnih krogih veljal za vulgarnega. Na ta način je prišel do tako imenovane ideje »srednje rešitve«, ki je bila plod pragmatičnih, v prvi vrsti pa ideoloških okoliščin. Silverstein je v svojem razmišljanju o vlogi ideologije v jeziku predlagal definicijo, da je »jezikovna ideologija vrsta točno določenih prepričanj o jezi- ku, ki jih govorci tega jezika dojemajo kot racionalne ali z njimi utemeljujejo določeno jezikovno strukturo in njeno rabo«.15 Če se poudarek postavi na rabo, je Silversteinovo definicijo možno dopolniti s Friedrichovo trihotomi- jo16 ali s tremi najpomembnejšimi ravnmi jezikovne ideologije: 1. osnovna je pojmovna raven, predstave, ki jih imajo člani neke družbe/sku- pnosti/naroda o svojem jeziku v smislu elitističnih jezikovnih evalvacij, ka- kršne so »koristen«, »prestižen«, »pravilen« ipd. 2. druga raven je pragmatična: gre za sistem promoviranja trajne ali spremen- ljive socialne in družbene ureditve, ki pride do izraza vsakič, ko elita skuša vzpostaviti standardni jezik kot orodje in simbol nacionalne družbe; 3. tretja je kritična raven in se navezuje na določeno skupino dejansko obsto- ječih pojasnil in lažnih prepričanj, ki se jih izrablja za to, da bi se zakrinkala politična nadvlada. Pri Grkih so na prehodu iz 18. v 19. st. delovali vsi trije našteti dejavniki, ki so se prenesli tudi na področje nacionalne ideologije: pristaši ljudskega jezika, tako imenovani dimoticisti (δημοτικιστές), so se navezovali na kasnejšo po- litično opcijo napredne liberalne levice, medtem ko so se pristaši starinske- ga jezika in podporniki jezikovnega purizma navezovali na politično opcijo konzervativne desnice. Težnja tradicionalistov, da bi se v največji možni meri gojila klasična grščina, posledica katere je starinskost sodobnega grškega je- zika, se je skladala s splošnejšimi težnjami po obuditvi antike kot edinem sredstvu, ki bi lahko nastajajoči novogrški državi dalo potrebno legitimnost, 15 Silverstein, »Language Structure and Linguistic Ideology«, 193. 16 Friedrich, »Language, Ideology and Political Economy«, 301, 309. 56 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris obenem pa so bile to težnje, ki so bile v Zahodni Evropi deležne brezpogojne podpore.17 Ko govorimo o grških meščanskih intelektualnih krogih v matici in di- aspori na prehodu iz 18. v 19. st., moramo poudariti, da je bila zanje osebnost Adamantiosa Koraisa ključna, če ne celo usodna. Njegovi pogledi, ne samo na jezik, temveč tudi na izobraževanje, politiko in religijo so pomembno vpli- vali na formiranje kasnejše grške nacije, čeprav v nekaterih detajlih niso bili povsem novi. Že Stefanos Kommitas (Στέφανος Κομμήτας, 1770–1873) je tako v svoji Praktični Slovnici (Παιδαγωγός ή Πρακτική Γραμματική) l. 1800 izra- zil prepričanje, da je stari jezik možno uporabiti kot pogovorno kojné, a da so za kaj takega nujno potrebne njegove izboljšave. Še pred koncem 19. st. je bil skoraj enakega prepričanja bukareštanski intelektualec Lampros Fotiadis (Λάμπρος Φωτιάδης): po njegovem mnenju je klasična grščina »zbolela«, zato so za njeno »ozdravitev« nujno potrebna »zdravila«.18 A Neofitos Doukas (Νεόφυτος Δούκας, 1760–1845) je bil skupaj s Panagiotisom Kodrikasom (Παναγιώτης Κοδρικάς) in Atanasijem Parijem (Αθανάσιος Πάριος, 1721– 1813) idejni vodja grške carigrajske intelektualne elite, ki je imela tovrstne ideje za povsem zgrešene, češ da je klasična grščina kot jezik grške kulture, grškega pravoslavja in cerkve, pa tudi grške meščanske kulture in civilizacije, nenadkriljiva. V dobi razsvetljenstva je v francoski intelektualnih krogih prevladalo Condillacovo prepričanje (Étienne Bonnot de Condillac, 1715–1780), da jezik do določene mere odraža značaj naroda.19 Ker je Korais živel v Parizu in se gibal v omenjenih krogih, je kot grški Lessing svojega časa (tako Kondilis)20 sprejel to idejo, ki pa je v njegovih lastnih razmišljanjih dobila nekoliko spre- menjen pomen: »značaj celotnega naroda se spozna preko jezika«.21 Logična premisa tega sklepa je naslednja: če se izhaja iz stališča, da je sodobni (t.j. ljud- ski) jezik barbarski, in takšen je bil po prepričanju tradicionalistov, tedaj je barbarski tudi grški narod. Če se spremeni ali zamenja značaj grškega (ljud- skega) jezika, potem se bo nujno moral spremeniti oz. zamenjati tudi sam značaj grškega naroda. Zato je bila za Koraisa »jezikovna reforma organski del splošnega napora, usmerjenega k narodovi kulturni prenovi«.22 S tem ko je na zgodovinskem prizorišču nastopil Adamantios Korais, ni bila za Grke rešitev dileme, ali prevzeti čisti ljudski ali čisti klasični jezik, nič lažja. Gotovo je, da je bil ta razsvetljenec izjemno izobražen – bil je prvi sodobni grški filolog na evropskem nivoju, ki je hkrati dejavno pripomo- gel k splošnemu razcvetu evropske filologije in klasičnih študijev, ter član ugledne akademske skupnosti, na čelu katere je bil eden največjih tedanjih 17 Herzfeld, Ours Once More. 18 Κορδάτου, Ιστορία του γλωσσικού μας ζητήματος, 88. 19 Davies, »Nineteenth-Century Linguistics«, 34–35, 115. 20 Κοντύλης, Ο Ελληνικός διαφωτισμός, 146. 21 Κοραής, Αλληλογραφία, 52. 22 Κιτρομιλιδης, Νεοελληνικός Διαφωτισμός, 79. 57Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje poznavalcev antike, Jean-Baptiste Gaspard d'Ansse de Villoison (1750–1805). Korais, ki se je zavedal, da zaradi nerešene jezikovne problematike v Grčiji ne more biti nacionalne enotnosti, je med prvimi nastopil z idejo poenotene novogrške države. Idejo je predstavil v enem od svojih predgovorov, kjer pra- vi, da je za stvaritev česa takega nujno izvesti spremembe v izobraževanju, saj se bo priborjena svoboda lahko ohranila samo pod pogojem, da se dvigne izobrazbena raven prebivalstva. Po njegovem mnenju bi bilo za te spremembe, ki so vključevale tudi spre- membe v jeziku, potrebnega približno pol stoletja. Bistvo sprememb je vsebo- valo troje elementov:23 1. klasična grščina je ključ grškega izobraževanja; mladi rod mora poznati njegovo osnovo, da bi lahko potrdil pravico do nacionalne avtonomije; 2. pisana sodobna grščina, katere temelj je klasični jezik, mora biti logična in mora imeti ustaljeno slovnico in pravila, kot tako pa jo je treba obenem uporabljati kot pogovorni jezik; 3. ker ljudska grščina predstavlja izhodiščno točko, se mora zato, da bi se v kar največji meri približala klasičnemu vzoru, podvreči »popravkom«, »dodelavi«. Ker se globoko zaveda značaja grščine in njene vloge v grški družbi, Korais o njej zapiše naslednje: Η γλώσσα μας είναι το εργαλείον, με το οποίον η ψυχή πλάττει πρώτον ενδιαθέτως, έπειτα προφέρει τους λογισμούς της. Οταν το εργαλείον είναι ανακόνητον, ιωμένον, ή κακά κατασκευασμένον, ατελές εξ ανάγκης μένει και το έργον του τεχνίτου (Κοραής, Άπαντα τα πρωτότυπα έργα, 800). Naš jezik je orodje, s katerim duša najprej snuje umsko, nato pa svo- je misli izraža. Kadar je orodje nerazumljivo, poškodovano ali slabo grajeno, nujno ostane nedovršeno tudi snovalčevo delo. Koraisova zrela razmišljanja, katerih skupni imenovalec je jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, se v osnovi naslanjajo na troje rešitev, predlaganih v predrevolucionarnem obdobju: 1. pisani (nacionalni) jezik se mora nujno navezovati na tradicionalni pisani jezik;24 23 Te Koraisove ideje, ki jih je prvič formuliral v pismu iz l. 1804, naslovljenem na prijatelja Vasilija, so nekoliko natančneje obrazložene v predgovoru k njegovem prevodu Heliodorovega romana Etiopske zgodbe (Αιθιοπικά; Κοραής, Άπαντα, 823–56). 24 Pri tem ni jasno definirano, za kateri jezik gre. 58 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris 2. pogovorni jezik mora dobiti primerno obliko zapisa (μεταγραφή), da bi sploh lahko zaživel in bil sprejet v širše družbene okvire; 3. najti je treba neko tretjo zadovoljujočo rešitev, ki naj jo po možnosti zazna- muje manjša konvergenca kot prva dva predloga. 4. ZAKLJUČNO R AZMIŠLJANJE Ko je govora o problemu grškega jezika in njegove oblike, so v obdobju pred grško vstajo (konec 18. – začetek 19. stoletja) obstajale tri struje, ki jih predstavljajo: 1. aticisti, tradicionalisti, konzervativci, imenovani tudi »antikvaristi« (αττικιστές, αρχαϊστές) 2. dimoticisti, imenovani tudi »vulgarneži« ali »narodnjaki« (χυδαϊστές, δημοτικιστές) 3. tako imenovani »spravljivi« (διαλλακτικοί) In medtem ko sta bili prvi dve struji v svojih zahtevah brezkompromisni, so pripadniki do tedaj spravljive tretje struje skušali dokazati, da je smotrno in nujno sožitje obeh tez. Pri tem so se naslanjali na Koraisovo rešitev in kasneje na katarevuso. Kot je videti, so bili prav oni zaslužni, da se od l. 1821 (uradno od l. 1830) pa vse do danes za grščino uporablja tradicionalno poimenova- nje, t.j. »helenski« jezik (ελληνική γλώσσα), in da je bil izraz »romejski« jezik opuščen kot presežen. Na ta način je omenjena struja sklenila kompromis z dimoticisti in jih pridobila zase.25 Že l. 1880 pa je ponovno izbruhnil silovit spor v zvezi z vprašanjem, ali je v književnosti potreben ljudski jezik in ali je v njem možno pisati umetniška dela. Reakcija je bila povsem razumljiva, saj je Koraisova ideja izgubila svoj bistveni poudarek: katarevusa je postala skrajno starinski jezik, ki ni imel nič več skupnega z izhodiščno idejo o »po- pravljenem« jeziku. Temeljni element Koraisove zamisli o poskusu standardizacije grškega jezika so bile vzporednice med starogrško in sodobno obliko jezika na eni strani ter na drugi strani poskus, da bi se sodobni grški jezik normiral in obogatil. Sprva je bil njegov namen omejen na filološko-eksplikatorno me- todo, jezikovna forma je torej služila kot sredstvo za pojasnjevanje nejasnih in/ali težje razumljivih mest v klasičnih besedilih. S tega vidika je Koraisov pristop še posebej pomemben, saj je omogočal spoznavanje klasične grščine 25 Pri tem ji je bil v veliko pomoč tudi sam splet zgodovinskih okoliščin, še posebej odkritje, do katerega je prišlo takoj po izbruhu slabo organizirane vstaje na Vlaškem l. 1821, da vrh tajne fanariotske organizacije »Prijateljsko združenje« (Φιλική Εταιρεία) sestavljajo izključno izbrani in obenem bogati Grki in da v njej ni prostora za običajne ljudi. 59Adamantios Korais in grška jezikovna politika na prehodu iz 18. v 19. stoletje tako na podlagi ljudskega jezika kot tudi na podlagi starejših razvojnih sto- penj grščine.26 Gledano z današnjega zornega kota je jasno, da Koraisova jezikovna re- forma ali, bolje rečeno, njegov poskus izvedbe jezikovnega načrtovanja ni mogla uspeti, čeprav je imel obilo znanja in strokovnosti. Koraisov poskus normiranja sodobnega grškega jezika na način, pri katerem bi se formalno »popravile« vse oblikoslovne, pa tudi skladenjske ljudske prvine v grškem jeziku, se je izkazal za prisiljenega in zgrešenega, saj je bilo nemogoče spo- jiti dve povsem ločeni in časovno medsebojno razmeroma močno oddaljeni jezikovni formi v celoto samo zato, da bi se nekako dosegel konsenz dveh nepomirljivih strani.27 BIBLIOGR AFIJA Aγγέλου, Άλκης. Εισαγωγή στον Κοραή. Atene: Εστία, 1994. Beaton, Roderik. Εισαγωγή στη Νεοελληνική Λογοτεχνία. Αtene: Νεφέλη, 1996. Browning, Robert. Medieval and Modern Greek. Cambridge: Cambridge University Press, 1983. Βούλγαρης, Ευγένιος. Η Λογική εκ παλαιώντε και νεωτέρων. Leipzig: Breitkopf, 1776. Davies, Anna Morpurgo. »Nineteenth-Century Linguistics«. V: Giulio Lepschy, ur. History of Linguistics, 4. zv. London in New York: Routledge, 1998. Δημαράς, Κ. Θ. Νεοελληνικός Διαφωτισμός. Αtene: Ερμής, 2002. Ferguson, Charles A. »Diglossia«. Word 15 (1959): 325–40. Friedrich, Paul. »Language, Ideology and Political Economy«. American Anthropology 91 (1989): 295–312. Γιακωβάκη, Νασία. »Καθομιλούμενη και τυπογραφία: όροι της διευρύνσης του ελληνικού αναγνωστικού κοινού κατά τον 18ο αιώνα«. V: Ν. Δ. Παππανικολάου, ur., Χρήσεις της γλώσσας, 175–206. Αtene: Σχολή Μωραϊτη-Εταιρεία Σπουδών Νεοελληνικού Πολιτισμού και Γενικής Παιδίας, 2005. Herzfeld, Michael. Ours Once More: Folklore, Ideology and the Making of Modern Greece. Austin: University of Texas Press, 1982. ———. Anthropology Through the Looking Glass: Critical Etnography. Margins of Europe. Cambridge: Cambridge University Press, 1987. Κιτρομιλίδης, Πασχάλης M. Νεοελληνικός Διαφωτισμός: οι πολιτικές και κοινωνικές ιδέες. 1. izd. Αtene: Μορφωτικό Ίδρυμα Εθνικής Τράπεζας, 1996. ———. »Γλωσσικός αρχαϊσμός και φιλοσοφική ανανέωση«. V: Μ. Ζ. Κοπιδάκης, ur., Ιστορία της Ελληνικής γλώσσας, 219–32. Αtene: ΕΛΙΑ, 2000. Κοντύλης, Παναγιώτης. Ο Ελληνικός διαφωτισμός. Οι φιλοσοφικές ιδέες. Αtene: Θεμέλιο, 1988. 26 Tu velja spomniti, da je bil Korais prvi grški razsvetljenec, ki se je zanimal za bizantinsko (t.j. srednjeveško) grščino. Prav po njegovi zaslugi so bile objavljane Ptohoprodomove pesmi (Πτωχοπροδρομικά ποιήματα), eno najpomembnejših besedil srednjeveškega ljudskega pesništva. 27 Razprava je nastala v okviru projekta Ministrstva za izobraževanje in tehnični razvoj Republike Srbije »Jezici i kulture u vremenu i prostoru«, št. 178002. Avtorjev naslov: predrag.mutavdzic@ fil.b.ac.rs. 60 Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris Κοραής, Αδαμάντιος. Αλληλογραφία. 1. zv. Αtene: Εστία, 1804 (ponatis 1984). ———. Άπαντα. 1. zv. Atene, s.e., 1969. ———. Άπαντα τα πρωτότυπα έργα, 1. zv. Izdal in recenziral Γ. Βαλέτας. Αtene: Δωρικός, 1964. Κορδάτος, Γιάννης. Ιστορία του γλωσσικού μας ζητήματος. Αtene: Εκδόσεις Μπουκουμάνη, 1973. Mackridge, Peter. Language and National Identity in Greece 1766-1976. Oxford: Oxford University Press, 2009. Μέγας, Αλέξανδρος E. Ιστορία του γλωσσικού μας ζητήματος, 1. zv. Αtene: I. Δ. Κολλάρος & Σία, 1927. Papaderos, Alexandros. Metakenosis. Griechenlands kulturelle Herausforderung durch die Aufklärung in der Sicht des Korais und des Oikonomos. Meinsenheim am Glor: Verlag Anton Hain, 1970. Silverstein, Michael. »Language Structure and Linguistic Ideology«. V: Paul R. Clyne, William F. Hanks in Carol L. Hofbauer, ur., The Elements: A Parasession on Linguistic Units. 193–247. Chicago: Chicago Linguistic Society, 1979. Prevod Jerneja Kavčič ADAMANTIOS KOR AIS AND THE GR EEK LANGUAGE POLICY AT THE TUR N OF THE 18th TO THE 19th CENTUR IES Summary The present study outlines and examines the attempts at a standardisation of the Modern Greek language made during the crucial period of national formation, which coincided with the Greek Enlightenment (Νεοελληνικός Διαφωτισμός). The turn of the 18th to the 19th centuries was the period when the Greek lan- guage question (το ελληνικό γλωσσικό ζήτημα) first appeared in Greek soci- ety. Marked by the complicated diglossia situation, this question itself and the suggested solutions were strongly influenced by four different socio-political visions of an independent Greek society, as well as by the conflicting opinions on, and calls for, language codification and standardisation. Although several proposals for a language reform were put forward, none of them was found satisfactory or widely accepted, since they were unable to solve the diglossia and offer a good language basis for the education of the generations to come. In terms of language policy and language planning, the proposal of the first modern Greek linguist, Adamantios Korais, represented a so-called ‘middle way’ (μέση οδός). Korais neither fully accepted common vernacular Greek nor rejected Ancient Greek, which was impossible to neglect with its weight of ancient heritage. While his proposal initially seemed likely to solve the Greek diglossic situation, it unfortunately failed to do so and in fact ex- acerbated the situation. Žarko Veljković Etimologija poleonima Bar* 1. PR EGLED DOSEDANJIH ETIMOLOGIJ Ko Petar Skok v članku »Studije iz ilirske toponomastike« (1923) obravnava poleonim Knin, pravi o etimologiji poleonima Bar naslednje: ... sasvijem je opravdano upoređivati Ninia i Tьninx. Glede -nia > nx uporedi Bononia > Bxdinx, Corinium > Karinx, Risinium > Risan, Delminium > Duvno (upor. Glasnik XXIX, p. 128, XXXII, p. 40). Prema tome bi za Ninia imali uzeti ī kao i u Drinus > Drina. Pita se jedino, šta je ono Tx? To bi mogao biti ponajprije resultat od ilirskoga prijedloga, koji bi odgovarao grčkome ἀντί. Imalo bi se samo uzeti, da su postojale dvije Niniae, zašto doduše nema nikakovih potvrda: Ninia i *Antininia kao n. pr. Capri i Anticapri, na ostrvu Capri, Bari u Italiji i Antibarum kod nas > Antivari, u srednjem vijeku i Tivari sa ispušte- nim an koje se identificiralo sa in (potvrde v. na Klaićevoj karti i u Acta et diplomata Albaniae), srp.-hrv. Bar, alb. Bari s određenim članom. Sa ispadanjem kao u Dautonia pored Andautonia PW I 2120 u Panoniji, u Tivari za Antivari mogla je *Antininia dati *Tĭnīnia > Tьninx > Tnin > Knîn (za prijelaz tn > kn ima i drugih paralela) > Knîń Ak. Rj. V. 117, > Klin Ak. Rj. V. 76 sa poznatom disimilacijom n ~ n > l ~ n.1 * Zahvaljujem se profesorjema Predragu Mutavdžiću s Filološke fakultete v Beogradu in Darku Todoroviću s Filozofske fakultete v Beogradu za koristne namige, prav tako tudi akademiku Ranku Matasoviću s Hrvaške akademije znanosti in umjetnosti za recenziji prispevka. 1 Skok, Studije iz ilirske toponomastike, 18, 19. Prevod: »Povsem upravičena je primerjava med Ninia in Tьninx. V zvezi z -nia > nx prim. Bononia > Bxdinx, Corinium > Karinx, Risinium > Risan, Delminium > Duvno (prim. Glasnik XXIX, p. 128, XXXII, p. 40). Glede na to bi bilo možno za Ninia predpostavljati ī, tako kot i v Drinus > Drina. Zastavlja se samo vprašanje, kaj je Tx? To bi bilo najprej lahko posledica ilirskega predloga, ki bi ustrezal gr. ἀντί. Moralo bi se samo predpostavljati, da je obstajali dve Ninii, za kar pa ni niti enega dokaza: Ninia in *Antininia, tako kot npr. Capri in Anticapri na otoku Capriju, Bari v Italiji in Antibarum pri nas > Antivari, v srednjem veku tudi Tivari z izpuščenim an, ki se je enačilo z »in« (gl. dokaze za to na Klaićevem zemljevidu in v Acta et diplomata Albaniae), srb.-hrv. Bar, alb. Bari z dol. čl. Z izpadom kot v Dautonia nam. Andautonia 62 Žarko Veljković V članku »Les origines de Raguse« (1931) isti avtor delno popravi svojo etimo- logijo poleonima Bar iz leta 1923. Besedilo se v prevodu Orsata Ligorija glasi: » ...Barium, danas Bari, kojem na slavenskoj strani odgovara složeno grčko- -latinsko ime Antibarum > Antivari, alb. Tivar, na slavenskom bez grčkoga prefiksa: Bar«. Opomba k temu dodaja: »Jamačno zbog toga što je anc- koje daje u- u početnom slogu identificirano sa srp.-hrv. prijedlogom u«.2 V knjigi Dolazak Slovena na Mediteran Petar Skok opazno spremeni svojo predhodno etimologijo poleonima Bar iz let 1923 in 1931: Antipolis znači ‘grad na protivnoj strani (to jest od Nice)’. Nazvan je kao i na Jadranu Antibarum (srp.-hrv. Bar, ali arnautski Tivar, ital. Antivari, to jest ‘na suprotnoj strani od ital. Bari’)... Sjevernije od Ulcinja leži Bar, čije se je prvotno pučanstvo rekrutovalo iz roman- skoga žiteljstva pobjeglog iz Duklje, kad su ovu brdsku varoš razo- rili Sloveni u vojničkoj službi Avara. Već kod Prokopija pominje se u nerazumljivom obliku Antipargai. Radi toga što mu izvrsna luka leži nasuprot Bariju u Italiji zove se u srednjem vijeku Antibarum (g. 1067), ili Antivarum (1022) prema vizantijskom izgovoru, što znači »mjesto nasuprot Bariju«. Odatle nastade arbanaski oblik Tivari, koji se pominje prvi put 1369. Slovenski je naziv daleko stariji, jer ne po- zna grčkoga prijedloga antí »nasuprot«. Ovaj se oblik pominje prvi put g. 1198. u listini Stevana Nemanje, odakle adjektiv barski (g. 1303) i ime stanovnika Baranin (g. 1333). Papske listine od g. 1120 zovu grad Bar više puta civitas Avarorum »avarski grad«. Ne zna se zašto ga pišu ovako, da li radi kakve učene interpretacije od imena Antivari ili zato što je nekada zaista bio ovaj kraj u vlasti Avara, kako je car Porfirogenit učio. Opomba dodaja: »Šufflay, Städte und Burgen Albaniens hauptsächlich wä- hrend des Mittelalters, str. 24. i: Acta Albaniae I, str. 259. Odatle se mogu lako naći potvrde koje se ovdje navode.«3 PW I 2120 v Panoniji in v Tivari nam. Antivari bi tudi *Antininia moglo dati *Tĭnīnia > Tьninx > Tnin > Knîn (za prehod tn > kn obstajajo še druge vzporednice) > Knîń Ak. Rj. V. 117, > Klin Ak. Rj. V. 76 z znano disimilacijo n ~ n > l ~ n. (Skok, Studije iz ilirske toponomastike, 18, 19.)« (Prev. J.K.) 2 Skok, O podrijetlu Dubrovnika 116. Prevod: »…Barium, danes Bari, ki mu na slovanski strani ustreza zloženo grško-latinsko ime Antibarum > Antivari, alb. Tivar, v slovanski različici brez grške predpone: Bar.166«. Opomba pa dodaja: »166 zanesljivo, zato ker se anc-, ki daje v začetnem zlogu u-, identificira s srb.-hrv. predlogom u.« (Prev. J.K.) 3 Skok, Dolazak Slovena na Mediteran, 12, 192, 193, 195. Prevod: »Antipolis pomeni »mesto na nasprotni strani (t.j. od Nice)«. Gre za enako poimenovanje kot na Jadranu Antibarum (srb.- hrv. Bar, toda albansko Tivar, ital. Antivari, to je »na nasprotni strani italijanskega Barija«)… Severno od Ulcinja leži Bar, ki so ga prvotno naseljevali romanski pribežniki iz Dokleje, potem ko so to gorsko naselje uničili Slovani v vojaški službi Avarov. Že pri Prokopiju se omenja v nerazumljivi obliki »Antipargai«. Zato, ker nasproti njega v Italiji leži pristanišče, imenovano Bari, se v srednjem veku imenuje Antibarum (g. 1067) ali Antivarum (1022) v bizantinski izgovarjavi, kar pomeni »mesto nasproti Barija«. Odtod albanska oblika Tivari, ki se prvič omenja l. 1369. Slovansko ime je precej starejše, ker še nima grškega predloga anti (»nasproti«). 63Etimologija poleonima Bar V članku »Slaven und Albaner in Albanien und Montenegro« iz leta 1958 Ivan Popović dopolni delno spremenjeno etimologijo poleonima Bar Petra Skoka iz leta 1931: Antibarium, mont. Küstenland. – Serb. Bȁr, alb. Tivar, ital. Antivari. – Wie allgemein angenommen, ist est etymologisch mit Bari (aus Barium) in Italien identisch. Nach SKOK Bar aus Antibarium wohl über *Ǫtxbarx entstanden; *Ǫtxbarx > *Udbar, wobei u- als Präposition vx > u verstanden wurde (Slavia X, 490 u. Fußn. 5). Also *Udbar > *u Dbar, weiter u Bar. Lautlich tadellos. Demnach eine sehr alte sl. Entlehnung aus dem Rom. – Da gegen zeigt alb. Tivar schon mit seinem t- (nicht *d-, das nach n zu erwarten wäre) und mit dem erhaltenen intervokal -v-, daß es sehr rezent, offenbar aus ital. Antivari entstanden ist. – Die ital. Form direkt aus *Antibari, Antibarum.4 V Etimološkem slovarju hrvatskega oz. srbskega jezika Peter Skok delno spreme- ni svojo že opazno spremenjeno etimologijo poleonima Bar iz leta 1934: anti- »protu«, prefiks grčkoga podrijetla, ne upotrebljava se u pučk- om, nego u učenom govoru... U toponomastici Antivar (Kavanjin) = Bar prema tal. Antivari prema grčkom izgovoru β [v], odakle arb. (ta- lijanizam) Tivari „Bar” (sa gubitkom An-), etnik Tivaras „Baranin” i f. Tivarësh „Baranka”. Hrv.-srp. izgovor Bâr osniva se na lat. Barium (upor. Bari u Italiji)5 V delu Srbsko-albanski jezikovni odnosi Vanja Stanišić podrobneje razlaga eti- mologijo poleonima Bar, ki jo je Ivan Popović predlagal leta 1958, pa tudi del- no spremenjeno etimologijo poleonima Bar Petra Skoka iz leta 1931. Vendar pa poleonim Bar izvaja iz rom. *Antibarī: Ta oblika se prvič omenja l. 1198 v dokumentu Štefana Nemanje, odtod pridevnik barski (1303) in ime prebivalca »Baranin« (1333). Papeške listine od l. 1120 mesto Bar večkrat poimenujejo kot civitas Avarorum »Avarsko mesto«. Ni znano, zakaj mesto imenujejo tako, ali gre za učeno razlago imena Antivari ali zato, ker je mesto nekoč res pripadalo Avarom, kot uči cesar Porfirogenet.« Opomba pa dodaja: »Šufflay, Städte und Burgen Albaniens hauptsächlich während des Mittelalters, str. 24, in: Acta Albaniae I, str. 259. Tu se najdejo dokazi za zgornje trditve.« (Prev. J.K.) 4 Popović, »Slaven und Albaner in Albanien und Montenegro«, 304. Prevod: »Antibarium, mont. Küstenland. – Serb. Bȁr, alb. Tivar, ital. Antivari. – Kot se na splošno domneva, je beseda etimološko identična z besedo Bari (iz Barium) v Italiji. Po Skoku izhaja Bar iz Antibarium, in to preko *Ǫtxbarx; *Ǫtxbarx > *Udbar, pri čemer je glas u nastal kot prepozicija iz vx > u (Slavia X, 490 in op. 5). Torej *Udbar > *u Dbar in nadalje v Bar, glasoslovno brezhibno. Torej zelo stara sl. izposojenka iz lat.– S tem v nasprotju kaže alb. Tivar že svojim t-jem (in ne z *d-jem, kot bi bilo pričakovano glede na n) in z ohranjenim mesamoglasniškim –v-, da je toponim zelo mlad in je verjetno nastal iz ital. Antivari. – Italijanska oblika neposredno iz *Antibari, Antibarium.« (Prev. J.K.) 5 Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I 46, s.v. anti. Prevod: »anti- »proti«, predpona grškega izvora, ki se ne uporablja v ljudskem, temveč v učenem govoru… V toponomastiki Antivar (Kavanjin) = Bar po ital. Antivari po grški izogovarjavi β [v], odtod alb. (italijanizem) Tivar »Bar« (po izpadu An-), prebivalec Tivaras »Baranin« in ž. sp. Tivarësh »Baranka«. Hrv.-srb. izgovarjava Bâr temelji na lat. Barium (prim. Bari v Italiji).« (Prev. J.K.) 64 Žarko Veljković ...Bar, čije ime potiče od ANTIBARI (preko *\tqbarx > *udbar > *dbar), dok je albanski oblik Tivar poreklom od ital. Antivari [Skok, Arhiv I, 1923, 1-26; Popović, ZfsPh XXVI, 301‒324].6 V Etimološkem slovarju srbskega jezika se pod iztočnico Bar (Bâr, Bȁr) nahajata tako delno spremenjena kot opazno predrugačena etimologija poleonima Bar Petra Skoka, dodane pa so jima tudi opombe Ivana Popovića: Od predslovenskog imena grada (Anti-)Barium. Isto ime Barium no- sio je u antici poznatiji grad na suprotnoj obali Jadrana u Apuliji, danas Bari, s.-h. nekad takođe Bȁr (RJA), pa je ovaj označen kao ‘na- spramni Bari’, gr. ἀντι- ‘nasuprot’; u slovenskim ustima moglo se od- raziti prvobitno ime bez toga dodatka, ali je on mogao i fonetskim putem otpasti: Anti-barium > Ǫtьbarь > *Udbar > Ubar i najzad dekompozicijom u Bar (tako Skok 1931 : 490; prihvata Popović 1958 : 304). Stsrp. lokativ vq bari (tek docnije M barM, Daničić s. v.) svedoči o prvobitnoj palatalnoj promeni *Barь, Barja, nastaloj kao odraz lat. io-osnove. Pada u oči da srp. oblik imena čuva prvobitno lat. b-, dok it. Antivari odražava mlađi grčki izgovor ovog glasa, a alb. Tivar iz- vodi se preko italijanskog (Skok 1 : 46 s. v. anti-; Popović l. c.).7 V knjigi Mirjane Detelić Epski gradovi – leksikon Aleksandar Loma povzema opazno spremenjeno etimologijo poleonima Bar Petra Skoka: I(storijska imena): Civitas Avarorum, Antibaris, Antivaris, Tivari, E(timološki podaci o imenu mesta): Stsrp. Barь, lok. 1219. vь velicěmь Bari, od lat. Barium, kako se zvao i grad Bari u Apuliji, s onu stra- nu Jadranskog mora, pa je Bar u srednjem veku nazivan i Antibari, Antivari ‘naspramni Bari’ (A. L .), pri čem Mirjana Detelić o ranoj istoriji Bara, za etimologiju relevantnoj, iznosi sledeća fakta: „Bar je osnovan verovatno u VII v., posle dolaska Slovena, iako nije isklju- čena mogućnost da je već ranije postojala tvrđava (castel, castrum) koji su, bežeći pred Slovenima, naselile romanske izbeglice iz Dokleje 6 Stanišić, Srpsko-albanski jezički odnosi, 13. Prevod: »Bar, ime, ki izhaja iz ANTIBARI (preko *\tqbarx > *udbar > *dbar), medtem ko je Albanska oblika Tivar italijanskega porekla, Antivari [Skok, Arhiv I, 1923, 1-26; Popović, ZfsPh XXVI, 301-324].« (Prev. J.K.) 7 Bjeletić et al., Etimološki rečnik srpskog jezika, 177. Prevod: »Iz praslovanskega imena mesta (Anti-) Barium. Isto ime, Barium, je v antiki nosilo tudi znano mesto na nasprotni obali Jadranskega morja v Apuliji, danes Bari, s.-h. nekoč tudi Bȁr (RJA), zato je bil ta označen za »Bar nasproti«; v slovanskem govoru se je morda uporabljalo prvotno ime brez tega dodatka, ki pa bi lahko odpadel tudi po fonetičnem razvoju: Anti-barium > Ǫtьbarь > *Udbar > Ubar, nazadnje pa preko dekompozicije v Bar (tako Skok 1931: 490; sprejema Popović 1958 : 304). Stsrp. lokativ vq bari (šele kasneje M barM, Daničić s. v.) priča o prvotni palatalni premeni *Barь, Barja, do katere je prišlo na podlagi lat. osnove na io-. V oči pade srbska oblika, ki ohranja prvotni lat. b-, medtem ko it. Antivari odraža mlajšo grško izgovarjavo tega glasu, alb. Tivari pa se izvaja iz italijanščine (Skok 1 : 46 s. v. anti-; Popović, l. c.).« (Prev. J.K.) 65Etimologija poleonima Bar (Doclea ‒ Duklja). Iz Duklje je u Bar bila prenesena episkopska sto- lica, kasnije i arhiepiskopska, a od XVI v. stolica ‘primasa Srbije’. U ranom srednjem veku Bar je pripadao vizantijskoj temi Drač, a 989. zauzeo ga je bugarski car Samuilo. Potom je ponovo u vlasti Vizantije do sredine XI v., kada je, posle bitke pod Rumijom (1042), ušao u sastav Zete i postao sedište katoličke nadbiskupije (1189). U vlasti Nemanjića bio je od 1181. do 1360. U to vreme imao je povlastice srp- skih vladara, gradsku autonomiju, statut, grb i sopstveni bronzani novac koji je nosio oznaku ‘d’Antivar’.” 8 2. PROBLEMI DOSEDANJIH ETIMOLOGIJ Kot lahko vidimo, so osnovni problemi obstoječih etimologij poleonima Bar naslednji: ‒ najstarejša zabeležena oblika in najstarejši eksonim (10. stol.) poleonima Bar ima predpono Anti-: biz. gr. Αντίβαρις [antivaris] (Porfirogenet, De admin. imp. 30.97). Prav tako imajo začetni Anti- vsi drugi eksonimi v zabeleženi ali vsaj starejši in predpostavljeni obliki: ital. Antivari, srv. lat. (v Italiji) Antivarum (1022), Antibarum (1067), srv. lat. (v Papeški državi) Civitas Avarorum (1120) = napačno brano *Civitas A۰varorum = *Civitas Antivarorum (up. Epl: 4, A۰A۰C; branje Ž. V.), *Antivari > šipt. Tivari (1369.) > Tivar. Prav tako ima predpono Anti- tudi najstarejša zabeležena domača romanska oblika: lok. it. (na kovancu) Antivar (≈ 1181–1360). Po drugi strani so vse zabeležene domače srbske oblike mlajše od večine eksonimov: barq (1198), barskQi (1303), baraninx (1333) in brez začetnega Anti-. Prav tako pri njih – če so kdaj vsebovale začetni Anti- – latinski -b- med vokaloma ni prešel v romanski -v-, kot bi pričako- vali po tipu lat. caballae »kobile« > »Kovale nekdanje njive v vasi Konjsko v Hercegovini« (Đurić-Kozić 2004: 556; etim. Ž. V.); ‒ če je bil začetni Anti- prisoten v srbski praobliki, se poraja vprašanje, ali sta oba zloga odpadla v romanofonem ali slovanofonem, točneje srbofonem okolju, ali morda eden v enem, drugi pa v drugem jezikovnem okolju; 8 Detelić, Epski gradovi – leksikon, 37. Prevod: »Z(godovinska imena): Civitas Avarorum, Antibaris, Antivaris, Tivari, E(timološki podatki o imenu mesta): Stsrp. Barь, lok. 1219. vь velicěmь Bari, od lat. Barium, tako kot se je imenovalo tudi mesto Bari v Apuliji, na nasprotni obali Jadranskega morja: zato se je Bar v srednjem veku imenoval tudi Antibari, Antivari »nasprotni Bari« (A.L.). Pri tem Mirjana Detelić v zvezi z zgodnjo zgodovino Bara navaja naslednja, za etimologijo pomembna dejstva: »Bar je verjetno nastal v 7. st., po prihodu Slovanov, čeprav ni izključeno niti to, da je že pred tem obstajala trdnjava (castel, castrum), ki so jo naselili romanski priseljenci iz Dokleje (Doclea-Duklja), ki so bežali pred Slovani. Iz Dokleje so v Bar prenesli tudi sedež škofije, kasneje nadškofije, ki je od 16. st. sedež srbskih primasov. V zgodnjem srednjem veku je Bar pripadal bizantinski temi Drač, l. 989 pa ga je zavzel bolgarski kralj Samuel. Nato je do sredine 11. stoletja ponovno v lasti Bizanca, medtem ko po bitki pod Rumijo (1042) pripade Zetski državi in postane središče katoliške nadškofije (1189). Nemanjićem pripada od 1181 do 1360. V tem obdobju je mesto od srbskih vladarjev dobilo posebne privilegije, imelo je mestno avtonomijo, statut, grb in svoj bronast denar, ki je nosil oznako ‘d’Antivar’.« (Prev. J.K.) 66 Žarko Veljković ‒ ker je »Bar je verjetno nastal v 7. st., po prihodu Slovanov, čeprav ni izključeno niti to, da je že pred tem obstajala trdnjava (castel, castrum), ki so jo naselili romanski priseljenci iz Dokleje (Doclea-Duklja), ki so bežali pred Slovani«,9 z upoštevanjem razvoja, paralelnega razvoju poleonima Bar (lat. Barium, nepreg. lok. nahajanja *Variī > pozno lat. in rom. *Varī > ital. Bari) lahko rečemo, da se je praoblika poleonima Bar glasila bodisi na lat. *-barium ali pozno lat. in rom. *-barī; ‒ fonetično gledano lahko -v- med vokaloma v eksonimih posredno ali neposredno izvira iz latinskega b oziroma romanskega v ali pa predstavlja fonetični vpliva biz. gr. Αντίβαρις [antivaris]. Kako vsa ta nasprotja uskladiti in dati zadovoljiv etimološki odgovor? 3. PR EDLAGANE R EŠITVE PROBLEMOV DOSEDANJIH ETIMOLOGIJ Petar Skok začne s splošno idejo: lat. *Antibarium > balk. rom. *Tibar > srb. Bar, tj. tako romanofona kot srbska; skupna praoblika je torej imela predpono *Anti-, lat. *Antibarium. Od nje v balkanski romanščini z dekompozicijo od- pade začetni *An- [ân], in sicer zaradi mešanja s predlogom in [în], in od tod srb. Bar. Po drugi strani lat. *Antibarium da it. Antivari. Od tega v balkanski romanščini zaradi mešanja s predlogom in [în] z dekompozicijo odpade za- četni An [ân], in od tod šiptarsko Tivari, danes Tivar. V delno spremenjeni etimologiji Petar Skok ohranja vse elemente prvotne etimologije, opusti le idejo, da od lat. *Antibarium v balkanski romanščini zaradi mešanja s predlogom in [în] z dekompozicijo odpade začetni *An- [ân], in predlaga razvoj: lat. *Antibarium > jsl. */- > *Ubar > *u Bar > srb. Bar, tj. tako romanofon kot srbski, torej skupna praoblika je imela predpono *Anti-, lat. *Antibarium. Oblika je »neokrnjena« prešla v južno slovanščino in dala */tqbar áq, od koder stsrb. *oubar áq, po dekompoziciji *ou bar áq > bar áq > srb. Bar. Zdi se mi, da je Skok svojo idejo spremenil, ker ni našel primera za odpad začetnega *An- v balkanski romanščini. V opazno spremenjeni etimologiji Petar Skok opusti idejo, da je srbska praoblika imela predpono *Anti- in predlaga razvoj: primarno lat. *Barium > srb. Bari; učeno gr. antí + lat. *Barium > sekundarno *Antibarium > ro- manofonske oblike na *Anti-, (*)Anti-. Srbska praoblika torej naj ne bi imela začetnega *Anti- in je starejša, romanska pa ga ima in je mlajša. Petar Skok dalje tudi opusti idejo, da je italijanska praoblika lat. *Antibarium, temveč da je to biz. gr. Αντίβαρις [antivaris], kakor tudi idejo, da je od it. Antivari v balkanski romanščini po dekompoziciji zaradi mešanja s predlogom in [în] odpadel začetni An- [ân], iz česar naj bi izviralo šipt. Tivari, danes Tivar, in 9 Prim. op. 8. 67Etimologija poleonima Bar predlaga razvoj: biz. gr. Αντίβαρις [antivaris] > it. Antivari > šipt. *Antivari > Tivari (1369) > Tivar. Zdi se mi, da je Skok uvedel te spremembe, ker je imel pri prejšnji etimologiji tri zaporedne neizpričane oblike: */tqbar áq > *oubar áq > *ou bar áq, prav tako pa ni imel primera ohranitve balkanskoromanskega -b- v položaju med vokaloma. Ivan Popović predela delno spremenjeno etimologijo Petra Skoka in predlaga razvoj lat. *Antibarium > jsl. */tqbar áq > stsrb *oudbar áq > po de- kompoziciji *ou dbar áq > poenostavitev soglasniškega sklopa *ou bar áq > bar áq > srb. Bar. Vanja Stanišič se ravna po Ivanu Popoviću, ki je predelal delno spreme- njeno etimologijo Petra Skoka, vendar poleonim Bar izvaja iz rom. *Antibarī. Aleksandar Loma se ravna po opazno spremenjeni etimologiji Petra Skoka, medtem ko Etimološki rečnik srpskog jezika kot mogoči dopušča tako delno kot opazno spremenjeno etimologijo Petra Skoka. Zdi se mi, da se je uredništvo Etimološkega slovarja srbskega jezika odločilo za takšno rešitev, ker je Petar Skok obe etimologiji poleonima Bar utemeljil z močnimi argumenti. 4. R EŠITEV PROBLEMOV DOSEDANJIH ETIMOLOGIJ V nadaljevanju bi želel izraziti nekaj pripomb na predlagane etimologije ter na njihovo jezikovno in izvenjezikovno argumentacijo ter poskusiti priti do zadovoljive etimološke rešitve Prvo vprašanje, ki se zastavlja, je, ali se je praoblika poleonima Bar glasila na lat. *-barium ali na pozno lat. in rom. *-barī. Ker je najstarejša izpričana romanofonska oblika ital. Antivari na -i, lahko sklepamo, da se je praoblika poleonima Bar glasila na pozno lat. in rom. *-barī oziroma da je praoblika poleonima Bar pozno latinska ali romanska in se je glasila na *-barī. Kot smo pokazali zgoraj, najstarejša oblika in najstarejši eksonim poleo- nima Bar vsebuje začetni Anti-. Začetni Anti- imajo tudi vsi ostali eksonimi v ohranjeni ali vsaj v starejši, predpostavljeni obliki, začetni Anti- pa imajo tudi najstarejše izpričane domače romanofonske oblike. Po drugi strani so vse zabeležene srbske oblike mlajše od večine eksonimov in nimajo začetnega Anti-. Naravni zaključek je, da je tako romanofonska kot srbska, torej skupna praoblika morala imeti začetni Anti-. Če te rešitve ne sprejmemo, pomeni, da pristajamo na drzno predpostavko, da so Grki, Bizantinci, »nalepili« gr- ški predlog ἀντί na obstoječe ime mesta, pozno lat. ali rom. *Barī, ali da so izobraženi romanofoni dodali latinski in romanski prefiks anti- na obstoječe ime pozno lat. ali rom. *Barī in se je tako preimenovano mesto imenovalo pozno lat. ali rom. *Antibarī. Zakaj pravim, da je takšna predpostavka drzna? Ker zanjo ali njej podobno predpostavko ni analogije v antični ali romanski 68 Žarko Veljković toponimiji.10 Po drugi strani je glede na geografsko lego Bara logično in spre- jemljivo, da so mesto po ustanovitvi poimenovali z oznako »nasprotni Bari«, torej z omenjenim latinskim in romanskim prefiks anti- in z imenom mesta z druge strani Jadranskega morja, pozno lat. ali rom. *Barī, kar je normalna praksa antične toponimije. Naslednje vprašanje je, ali je praoblika *Antibarī poznolatinska ali ro- manska. Zabeležen je prehod lat. anti- > rom. ante-, vzp. anti-, prim. lat. antíphona > rom. *antéfona in *antefóna > stfr. antievre in antievene, da- našnje fr. antienne »antifona«, in tudi rom. *antífona in *antifóna oziroma *antifonáryu > stfr. antefle, antefie, antefe, anteife, anteine, antoine in ante- vene »isto« oziroma antefinier, današnje fr. antiphonaire »antifonski, pevec antifon«;11 morda tudi naše anđekrst, če izvira od *antekrst.12 Iz tega sledi, če bi bila oblika poleonima Bar pozno lat. *Antibarī, bi pričakovali rom. obliko *Anterbarī, ki je ni, kar potrjuje nastarejša zabeležena domača romanofonska oblika lot. it. (na kovancu) Antivar. Zato sklepamo, da je praoblika poleoni- ma Bar morala biti romanska in se je glasila rom. *Antibarī. Popovićev predlog dekompozicije s poenostavitvijo soglasniškega sklo- pa stsrb. oudbar áq > *ou dbar áq > *dbar áq > srb. Bar ali Skokov obratni predlog poenostavitve soglasniškega sklopa z dekompozicijo *oudbar áq > *oubar áq > *ou bar áq > bar áq > srb. Bar ne moreta držati, saj je začetno Udb- fonetično mo- žno tako v starem kot v sodobnem srbsk(ohrvašk)em jeziku, prim. Udbina »mesto v Bosni; mesto v Liki;13 del mesta Kljen v Hercegovini«,14 Udbinja »me- sto na Hrvaškem«,15 celo Udbar (!) »reka in nekdanje mesto ob izlivu Neretve v Hercegovini, omenjeno v Erlangenskem zborniku«.16 S tem je samodejno izključena možnost, da bi oba zloga začetnega Anti- lahko po fonetični poti odpadla v slovanščini oziroma srbščini: rom. *Antibarī > jsl. */tqbar áq > stsrb. *oudbar áq > bar áq > srb. Bar, saj bi na takšen način nastala oblika *oudbaráq, iz katere, kot smo pokazali zgoraj, fonetično ne more nastati današnja oblika Bar. Po drugi strani je izključena tudi možnost, da bi oba zloga začetnega Anti- lahko fonetično odpadla v romanofonskem okolju, saj Petar Skok na- vaja primere za odpad samo prvega zloga *An- [ân] v balkanski romanščini po dekompoziciji zaradi mešanja s predlogom in [în]: »…Antibarum pri nas 10 Prim. Grässe, Orbis Latinus, 19, 20, Anti-. 11 Fouché, Phonétique historique du français, 199; Greimas, Dictionnaire de l’ancien français, 30, antefe; Darmesteter, Cours de grammaire historique, 81, 82. 12 Bjeletić et al., Etimološki rečnik srpskog jezika, 170, antihrist; etim. Ž. V. 13 Đorđević in Vasić, Imenik mesta u Jugoslaviji, 406 14 Dedijer, Hercegovina, 247 15 Đorđević in Vasić, Imenik mesta u Jugoslaviji, 406 16 Dedijer, Hercegovina, 419, 378; Đorđević in Vasić, Imenik mesta u Jugoslaviji, 406, Udb-: Gezeman, Erlangenski rukopis, № 86. Mesto Udbar je omenjeno v Erlangenskem zborniku v pesmi 86 kot (s strani pisarja Nemca!) nenatančno zabeležen hapax legomenon Udvar; v njegovi relativni bližini je reka Cetena (Cetina), od njega relativno oddaljeno pa je mesto Satr- (Zadar) (Gezeman, Erlangenski rukopis, № 86). Za beleženje Udb- z Udv- v Erlangenskem zborniku prim. ime mesta Udbina, ki je zabeleženo kot Udvina, medtem ko je prebivalec Udbine na različnih mestih Udbinjan(in), Udvinjan ali Udvijan (gl. Register v: Gezeman, Erlangenski rukopis). 69Etimologija poleonima Bar > Antivari, v srednjem veku tudi Tivari z izpuščenim an, ki se je enačilo z in (gl. za dokaze na Klaićevem zemljevidu in v Acta et diplomata Albaniae)… Z izpadom kot v Dautonia nam. Andautonia PW I 2120 v Panoniji in v Tivari nam. Antivari bi tudi *Antininia moglo dati *Tĭnīnia.«17 Na to lahko rečem, da gre prej za tendenco balkanske romanščine in dalmatoromaščine, da pred naglasom z afajrezo odpade prvi zlog, na primer it. antipạtico > dubr. rom. *antipatiko > [an-] *tipatiko, iz česar naše anti- patik »neljub, neprijeten, odvraten« in antipatnik, tipatnik, tipatni »hudič, *zloben.«18 Skokov predlog afajreze prvega zloga an- v šipt. je treba zavreči in sprejeti, da je do nje prišlo v balkanski romanščini. Če bi it. Antivar prešlo v šipt. v polni obliki, bi dobili star. šipt. *Ndivari, sodobno *Ndivar, ta oblika pa ne obstaja; prim. začetno Vnt- > nd- v prevzetih besedah v šipt.: vlat. *al- teráre > it. *anterạre > šipt. ndërónj »spremeniti, zamenjati«; it. interẹsse > šipt. nderés »obresti«; vlat. inter medium > balk. rom. *întermedž(u) > šipt. ndërmjet »sredi, med«; it. *intonạta > šipt. ndonatë »dober glas, slava.«19 Tako ne gre drugače, kot da bi zaključili, da je začetno Anti- v rom. *Antibarī fonetično odpadlo, tako da je prvi zlog An- odpadel v romano- fonskem, drugi zlog -ti- pa v slovanofonskem oziroma srbofonskem okolju. Na enak način je v romanofonskem okolju odpadel tudi prvi zlog An- v it. Antivari. Iz tega sledi, da je razvoj poleonima Bar tekel na naslednji način: *Antibári > balk.-rom. *Antibári > *Tibári > jsl. *t(q)ba Ðr ×q (g. r ×a) [t(ь)baŕь, t(ь) barja] > *dba Ðr ×q (g. -r ×a) [dbaŕ ь, dbarja] > strb. ba Ðr ×q (g. -r ×a) [baŕь, barja] > ba Ðrq (g. –ra) [barь, bara] > srb. Bâr in Bȁr.20 Mogoče je tudi reči, da je na afajrezo v it. Antivari morda vplivala z afaj- rezo skrajšana balkanskoromanska oblika *Tibári in poleg nje južnoslovan- ska oblika *t(q)ba Ðr ×q, obe z začetnim T-. Z razvojem *t(q)ba Ðr ×q > *dba Ðr ×q > ba Ðr ×q, ba Ðrq > Bar, pri katerem ni zabeleže- na niti ena od starejših oblik, temveč le eksonimna vzporednica balk. rom. *Tivári, se lahko primerja razvoj *t(q)ninx > Knin, pri katerem prav tako ni zabeležena nobena starejša oblika, temveč le eksonim srlat. Tinínium in biz. gr. Tνήνα.21 Velja pa pripomniti še nekaj. Kot vidimo iz razvoja (iz lat. in vlat. mons, cabállus) rom. *Monte-kabállu, *Mont-kabállu oziroma vzh. rom. *Mont- kobállu > balk. rom. *Monkoval(u) > sodobnfo Mukoval »gora blizu Bara«,22 dá latinski in romanski b23 v položaju med vokaloma v balkanski romanšči- ni v, zato bi pričakovali (neobstoječo) primarno balkanskoromansko obliko 17 Prim. op. 1. 18 Bjeletić et al., Etimološki rečnik srpskog jezika, 169, antipatik; dalm.-rom. *anti- > *ti-, *zloben Ž. V. 19 Meyer, Fjalor etimologjik i gjuhës Shqipe, 345–49, nd-, it. *anterạre, *intonạta Ž. V.; Skok, Etimologijski rječnik, 47, antrešelj; 338, črez. 20 Za naglasno dvojnico gl. zgoraj. 21 Skok, Etimologijski rječnik, 109, Knin. 22 Skok, Dolazak Slovena na Mediteran, 193. 23 Drašković, Uporedna gramatika romanskih jezika, 34. 70 Žarko Veljković *Tivári, iz katere nikakor ne bi moglo nastati današnje Bar, temveč neobsto- ječe *Tvar. Vendar v balkanski romanščini in dalmatoromanščini ne pride do premene lat. in rom. medvokalnih labialov p ali b oziroma (po sonorizaciji p > b) medvokalnega b v bilabialni β in dalje v v drugem delu zloženke, kadar je razvidna pomenska povezava z njeno osnovno obliko, npr. vlat. *tripedulium »trinožec« da rom. *trepedolya in (zaradi *pede »noga«) dalm. rom. *trepé- dolja, *trepedlja, *trepelja, naše *trepyl], trepiÍlja,24 ne pa rom. *trepedolya in (neobstoječe) dalm. rom. *trebédolja, *treβedlja, *trevelja, naše *trevyl], *treviÍlja, kakor bi pričakovali po razvoju vlat. *lapidaria > rom. *lapidarya > dalm.-rom. *labidarja > *laβidarja > *laβdarja > *Laβdara > Lavdara > naše Lavdara (Mala in Vela) »otok kot otok Sali na Hrvaškem«.25 Rečemo lahko torej, da je lat. *Antibarium »Bar« med razvojem v romanščini in balkanski romanščini ohranilo medvokalni b zaradi ohranitve pomena »Bar(i) nasproti Barija« oziroma pomenske zveze z lat. Bárium »Bari«, tj. it. Bari »isto«. 5. NAGLASNA DVOJNICA BÂR IN BȀR Na koncu naj omenimo in razjasnimo še naglasno dvojnico Bâr in Bȁr. Primarna oblika je bila stsrb. ba Ðrq z genitivom ba Ðra, z izpadom končnega pol- glasnika v nominativu (in v akuzativu) pa se je samoglasnik podaljšal in do- bil dolgi padajoči naglas26 stsrb. ba Ðrq > srb. Bâr, tako da smo prvotno imeli naglasno premeno tipa rôd, rȍda,27 torej Bâr, Bȁra z akuz. Bâr: Bâr Bȁra Bȁru Bâr (Bȁru) Bȁrom *Bàru. Pozneje je z izravnavo naglasa prišlo do naglasne spremembe ali Bȁr, Bȁra (tip bȍk, bȍka):28 Bȁr Bȁra 24 Skok, Od koga naučiše, 93; Drašković, Uporedna gramatika, 20, 25; Väänänen, Introduction au Latin vulgaire, 52; Peco, Pregled srpskohrvatskih dijalekata, 71. 25 Skok, Slavenstvo i romanstvo, 128; Väänänen, Introduction au Latin vulgaire, 88, Filipi, Otok Lavdara, 125. 26 Belić, Osnovi istorije srpskohrvatskoga jezika, 166, 167. 27 Stevanović, Savremeni srpskohrvatski jezik, 216. 28 Prav tam, 217. 71Etimologija poleonima Bar Bȁru Bȁr (Bȁru) Bȁrom Bȁru ali pa Bâr, Bâra (tip grâd, grâda):29 Bâr Bâra Bâru Bâr (Bâru) Bârom Bâru Ta naglasna alternacija je – vsaj meni in mojemu jezikovnemu občutku – pri- merljiva s premeno v besedi čvôr oziroma čvȍr, ki jo pregibam čvôr, čvôra …, čvôr …, čvóru, redkeje čvȍr, čvȍra …, čvȍr …, čvȍru, vendar se mi zdi sprejemljivo tudi čvôr, čvȍra …, čvôr …, čvòru. Prevod Janoš Ježovnik BIBLIOGR AFIJA Belić, Aleksandar. Osnovi istorije srpskohrvatskoga jezika, I: Fonetika. Beograd: Naučna knjiga, 1969. Bjeletić, M., et al. Etimološki rečnik srpskog jezika 1, 2. Beograd: SANU, 2003‒2006. Darmesteter, A. Cours de grammaire historique de la langue française III. Paris: Ch. Delagrave, 1895. Dedijer, J. Hercegovina. Gacko: DOB, 2004. Detelić, M. Epski gradovi – leksikon. Beograd: SANU, 2007. Drašković, V. Uporedna gramatika romanskih jezika. Sremski Karlovci, Novi Sad: IK Zorana Stojanovića, 1994. Đorđević, B., in B. Vasić. Imenik mesta u Jugoslaviji. Beograd: Službeni list, 1973. Đurić-Kozić, O. Šume, Površ i Zupci u Hercegovini. Hercegovina - antropogeografske stu- dije. Gacko: Društvo za očuvanje baštine, 2004. Filipi, A. R. Otok Lavdara. Geoadria 6. Zadar: HGD, 2001. Fouché, P. Phonétique historique du français II. Paris: Klincksieck, 1958. Grässe, J. G. T. Orbis Latinus. Berlin: Richard Carl Schmidt, 1922. Gezeman, G. Erlangenski rukopis starih srpskohrvatskih narodnih pesama. Sremski Karlovci: Srpska kraljevska akademija (SANU), 1925. 29 Prav tam, 215. 72 Žarko Veljković Greimas, A. J. Dictionnaire de l’ancien français. Paris: Larousse, 2001. Hoepl, M. Lexicon abbreviaturarum. Milano: Ulrico Hoepl, 1979. Meyer, G., Fjalor etimologjik i gjuhës Shqipe. Tirana: Çabej, 2007. Peco, A. Pregled srpskohrvatskih dijalekata. Beograd: Naučna knjiga, 1980. Popović, I. »Slaven und Albaner in Albanien und Montenegro.« Zeitschrift für Slavische Philologie 26, št. 2 (1958): 301‒24. Skok, P. Studije iz ilirske toponomastike. Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju I. Beograd: T. R. Đorđević, 1923. ———. Les origines de Raguse. Slavia 10. Praha: AVČR, 1931. ———. Od koga naučiše jadranski Jugosloveni pomorstvo i ribarstvo? Split: Hrvatska štamparija Gradske štedionice Split, 1933. ———. Dolazak Slovena na Mediteran. Split: Jadranska straža, 1934. ———. Slavenstvo i romanstvo na jadranskim otocima. Zagreb: Jadranski institut JAZU, 1950. ———. Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I‒III. Zagreb: JAZU, 1971‒1973. ———. O podrijetlu Dubrovnika. Prevod Orsat Ligorio. Dubrovnik 22, 4. Dubrovnik: MH, 2011. Stanišić, V. Srpsko-albanski jezički odnosi. Beograd: SANU, 1995. Stevanović, M. Savremeni srpskohrvatski jezik I. Beograd: Naučna knjiga, 1985. Väänänen, V., Introduction au Latin vulgaire. Paris: Klincksieck, 1963. Seznam okrajšav alb. = albansko balk. rom. = balkanskoromansko biz. gr. = bizantinsko grško dalm. rom. = dalmatoromansko fr. = francosko hrv. = hrvaško it. = italijansko jsl. = južnoslovansko lok. = lokativ pozno lat. = poznolatinsko rom. = romansko s.-h. = srbohrvaško srb. = srbsko srlat. = srednjelatinsko srv. lat. = srednjeveškolatinsko stfr. = starofrancosko stsrb. = starosrbsko šipt. = šiptarsko vlat. = vulgarno latinsko vzh. rom. = vzhodnoromansko 73Etimologija poleonima Bar A CONTR IBUTION TO THE ETYMOLOGY OF THE POLEONYM BAR Summary The Етимолошки речник српског језика (Etymological Dictionary of the Serbian Language) provides the following etymology for the poleonym Бар (Бâр, Бȁр): “From the pre-Slavic name of the town (Anti-)Barium. Since the same name, Barium, was borne in antiquity by a more famous town on the opposite side of the Adriatic Sea, present-day Бари, Serbo-Croatian formerly also Бȁр (RJA), this Бари is interpreted as ‘the Бари opposite’, from the Greek ἀντι- ‘on the opposite side’. The Slavic variant may have reflected the primeval form of the poleonym, that is, the form without the prefix; alternatively, the prefix may have disappeared phonetically: Anti-barium > Ǫtьbarь > *Удбар > Убар, and finally by decomposition: у Бар (so Skok 1931: 490; accepted by Popović 1958: 304).” Indeed, Popović suggests *Удбар by decomposition: *у Дбар > Бар. The Etymological Dictionary of the Serbian Language continues: “The Old Serbian locative vq bari (and later M barM, Даничић s. v.) demon- strates an initial palatal declination: *Barь, Barja, as a result of the Latin io- base. What is striking is that the Serbian form of the town’s name retains the initial Latin b-, while the Italian Antivari reflects the newer Greek pronun- ciation of the consonant, and the Albanian Tivar is etymologised from the Italian (Skok 1: 46 s. v. anti-; Popović 1. c.).” The above etymology is basically correct. This article, however, argues that the etymon of the town’s present-day name, Бар, must have been in fact the Romance *Antibárī, since the prefix Anti- was present in the language field; moreover, the consonantal simplification *Удбар > Убар or decomposi- tion *Удбар > у *Дбар > *Дбар could never have occurred by a phonological process. The only possible conclusion is that the prefix Anti- in the Romance *Antibárī was phonetically dropped by Balkan Romance speakers, either completely or partially. It is further argued that the prefix Anti- disappeared partly in the Dalmatian Roman idiom, partly in the Slavic one. The proposed etymological progress of the poleonym Бар is: Romance *Antibárī > Balkan Romance *Antibári > *Tibári > South Slavic *t(q)ba Ðr ×q > *dba Ðr ×q > Old Serbian dba Ðr ×q > ba Ðrq > Serbian Бȁр and Бâр. Finally, the accentual alternation Бȁр: Бâр is explained by analogy with the lengthening of the accent in some parallel cases. Prevodi Prevod Lara Unuk Fragmenti grške stare komedije Izbor obsega fragmente različnih avtorjev grške stare komedije, ki je nasta- jala v obdobju od 6. do preloma med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. Za staro ko- medijo sicer velja, da se je godila v sodobnosti med običajnimi ljudmi in jo je zaznamoval močen politični naboj, vendar to ne izključuje prisotnosti mi- toloških zgodb in motivov. Nekateri bogovi in heroji v stari komediji nasto- pajo kot stalni liki s tipiziranimi lastnostmi (med njimi strahopetni Dioniz, pohotni Zevs in požrešni Herakles). Za njihovo upodobitev so značilni ljud- ski, karnevalski motivi, ki jih lahko povežemo z bahtinovsko kulturo smeha. Občasno se pojavljajo tudi pobožanstvene personifikacije, kot pri Aristofanu, ki v izbor sicer ni vključen. Kriterij izbora je bilo prav pojavljanje božanskih in mitoloških likov v komičnem kontekstu, bodisi v naslovu drame ali tekstu fragmenta. Oštevilčenje fragmentov sledi izdaji Rudolfa Kassla in Austina Colina Poetae Comici Graeci (Berlin: Walter de Gruyter, 1983–), izjemoma pa izdaji Theodorja Kocka Comicorum Atticorum fragmenta (Leipzig, 1880–88). EPIHAR M Busiris Drama verjetno izhaja iz pripovedi o Heraklovem obisku pri egipčanskem kralju Busirisu, Pozejdonovem sinu, ki je klal svoje obiskovalce in jih žrtvoval Zevsu, dokler ga ni premagal Herakles.1 Da je mit o Busirisu spadal v stalni nabor komiških tem, lahko sklepamo po komičnih prizorih z vaz iz 5. stoletja pr. n. št., isti naslov pa so uporabili še Kratin, Antifon, Mnezimah in Efipus ter Evripid za satirsko igro. 1 Kot literarno temo to zgodbo navaja Izokrat v Govorih 11.37. 78 Fragmenti grške stare komedije 18 Najprej, če bi ga videl jesti, bi umrl. Iz grla mu bobni, čeljust škrta, udarja kočnik, škripa podočnik, sika z nosnicami, miga z ušesi.2 Hebina svatba Drama opisuje Hebino in Heraklovo svatbo, na kateri se pojavijo Pozejdon, Atena, Dioskurja in muze, ki pojejo, jejo in plešejo. Epiharm mit prireja zaradi komične- ga učinka. Muze so, na primer, pri njem hčerke Pierosa in Pimpleis, ki ju Krystyna Bartol3 zaradi asociacije na πίων (»debel«) in πίμπλημι (»polnim«) prevaja kot Debeluh in Debeluhinja. Komedija je bila kasneje predelana in je dobila naslov Μούσαι. 40 ... prinaša raznovrstne školjke, morske polže, aspede, lupinarje, rakce, pla- ščarje, pokrovače, gosi, škrlatnike, zaprte ostrige, razkleniti jih je težko, poje- dli jih bomo pa z lahkoto ... 48 Sam Pozejdon se je pripeljal na feničanskih trgovskih ladjah in pripeljal izvr- stne ocvrte dobrote, ploščiče in papagajevke, in ne bi bilo prav, če bi bogovi odvrgli četudi samo njihove iztrebke. Odisej dezerter Komedija je verjetno predelava epizode iz Odiseje (4.242–258), v kateri se Odisej vti- hotapi v Trojo pod pretvezo, da se je sprl z Ahajci. Odisej se v njej boji stopiti pred Ahajce, saj ni izpolnil svojega poslanstva, od tod morda poimenovanje dezerter v naslovu. Nastopijo tudi Sirene, ki pa ga ne očarajo s hvaljenjem, temveč z opevanjem kulinaričnih dobrot. Lik Odiseja se je v Epiharmovih komedijah pojavil večkrat, saj je poleg Odiseja dezerterja napisal še Odiseja brodolomca, Sirene, Kiklopa in Filokteta. 99 Čuval sem prašička sosedov med elevzinskim praznikom in ga čudežno izgu- bil, ne da bi hotel. In rekel mi je, da sem trgoval z Ahajci, in prisegal, da sem jim predal prašička.4 2 Fragment opisuje Herakla kot požrešneža. Požrešnost (βουλιμία) je Heraklova stalna komična lastnost. 3 V: Krystyna Bartol in Jerzy Danielewicz, Komedia grecka od Epicharma do Menandra: Wybór fragmentów (Varšava: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2011), 59. 4 Verjetno je govorec Odisej v vlogi svinjskega pastirja in najbrž tudi prašičjega tatu. 79Fragmenti grške stare komedije MAGNES Dioniz 1 Si že videl cvrčati vroče palačinke, ko jih poliješ z medom? EKFANTID DIMNI Satiri 1 saj mora kupec pojesti kuhane svinjske parklje Iz neznane drame 4 Evij,5 gospod z lasmi iz bršljana, pozdravljen. KR ATIN Kravji pastirji Vsebina komedije ni znana, nekateri raziskovalci pa menijo, da so kravji pastirji iz naslova častilci Dioniza v podobi bika. Iz fragmenta 18 lahko razberemo odpor do novih, ženskih kultov, kakršnega izražata tudi Aristofan, npr. v Lizistrati, in Evpolis v Namakalcih. 17 Ki ni dal Sofoklu zbora, ko ga je prosil za to, dal pa ga je Kleomahu, ki se mi ne bi zdel vreden, niti da nastopi pred mano na adonijah. 5 Εὔιος je eno izmed Bakhovih imen. 80 Fragmenti grške stare komedije Vaje Gre za metaliterarno komedijo, o kateri lahko sklepamo, da opisuje vaje pred upri- zoritvijo, mogoče parodira kakšno tragedijo. V tem odlomku bi lahko bila nago- vorjena Kratinova Muza ali Komedija, za katero vemo, da kot dejaven lik nastopa tudi v njegovi Flaški. 38 ker si bila osovražena zaradi črpanja lepih triambov Dioniz Aleksander Leta 1904 je bil objavljen papirus s hipotezo k Dionizu Aleksandru (P. Oxy. 663), zato je vsebina te komedije znana skoraj v celoti. V njej se Dioniz našemi v Parisa, namesto njega razsodi o sporu med Hero, Ateno in Afrodito in nato ugrabi lepo Heleno. Ko začnejo Parisa preganjati pobesneli Ahajci, se odpravi iskat prevaran- ta. Dioniz skrije Heleno v košaro in se spremeni v ovco, vendar ju Paris vseeno prepozna. S Heleno se oženi, Dioniza pa zvezanega izroči Grkom. V komediji se pojavita še Hermes in zbor satirov, o katerem vemo le, da na koncu igre Dionizu obljublja zvestobo. Iz hipoteze izvemo tudi, da gre za satiro na Perikla, ki je pahnil Atene v vojno, nekateri filologi zato Dioniza vzporejajo z likom Paflagona, ki v Aristofanovih Vitezih predstavlja Kleona. 37 Tukaj pa so škarje, s katerimi strižemo ovce in pastirje. 40 A: Kako je bil opravljen? To mi povej. B: Imel je tirs, žafranasto oblačilo, vezen pisan plašč in kozarec. 43 Ne, temveč hoditi po zelenih kravjekih in ovčjih bobkih. 44 V košarah bom odpeljal pontske bedake. Ali: V košarah bom odpeljal slanike s Črnega morja. 45 ta bebec pa lazi kot ovca in se oglaša be, be. 81Fragmenti grške stare komedije 46 Skupaj z nepovabljenimi, ki imajo pijavke v grlu, prispevši na večerjo. 47 Nisi namreč prvi, ki lačen prihajaš na večerjo nepovabljen. 48 Zdel sem se kot oskubljeno ovčje runo. 49 gosji pastirji, kravji pastirji 50 in postelja, obložena z zeleniko Ubežnice Ta komedija bi lahko bila parodija na Ajshilove Pribežnice (pri Ajshilu so to Danaide) ali Elevzince.6 Govorec v odlomku je najbrž Tezej, ki je na poti iz Trojzena v Atene ubil elevzinskega vladarja Kerkiona. 53 Zgodaj zjutraj sem našel Kerkiona, ki se je lajšal v zelenjavi, in sem ga zadavil. Evmenide V istoimenski Ajshilovi tragediji je to naziv Erinij, potem ko postanejo naklonjene Atenčanom. Kock ta naslov sicer razlaga drugače, kot Εὐνεῖδαι, Evnejevi sinovi.7 Evnej je bil sin Jazona in Hipsipile, začetnik rodu kitaristov in zborskih plesalcev ter Dionizov pravnuk. 6 Ian Storey, Fragments of Old Comedy III, Loeb Classical Library (Cambridge, Massachusetts, 2011), 296–297. 7 Kock, Comicorum Atticorum fragmenta, 34. 82 Fragmenti grške stare komedije 70 Dajalka v figovih sandalih.8 Tračanke Vsebina komedije ni znana, vendar nekateri filologi zaradi naslova, omemb Pana, Bendis, Kibebe (matere bogov) in igre na avlos menijo, da gre za zgodbo o Bendis, ki je prispela v Atene skupaj s svojimi častilkami. Po drugi razlagi bi naslovne Tračanke lahko bile zbor traških suženj, morda pa gre za parodijo na Ajshilovo izgubljeno istoimensko tragedijo. Vsebuje politične aluzije, kakršne pri starejših avtorjih niso ohranjene. Kratin je začetnik atiške politične komedije in si je za naj- ljubšo tarčo izbral Perikla, podobno kot Aristofan Kleona. 73 Prihaja Periklej, Zevs z glavo v obliki morske čebule, ki ima na čeladi odeon, zdaj ko je mimo nevarnost ostrakizma.9 Nemezis Povzetek komedije je ohranjen v epitomi iz Eratostenovih Pozvezdenj: »Pravijo, da si je Zevs v obliki te živali [laboda] poželel Nemezis, ker je ta povsem spremenila obliko, da bi očuvala devištvo, in tedaj je postala labodka. Tako se je tudi sam v obliki tega ptiča spustil v Ramnunt v Atiki in tam zapeljal Nemezis. Ona pa je znesla jajce, iz katerega se je izvalila in rodila Helena, kot pravi pesnik Kratin.«10 V zgodbi nastopi tudi Leda, ki do konca izvali jajce Nemezis. Takšno zgodbo je upodobil Fidija v templju ramnuntske Nemezis.11 114 Torej moraš postati velika ptica. 8 Δωρώ, »Dajalka«, je izmišljena boginja, tvorjena po vzoru atiških Θαλλώ, Καρπώ, Αυξώ. Takšni primeri kažejo, da Aristofan ni bil edini, ki si je jemal svobodo ustvarjanja novih bogov za komedije. Vzdevek »v figovih sandalih« je parodija na χρυσοπέδιλος, epitet Here, ki pomeni »v zlatih sandalih«. Συκοπέδιλε asociira na izraz συκοφάντης, »ovaduh«. 9 Kratin s primerjavo z Zevsom izpostavlja Periklove samodrške težnje ali pa njegovo šibkost do žensk (tj. do Aspazije). Komediografi so se pogosto norčevali iz Periklove velike glave. 10 [Eratosth.] Cat. 25. 11 Kock, Comicorum Atticorum fragmenta, 47, komedijo interpretira politično, Zevs naj bi predstavljal Perikla in Nemezis Aspazijo. 83Fragmenti grške stare komedije 108 Kock Leda, tvoj opravek: ždeti moraš na njem kot častitljiva kura, nič se ne boš raz- likovala od nje, da nam izvališ nekaj lepega in čudovitega iz tega jajca. Zakoni 131 Kmalu bo Zevs deževal rozine. (Tj.: Kmalu bodo deževale rozine.) Odisej in druščina To komedijo Platonij v Περὶ διαφορὰς κωμωιδίων omenja kot izjemo od pravila, da je stara komedija politična in srednja mitološka: »Kratinovi Odiseji namreč ne vsebujejo kritike nikogar [tj. nobene osebe], temveč se v njih posmehuje Homerjevi Odiseji.« 12 145 Vzemi že to in spij in me potem takoj vprašaj po imenu. 146 Nikoli še nisem in ne bom spil toliko marona.13 147 Kiklop: Kje si le videl tega moža, dragega sinu Laerta? Odisej: Na Parosu, kupoval je ogromno kumarico, dozorelo za seme. 150 V zameno za to bom zgrabil vas zveste tovariše, vas popražil, skuhal, spekel na oglju in ocvrl, vas pomočil v slanico in omako iz slanice in kisa in še v toplo omako iz česna in slanice, in tistega izmed vas vseh, ki se mi bo zdel najbolj zapečen, bom požrl, vojščaki. 12 Platonij, Fragmenta de comoedia Graeca, 56. 13 Maron je vrsta vina. 84 Fragmenti grške stare komedije 151 Tiho, bodite zdaj vsi tiho, in boste takoj izvedeli vso zgodbo! Naša domovina je Itaka, plujemo pa z božanskim Odisejem. Vsevidni Natančna vsebina komedije ni znana, morda pa se v njej pojavlja motiv Argosa, pošasti s stotero očmi, ki po Herinem ukazu straži Io. Vsevidni je bil njegov vzdevek. 163 Nositi dve glavi, oči pa nepreštevne. Bogastva Po papirusnih fragmentih, objavljenih leta 1930, vemo, da so zbor predstavljali Titani, poimenovani tudi »Bogastva«. Titani so zdaj svobodni in »tukaj« (najbrž v Atenah) iščejo svojega starega sorodnika, o katerem lahko domnevamo, da je Prometej. Titani na zemlji obračunavajo s tistimi, ki so si nepravično pridobili bo- gastvo. Komedija vsebuje elemente utopične zlate dobe, je parodija dveh mitov, in sicer mita o vklenjenih Titanih (Heziod, Teogonija 715–814) in o bogatih zlatih časih (Heziod, Dela in dnevi 110–120). 171, 11–16 Po rodu smo Titani, ko je vladal Kronos, so nam rekli Bogastva, takrat so govorili ... je požrl z brusnimi kamni, kar ste pohvalili z veliko izžvižgavanja. Nato goljufaš Zevsa. 171, 22–26 ko je tiranska oblast razpuščena in vlada ljudstvo, smo prihiteli sem iskat svojega starega brata, čeprav je že slab. 171, 63–70 Vzdrami mi, srce, pretehtane besede, naravnane na govor. Pri tem so potreb- ne poklicane priče! Zdaj je namreč zaželeno moža iz Sterije, ki mu pravijo Hagnon in demos ... Ta ni po pravici bogat, tako da mu bo še žal. ... Temveč je zagotovo star bogataš in ima od nekdaj ... 85Fragmenti grške stare komedije 172 Bog jim je sam od sebe pošiljal dobrine. 175 Ali je res, kar pravijo, da se tam lahko vsi tujci, ki pridejo, dobro gostijo na pojedini [kopis]14? In da v javnih dvoranah pričvrščene visijo krvavice, da si staroste lahko od njih odgriznejo z zobmi? 165 Kock Njihov kralj je bil nekdaj Kronos, in v tistih časih so kockali s hlebci kruha, v palestrah pa so padale na tla zrele ječmenove pogače skupaj z listnatimi žrtvenimi kolači.15 Hironi Kentaver Hiron je bil učitelj mnogih grških junakov, med drugimi Jazona in Ahila. Ker je bil nesmrten, vendar ranjen, je zamenjal uklenjenega Prometeja na njegovi skali. Vidi se, da se v igri pojavlja opozicija med danes in nekoč (kot je tipično za komedijo, je to razmerje slabšega proti boljšemu). Ker se pojavi lik Solona, ki je morda obujen od mrtvih v vlogi dobrega državnika, se zdi, da igra vključuje tipični motiv junaka, ki se vrne iz podzemlja izboljševat ta svet. V komediji se prepletata literarna parodija (mdr. na Heziodovo Teogonijo) in politična satira na Perikla in Aspazijo. 253 Hironi smo prišli z izgovorom, da nasvete16 256 Prej je bilo življenje, kakršno so živeli prelepi možje nežnega značaja in z mo- drostjo sladkih besed, za smrtnike v primerjavi s sedanjostjo srečno. 14 Vrsta pojedine, ki so jo za prišleke prirejali Špartanci. 15 Kronos je bil po Heziodu (Dela in dnevi 109) vladar v zlati dobi človeštva, ko so vsi živeli v izobilju in brezdelju. Podoba zlate dobe je povezana s preobiljem hrane, ki je ni treba nabrati, ujeti ali pripraviti, ampak jo bog ljudem pošlje αὐτόματα, samodejno. 16 Aluzija na Heziodu pripisano delo Hironovi nauki. 86 Fragmenti grške stare komedije 258 Ko sta se združila Nesloga in starodavni Kronos, sta rodila največjega tirana, ki mu bogovi rečejo Zbiralec glav.17 259 Nenravna sla pa mu za Hero rodi Aspazijo, priležnico s pasjimi očmi. Hore Tema komedije sta bila najbrž glasba in gledališče, isti naslov najdemo tudi pri Aristofanu in Anaksilasu. Pri Heziodu (Teogonija 901–3) so Hore hčerke Zevsa in Temide, skupaj z Usodami, Pravičnostjo, Redom in Mirom. V likovni umetnosti so jih prikazovali ob posebnem rojstvu, anodosu, poroki Peleja s Tetido in jih pove- zovali z Demetro, Afrodito in Dionizom. 278 Tudi Kratin v Horah, ko je bila odsotna Dionizova ljubljena priležnica, reče o njem – srečen v ljubezni. Iz neznanih dram 346 Kajti takrat so prevladovali lačni Herakles, strahopetni Dioniz in prešuštni- ški Zevs, tako da se je zdelo, da gre to na živce tudi njim [piscem komedij]. Kratin: če te vodi lačni Herakles, ki se iz tega dela norca, ni vredno živeti. 351 To si drzneš reči ti, ki si rožnoprsta? 370 Kratin pa pravi, da se je Afrodita zaljubila v Faona in ga skrila v »lepo solato«. 17 Izraz κεφαληγερέτα je parodija na νεφεληγερέτα »zbiralec oblakov«, Zevsov nadimek (Iliada 1.511). 87Fragmenti grške stare komedije 367 »Striženje osla«: atiški pregovor o nečem neskončnem in nemogočem ... Aristarh (pravi), da je to zato, ker je Kratin prikazal nekoga, ki v Hadu plete vrvico, in osla, ki pleteno požira. (Tega osla) striže. KR ATES Lamija O komediji vemo samo, da v njej nastopa Lamija, pošast iz grške folklore, ki je žrla otroke. V mitologiji je bila Lamija lepa hči Belusa in Libije, v katero se je za- ljubil Zevs, Hera pa ji je iz maščevalnosti pobila otroke in ji odvzela spanec. Zevs ji je iz usmiljenja dal moč, da si iztika oči in spreminja podobe. Evripid je napisal izgubljeno tragedijo z naslovom Lamija, v kateri se je najbrž osredotočil bolj na tragični vidik zgodbe, medtem ko je Krates izkoristil njen ljudski, pošastni, karne- valski aspekt. 20 imela je palico in je prdela FER EKR AT Dezerterji Komedija je nastala ok. l. 420, ko so Argošani poskušali spreti med sabo Atenčane in Špartance. Naslov Αὐτόμολοι spominja na naslova Odisej dezerter (Epiharm) in Dioniz dezerter (Aristofan). V fragmentih se pojavljajo omembe lačnih bogov, ki jim ljudje skopo žrtvujejo, in potovanja z letečo ladjo v nebo. Ni znano, ali so dezerterji ljudje, ki so proti vojni, ali bogovi, ki so zapustili ljudi. 24 kadar imaš čas, sneži, da se pridelki prepletejo s koreninami 23 Kock Kadar žrtvujete bogovom, najprej ločite del, ki pripada svečenikom, preden ste vi na vrsti, nato (to požreti je sramota) ne obližite stegna vse do dimelj *** ledja popolnoma gola in prav tako sama hrbtenica, kot bi nas vlekli za nos, 88 Fragmenti grške stare komedije nam dodeljujete del, kot da smo psi, ker pa se sramujete drug pred drugim, to prikrivate z mnogo darovi. 23 Krila privzdignejo ladjo v zrak ... dokler ne planejo v nebo. Ribice (ali Tepci)18 Komedija vključuje motiv spusta v Had. Glede na to, da je v naslovu in v obeh fragmentih omenjena denarna valuta, je najbrž v središču pozornosti premoženje. Ime denarne enote so tudi ribice, kakor jih je ali v šali ali zares poimenoval Ferekrat v igri z istim naslovom. Pravi, da je ribica drahma v Hadu, vredna je osem drobti- nic, ena drobtinica pa ustreza trem obolom in je enaka osmim kikabom. 86 V Hadu boš prejel ribico v vrednosti treh obolov in drobtinice. Rudarji V delu se povezujeta pogosta komična motiva spusta v podzemlje in dežele izobi- lja. Nenavadno je, da se smrtniki s takšnim navdušenjem pogovarjajo o spustu v Tartar, ki so se ga sicer lotevali le heroji in sinovi bogov: ne vemo, ali je v tej kome- diji Tartar res tako prijeten kraj ali pa je govorka primer komične prebrisanke, ki »rudarje« vleče za nos. 113, 20–25 B: Joj, pobralo me bo, ker še zapravljaš čas tukaj, ko pa se je možno pognati v Tartar. A: Zares, kaj boš rekel, ko boš izvedel ostalo? Pečeni drozgi, pogreti in začinjeni, so mi letali okrog ust in me rotili, naj jih pojem, posipani z mirto in anemonami. Ljudje mravlje V tej komediji se očitno povezujeta dva mita, pripoved o Devkalionu in Piri (Pindar, Olimpijska oda 9) ter zgodba o Mirmidoncih, ljudeh mravljah (Heziod 18 Izraz κραπαταλός pomeni vrsto majhne ribe in v prenesenem pomenu tepca. 89Fragmenti grške stare komedije fr. 205M.-W., Ovid, Metamorfoze 7..615–660), ki jima je skupna zamisel o ponovni poselitvi ozemlja po ujmi (poplavi ali kugi). 117 Kaj noriš? Saj vendar pravijo, da riba sploh nima glasu. B: Pri boginjah, nobe- na druga riba ga nima razen pojoče ribe. 125 Nikar mi nikoli ne postrezi z ribo, Devkalion, tudi če te prosim. 126 O, kdaj vi ... in glave bodo s strganjem zasuli z zemljo s strehe. Tiranija Kot je v stari komediji pogosto, se v tem delu pojavljajo bogovi v povezavi z moti- vom hrane, prežanja na daritve, morda požrešnosti ali lakote. 150 Nato pa je Zevs, da nam ne bi rekli oltarni berači, če bi vedno in povsod pre- žali poleg oltarjev, naredil velik dimnik. Hiron Nekaj o vsebini komedije vemo iz Psevdo-Plutarhovega spisa O glasbi: »Tako da je komik Ferekrat vpeljal Glasbo v obliki ženske s povsem zdelanim telesom. Ustvaril je tudi Pravičnost, ki poizveduje po razlogu ugrabitve, in Pesništvo, ki reče ...« (Psevdo-Plutarh, O glasbi 1141c) 155 Glasba: Z veseljem ti povem, saj si ti želiš poslušati, jaz pa govoriti. Moje nezgode so se pričele z Melanipidom, ki me je prvi med njimi razrahljal in me naredil ohlapno z dvanajstimi strunami. Toda zares se mi je zdel ta mož znosen ... v primerjavi z zdajšnjim zlom. Kinesias, presneti Atičan, je v svoje strofe uvedel neubrane obrate in me tako uničil, da se, ko zlaga ditirambe, njegova leva zdi desna, tako kot pri ščitih. Toda njega sem še prenesla. Frinis pa je dodal še svoj zasuk, pregibal me je in obračal in me čisto zdelal, saj upo- rablja dvanajst harmonij na sedmih strunah. Ampak vseeno me ta mož ni 90 Fragmenti grške stare komedije zlorabil. Če je naredil kaj narobe, je to spet popravil. Timotej pa, draga moja, me je kar najbolj podlo uničil in popraskal. Pravičnost: Kakšen je ta Timotej? Glasba: Neki rdečelasec iz Mileta. Ta mi je povzročil gorje, presegel je vse, ki sem jih omenila, ko me je vodil po čudnih mravljiščih. In če me kdaj sreča, ko hodim sama, me sleče in razveže z dvanajstimi strunami. Lažni Herakles Fragment 21 Storey pripiše komediji Lažni Herakles,19 Kassel in Austin pa ko- mediji Herakles smrtnik (Ἀνθρωφηρακλῆς), ki jo obravnavata kot ločeno delo. Oba naslova sta omenjena le po enkrat. Lažni Herakles bi lahko pomenil nava- dnega človeka, ki se pretvarja, da je Herakles (v Herakla pa se našemi tudi Dioniz v Aristofanovih Žabah). 21 Zevs, lepo mi vračaš uslugo. 163 Bi rekel eden izmed tistih, ki mislijo, da so zelo zviti, jaz pa bi odgovoril: s tem se ne ukvarjaj preveč, ampak se, če se ti zdi, osredotoči in poslušaj. Iz neznane drame 167 Iz požrešnosti je za povrh pojedel še služabniško jed, čeprav je imel torto. TELEKLEJD Amfiktionci V klasični dobi so bili naslovni amfiktionci delegati zveze sosednjih polis, naj- pomembnejša amfiktionska zveza je imela sedež v Delfih. Ἀμφικτύονες lahko pomeni tudi sosedje, vendar bi v atiški komediji v tem pomenu prej pričakovali izraz γείτονες. Tretja možnost pa je, da gre za Amfiktiona in njegove tovariše. Amfiktion je bil mitski atiški kralj, sin Devkaliona in Pire, ki nastopa tudi v Ferekratovih Ljudeh mravljah. V fragmentih se omenjajo zakoni in politične 19 Storey, Fragments of Old Comedy II, 430. 91Fragmenti grške stare komedije osebnosti (Diopejt). Tudi v tej komediji je bil očitno prisoten motiv zlatega časa in utopije. 1 Povedal [vam] bom vse od začetka o življenju, kakršno sem nudil smrtnikom. Predvsem je bil mir vsem pri roki kot voda. Zemlja ni rojevala nič strašnega niti bolezni, ampak je vse, kar si rabil, prišlo samo od sebe. Po vseh strugah je teklo vino, ječmenove pogače pa so se s pšeničnim kruhom borile za usta ljudi in jih rotile, naj jih požrejo kar najbolj bele, če le želijo. Ribe so ti prišle v hišo, se same ocvrle in položile na mizo. Mimo klopi je tekla reka obare in premetavala tople kose mesa, tem, ki so želeli, pa so bili na voljo kanali z enolončnicami, tako da je bilo [vsega] dovolj, da si pomočil grižljaj in ga po- žrl mehkega. Na krožničkih so bili ječmenovi kolači, posipani z začimbami. Pečeni drozgi skupaj z mlečnimi kolački so ti zletavali v grlo in odmevali so bojni kriki nizkih pogač, ki so se prerivale za čeljusti. Otroci so kockali s kosi prašičje maternice in majhnimi poslasticami. Ljudje so bili takrat debeli, pravi pravcati velikani. Trdni 35 O gospod Hermes, požri daritve. HER MIP Atenino rojstvo S to temo je Hermip predhodnik mode »rojstnih komedij« v zgodnjem 4. stoletju. Motiv božjega rojstva je sicer prisoten tudi v starejši komediji, npr. v Kratinovi Nemezis (Helenino rojstvo) in Ajshilovi satirski igri Ribiči z mrežo (Perzej kot dojenček). 2 Zevs reče: »Dajem [ti] ime Palada.« 2 Kock Nameravam napeljati na statve to osnovo z mize.20 20 Govorka je morda Atena, saj je tkanje njena tradicionalna dejavnost. 92 Fragmenti grške stare komedije 3 Tvoj govor in obraz se zdita kot jagenjčkova, navznoter pa se nič ne ločiš od kače. 4 Kock Ti lopov, on je okrogle oblike, v sebi ima in v sebi s krogom zaobjema vse. Rojeva nas, ko teče okrog celotne zemlje. Imenuje se leto, in ker je okroglo, nima ne konca ne začetka, vedno premika telo v krogu in ne bo nehalo, iz dneva v dan teče ves dan. 5 Novo, gosto stkano oblačilo Letnih časov z rožami. Dotaknila se je nežnih peplosov, polnih rož.21 Evropa 23 Renče [si] bom požrl vse prste.22 Kerkopa Kerkopa sta škrata in pravljična prevaranta. V mitskem izročilu sta povezana s Heraklom, ki ga srečata pri kraljici Omfali in mu ukradeta orožje. Kerkopa ome- nja tudi Kratin v Arhilohih (fr. 12): »O Kerkopih: prebivala sta v Bojotiji, po rodu sta bila iz Ojhalije, ime jima je bilo Silos [Škilavec] in Tribalos [Fičfirič], prekleta in divja, kot pravi Kratin v Arhilohih.« 36 Kajti reveži ti žrtvujejo že pohabljene teličke, vitkejše od Leotrofida in Tumantisa.23 38 Izpil je zlato čašo, [polno] vina [kot] polna luna, in jo sunil. 21 Verjetno gre za izvezeni Atenin peplos, v katerega so jo slovesno oblekli enkrat na leto in ki so ga na panatenajah nesli v sprevodu. 22 Govorec je verjetno Zevs, ki ga (kot komičnega pohotneža) obvladuje nezadržno poželenje. 23 S temi besedami neki lik nagovarja Dioniza (Atenaj, Gostija sofistov 12.75.5). 93Fragmenti grške stare komedije Mojre 45 Če se mi kaj zgodi, ko spijem tole čašo, podarjam vse svoje premoženje Dionizu. 47 Kralj satirov, kako to, da nikoli nisi pri volji, da bi zavihtel kopje, vedno pa si oborožen s strašnimi besedami o vojni, ki si [jih] podprl z dušo Telesa? In ko se na trdem brusu ostri ročni nož, škrtaš [z zobmi], saj te je ugriznil gorečni Kleon.24 49 Spredla si nit. Vojščaki (Vojščakinje) Vsebina komedije je vojaška kampanja, kar vidimo iz fr. 58, 1–2: »Pozdravljena, zamorska vojska, kako smo?« Vojščakinje kot verzija naslova so verjetno samo po- smehljiv izraz za pomehkužene vojake, tako je na primer o Dionizu v Evpolisovih Poveljnikih rečeno, da je kot vojakinja (ali vojakova žena) iz Jonije takoj po porodu. 54 A: Čas je torej, da kreneš z mano, zagrabi jermen vesla in blazino, da boš skočil na ladjo in zaveslal. B: Blazine pa ne rabim, saj imam čisto podobno rit.25 Nosači košar V tem delu se pojavi Dioniz v vlogi trgovca, prikazan je kot lastnik ladij in prina- šalec eksotičnih dobrin. Motiv plovbe po morju je povezan tudi z njegovim kultom. Nagovor muzam kaže na to, da bi delo lahko bilo tudi ena izmed Hermipovih parodij. 24 Te vrstice opisujejo Perikla. 25 Storey domneva, da je drugi govorec Dioniz, v tem primeru bi bil ta fragment model za prizor veslanja v Aristofanovih Žabah in Evpolisovih Poveljnikih. Storey, Fragments of Old Comedy II, 302. 94 Fragmenti grške stare komedije 63, 1–8 Povejte mi zdaj, Muze, ki prebivate na Olimpu, koliko dobrin je Dioniz, odkar je lastnik ladij na morju barve vina, prinesel sem na črni ladji. Iz Kirene zelje in kravje usnje, s Helesponta makrele in vse sorte slanih rib. Spet iz Italije pirov zdrob in goveja rebra. In od Sitalkov garje za Špartance in od Perdikov velike laži na mnogih ladjah ... Iz neznane drame Tudi ta odlomek bi lahko bil del parodične pesnitve, ne komedije, saj je napisan v daktilskem heksametru in vsebuje epsko izrazje. Morda gre celo za odlomek iz Nosačev košar. 77 Mendajsko vino, ki ga celo bogovi sami lulajo na mehkih ležiščih. Magnezijca, ki daje sladke darove, in tasočana, ki ga prežema vonj po jabolkih, to je po mojem najboljše izmed vseh vin po hioškem vinu brez graje, ki ne povzroča skrbi. Obstaja pa neko vino, ki mu pravijo uležano, in kadar od spodaj odpre- jo posode za vino, iz odprtine zadišijo vijolice, zadišijo vrtnice, zadišijo hi- acinte. Božanska vonjava je vsepovsod v visoko obokani dvorani, αmbrozija in nektar skupaj. Τo ti je nektar. To moram ponuditi svojim prijateljem na bogati pojedini, sovražnikom pa vino iz Pepareta.26 EVPOLIS Koze 16 Harite, ki vas skrbi za kuhane ribice. Ti, ki ne služijo v vojski ali Poženščenci 41 Nikdar naj ne vzgojim pri Perzefoni takšnega pava, ki zbudi speče. Namakalci 26 Govorec je Dioniz (Atenaj epit. 1. p. 29E Kaibel). 95Fragmenti grške stare komedije Testimonia k Namakalcem nam povejo, da se Evpolis v tej komediji norčuje iz Alkibiada in njegovih tovarišev kot iz poženščencev in nevernikov, ki v Atene vpe- ljujejo nove, moderne kulte. Povejo nam tudi, da v njej nastopa traška boginja Kotito (Kotyttó).27 Alkibiad je bil zloglasen brezbožnik, ki je sodeloval pri oneča- ščenju herm v Atenah, in morda mu Evpolis zato podtika, da časti to tujo boginjo. Očitno si Evpolis z Aristofanom in Kratinom deli nenaklonjenost do novih orgia- stičnih kultov (ali pa je bila takšna komična konvencija). 88 Ki lepo bobnaš in brenkaš na trigon in migaš z zadnjico in mečeš noge kvišku. 93 Kotito – Evpolis se je iz sovraštva do Korinčanov znebi kot kakšnega prosta- škega božanstva. Poveljniki Dioniz se pridruži vojski in sreča strogega atenskega ladijskega poveljnika Formiona (znan po dosežkih v prvih letih vojne): »... Dioniz se v Poveljnikih pri Evpolisu uči od Formiona zakone vojskovodij in vojn ter reče ...« (Sholije k Aristofanovemu Miru 347). Iz odlomkov lahko rekonstruiramo, da pride neprimerno oblečen, se pritožuje nad hrano, ne razume vojaškega žargona, objokuje vpliv vojaščine na svojo lepoto in ne zna veslati. 286, 14–16 Ne veš, da mi je ime Ares? Ares so imenovali Formiona. 286, 48–55 kajti ne znam ... grem po kopnem, ker ne znam plavati. Nas ne boš nehal škropiti, ti na premcu? Ponavadi pravijo: »Ti na premcu, ne škropi.« Ne boš iztegnil »nožice« namesto »noge«. 269 Formion: Mar ne boš zarisal kroga, da pozajtrkujemo? 27 Na čast boginji Kotito so prirejali skrivna, orgiastična nočna praznovanja, njeni častilci pa naj bi se zaradi obreda očiščenja, očitno povezanega z namakanjem v vodo, imenovali bapti (namakalci). 96 Fragmenti grške stare komedije Dioniz: Kako? Bomo pojedli zajtrk v omili?28 Ali bomo frcali ječmenov kolač kot prepelico? 270 Ko je bil novejši, je imel pet staterjev volne, pri Zevsu. Zdaj pa ima zlahka za dva talenta umazanije. 271 Daj mi grizljati naksoške mandlje in piti vino naksoških trt. 275 zraven pa ne pojesti nič drugega razen olupljene čebule in treh soljenih oliv 272 Ki si prišel s kadjo in bronastim kotličkom, kot kakšna vojaška porodnica iz Jonije.29 273 Mi je ne bo kateri izmed lokostrelcev pripeljal sem in je prodal na dražbi, kolikor bo že prinesla? Ne, če se zaščitiš, če primeš ščit takole. 277 Jaz pa te bom tetoviral s tremi iglami. 280 Namesto vezenega oblačila od neumivanja umazano glavo in ponošen plašč. 28 Omila je bila vrsta družabne igre, pri kateri so v označeni krog metali orehe ali koščice, Poluks pa opisuje tudi družabno igro, ki je vključevala frcanje prepelice sredi kroga. 29 V opredelitvi »iz Jonije« se skriva dodatna bodica, ker so Jonci veljali za pomehkužene. 97Fragmenti grške stare komedije PLATON Adonis Mit o Adonisu je bil v 4. st. pr. n. št. priljubljena tema, saj poznamo še Nikofonovega Adonisa iz l. 388 pr. n. št. in Filipidove Praznovalke adonij, kar sholiast k Lizistrati (389) navaja kot drugi naslov tudi za to dramo. 3 Kiniras,30 kralj Ciprčanov, mož s kosmatimi ritmi, rodil se ti je prelep otrok, najbolj občudovanja vreden izmed vseh ljudi, uničila pa ga bosta dva bogova, ona, ki jo poganjajo skrivna vesla, in on, ki vesla.31 Grčija ali otoki 23 če prostovoljno prepustiš to morje; če pa ne, bom uničil vse to s svojim trizobom. Evropa Verjetno gre za mit o Zevsu in Evropi. 43 A: Speča ženska se ne odziva. B: Vem. A: Ko pa se zbudi, že same priloge dajo veliko več užitka kot kaj drugega. B: Povej mi, ali obstajajo priloge k seksu? Zevsu se godi krivica Vsebina komedije in pomen naslova nista jasna. Pridevnik κακούμενος (»ki se mu godi krivica«) bi se lahko nanašal na pravni pojem κάκωσις (zloraba, zanemarja- nje, ki doleti oškodovanega od njegovih naravnih skrbnikov). Ker v delu nastopa 30 Kiniras je oče Adonisa, na katerega se nanaša sledeča prerokba. Bogova, ki ga bosta uničila, sta Afrodita in Dioniz, ki se bosta oba zaljubila vanj. Prerokba je napisana v daktilskem heksametru, kot tudi sicer prerokbe v komediji. 31 Veslanje je nespodobna dvoumnost, ki jo lahko primerjamo z Aristofanovimi Parlamentarkami 36–39: »Moj mož, najdražja, je Salaminec in je vso noč po meni veslal pod rjuhami ...« V: Aristofan. Demagoška komedija: Politične komedije III, ur. in prev. Maja Sunčič (Ljubljana: ISH, 2012), 115. Beseda ἐρετμόν (»veslo«) po Hezihiju (ε 5741) pomeni tudi moške spolne organe. 98 Fragmenti grške stare komedije Herakles, bi, če zgornja interpretacija drži, lahko tožil Zevsa, svojega očeta. Na pravno vsebino kaže hvalnica spretnemu jeziku. 46 Kock A: Da igrata kotabos, dokler vama znotraj ne pripravim obroka. Herakles: Zelo sem za. Ampak ali imate vedro? A: Morala bosta igrati z možnarjem. Herakles: Prinesi možnar, dobi vodo, postrezite s kozarci. Igrajva za poljubčke. A: ... umazano [vama] ne dovolim igrati. Za zastavek vama določam škornje, ki jih nosi, in tvoj kozarec. Herakles: Juhuhu, obeta se nam imenitnejše tekmovanje od istmijskega. 47 Močno moraš upogniti roko in spretno zalučati kotabos. 49 Tako da bom vse, kar imam, pognal za sušene ribe. 52 Nič ne prekaša spretnega jezika. Pesnik 121 Edini, ki ne pokusi(m), ki ne uživa(m) drobovja, celo leto preživi(m) brez kolačev, brez kadil.32 Faon Faon je brodar, ki Afrodito, preoblečeno v starko, zastonj prepelje preko reke, ta pa ga za nagrado pomladi in napravi tako privlačnega, da se vanj zaljubi čisto vsaka ženska. V odlomkih iz te komedije se pojavlja boginja Κουροτρόφος, »ta, ki vzga- ja otroke«, kar je med drugim vzdevek Hekate, Artemide, Zemlje, Afrodite ter celo otokov Itake in Delosa. Vemo, da je dogajanje umeščeno v sodobnost, ker neki lik bere kuharsko knjigo Platonovega sodobnika Filoksena. 32 To govori neko božanstvo, mogoče smrt. V Aristofanovih Žabah 1392 je o njej rečeno nekaj podobnega: »Kajti izmed vseh bogov samo Smrt ne mara daril.« 99Fragmenti grške stare komedije 189, 1–4 A: Jaz pa želim tukaj v miru prebrati to knjigo. B: Kaj pa je to, lepo prosim? A: Filoksenova nova kuharica. 188, 5–8 Če bi rade videle Faona, morate prej opraviti takšnele uvodne daritve. Najprej žrtvujte meni, Negovalki dečkov, kolač s testisi, noseč kolač iz nemlete moke ... AR ISTOMEN Dioniz vajenec 11 Kock Nisi vedel, da Hios proizvaja nešplje? 12 Kock Poleg tebe polagam to slano meso. [Laktancij] Feniks Prevod Gašper Kvartič Daleč na Vzhodu je kraj, preblažen v svoji samoti, kjer na široko stojé duri neba zevajoč, tamkaj Sonce ne vzhaja nad zimskim, poletnim ne časom, le na pómlad z vozà zliva njegova se luč. Tam prostrana planjava razgrinja odprte širjave, grič se ne dviga noben, jama ne zeva v tleh. Naše goré pa, katerih grebeni menda so visoki, nižje za laktov dvanajst pač so od kraja tegà. Tukaj pa Sončev je pašnik, posut s številnim je drevjem, gaj se bohoti košat, z večnim zelenjem brsti. Kadar vzplamtel je Faetonov voz, izbruhnil v zublje,1 ogenj prišel ni do tja, kraj nedotaknjen je bil. Ko pa povodenj s tokovi povsem je preplavila zemljo, devkalionske vodé niso dosegle tja gor.2 Semkaj ne pride bolezen škodljiva in šibka ne starost, smrti okrutne ni tu, daleč hromeči je strah, tu ni brezsramnih zločinov, neznana je divja lakomnost, tu ni bojazni in bes želje po klanju je proč. Proč je vse žalovanje in revščina, v cape odeta, tu ni nespečnih skrbi, strašnega niti gladú. Tu ne besnijo viharji, vetrovne ne sile strahotne, z zmrznjeno roso pa žled tu ne pokriva zemljé. 1 Mit o Faetonu, ki je na očetovem (Apolonovem oz. Fojbovem) vozu peljal čez nebo, izgubil nadzor nad konji in na nebu zanetil požar. 2 Mit o Devkalionu, Prometejevem sinu, ki preživi Zevsovo poplavo ob koncu bronaste človeške dobe. 102 [Laktancij]: Feniks Svojih tančic ne razpenja čez polja nobena meglica, vlažnih ni tu padavin, voda z neba ne rosi. V sredi izvir žubori, ki ga imenujejo »živi«, bister je, čist in kroták, poln je sladkih vodà. Enkrat na mesec in vedno ob času enakem poplavlja, dvánajstkrat vir vzvalovi, z vodo namoči ves gaj. Tamkaj uspeva drevo, ki se z deblom visokim vzpenja,3 sadeže zrele rodi, a ne zletijo na tla. V gaju, v dobravi pa Feniks prebiva, edinstvena ptica, živa, čeprav je samà - lastna jo smrt oživi. Fojbu sledi, ga pokorno posluša ta čudežni sluga, To naklonila mu je krotka narava v dar. Zjutraj, takoj ko zardi vstajajoča nam Zora blesteča, in s škrlatno lučjo zvezde prežene svetlé, dvánajstkrat ptica telo potopi v posvečene valove, dvánajstkrat zlije vodó, ki jo da živi izvir. Dvigne nato se, na vrh drevesa najvišjega sede ki edino okrog nudi pogled na ves gaj. Zdaj se obrne, pogleda na Vzhod, ko Fojb se rojeva, gleda v žarke svetlé in vzhajajoči sijaj. Kadar pa Sonce prebije ovire svetlikavih duri in zablesti se sijaj prve svetlobe mehké, peti že ptica začne melodije božanskih napevov, z glasom prekrasnim začne novo izvabljati luč. Tega glasu posneti ne more ne slavčkovo petje, glasbena tudi piščal s toni kirejskimi ne.4 Niti v smrti labod, govoré, tako peti ne more, niti kilenskih lir5 strune tako ne pojó. Ko je zdaj Fojb spustil čez planjave konje olimpske in čez celo zemljó jih dirjajoč je poslal, ptica s perutmi nato zaporedoma trikrat udari, njena ognjena glavà trikrat molče gre v poklon. Ptica pa tudi tek ur, ki mimo brzijo, določa, polna sta dan in noč neopisljivih glasov. Ona je gaja skrbnica, dobrav svečenica častita, ona edina, o Fojb, tvoje skrivnosti pozna. Ko pa že tisoč je let preživela v enem življenju in jo ta dolgi je čas zdaj že povsem oslabil, 3 φοῖνιξ v grščini lahko pomeni tudi dateljnovo palmo. 4 Cirrha je bilo delfsko pristanišče. Govor je torej o delfski oziroma Apolonovi glasbi. 5 Κυλλήνη je (tako danes kot tudi v antiki) gora v Grčiji, v votlini katere naj se bi rodil Hermes, iznajditelj lire. 103[Laktancij]: Feniks Da bi to dobo dobila nazaj, s tekom časa izgubljeno že znani gaj zapusti, postelj to svojo sladkó. Kadar pusti sveti kraj za seboj, da ponovno rodi se, v naše dežele leti, kjer ima smrt že oblast. V Sirijo zdaj dolgoživa krilatka let hitri nameni, med Feničane, ki jim prva je dala ime. Prek zapuščenih brezpotij leti in išče samote, kjer se onkraj dobrav skriva oddaljeni gozd. Tam izbere si palmo pokončno s privzdignjenim vrhom, ki ji po ptici celó v grščini φοῖνιξ je ime. V vrh drevesni ne pride nikakršno bitje škodljivo, tam ni plazečih se kač, tudi kradljivih ne ptic. Že zdaj zaklene Eol vetrove v viseče votline, da bi škrlatnih nebes njihov ne zmotil pihljaj, ali da gosti bi z juga oblak prek nebne širjave Sončevih žarkov ne kril, ptici oviral poti. Ona nato pa si gnezdo zgradi in grobnico hkrati, v smrt gre, zato da živi; sebe ustvarja samà. V gozdu košatem zdaj že si nabira dišave, sokove, ki jih Asirec gre brat, tudi Arabec bogat, ki so iskani po svetu Pigmejcev in v Indiji tudi in jih Sabejska zemljà6 v nedrjih nežnih spočne. Cimet nabere in še kardamóm,7 dišeč že od daleč, balzam nato še prida z mešanim listjem vseh vrst. Kasijski cimet8 ne manjka in poleg brstič je akanta, smolno kadilo je tu, v kapljah obilnih solzí. K vsemu doda še narde9 brsteče prenežne vršičke, k miri dodatek prida - tvojo, panákeja,10 moč. V gnezdo spleteno nato položi telo spremenljivo, ude telesne umiri, v živi se klobčič spletó. Že umirajoča si s kljunom polije sokove po udih, moči okrog in povrh svoje umrljivo telo. Sredi premnogih dišav tedaj izroči svojo dušo, v takšno daritev se ni strah je zaupati nič. Njeno telo pa medtem, roditeljski smrti predano, gôrko v vročini vzplamti, v žaru se plamen rodi, 6 Današnji Jemen. 7 Elettaria cardamomum. 8 Pravzaprav »kitajski cimet« – cinnamomum cassium. 9 Aromatična rastlina v hebrejskih in antičnih virih, idenitificirana kot Nardostachys jatamansi ali pa navadna sivka. 10 Mišljena je lahko fiktivna rastlina pan-akeja, ki zdravi vse težave, ali pa boginja Panakeia, hčerka Asklepija. 104 [Laktancij]: Feniks zublje spočne s pomočjo nebeške svetlobe v daljavi: celo telo vzplameni, zruši se ožgano v pepel. Z dežjem zdaj saje narava naplavi in kakor v kepo stisne jih in naredi skupek; kot seme se zdi. Ven, tako pravijo, zleze žival, ki je sprva brez udov, kakor črviček se zdi, mlečne ima barve telo. Raste žival in se veča, naenkrat pa, ko je čas pravi, v jajčaste oble ovoj svoje zavije telo. Kot sviloprejke, kadár obvisijo od kamnov na nitih in v metulja nato čudežno se spremené, se ji preobliči zunanjost v táko, ki prej je živela, ptica raztrga ovoj, Feniks spet plane na dan. Níhče na svetu poznanem tej ptici živila ne nosi, níhče za to ne skrbi, da bi se pasel golič. Nektar nesmrtni izliva se iz rose božanske, preblage, ki je iz zvezdnih nebes usedla se mehko na tla. To si nabira krilatka v jed sredi nežnih dišavnic, dokler ne zraste telo spet ji v podobo od prej. Brž ko začnejo cveteti zgodnja ji leta mladosti, pa odleti, da spet vrne v lasten se dom. Vendar še prej, kar od svojega prejšnjega najde telesa, svoje ostanke vse, svoje kosti in pepel, s krempljem nabere ter z balzamom, miro in smolo staljeno stisne v kroglo vse, s kljunom ponižno zgladí. S kremplji odnese jo, speši naprej proti Heliopólu,11 usede se tam na oltar, kepo v svetišču pusti. Čare vse svoje pokaže, slaviti se da v sijaju, tolikšen sloves ji gre, s takšno se kiti častjo. v barvi škrlatni blešči se, tako kakor zvezda pod Rakom,12 barve je nežnih semen, skriva granatni jih plod. v barvi je lističev cvetnih, ki jih mak poljski požene, kadar po rdeči zemljí Flora13 tančice razpre. V krasnem škrlatu svetlí se obleka na prsih, po stegnih, glava v rdečem blesti, vrat in vrh pleč rdečé. Kljun se izteza ponosno z zlatim lesketom kovinskim, mestoma rdijo na njem lise vijolične še. Z mavrico so okrašene konice peres na perutih, kakor včasih z vrhov z barvami nébes krasi.14 11 V Egiptu. 12 Škrlatna zvezda je planet Mars. 13 Boginja Flora, odgovorna za cvetje na poljanah. 14 Iris je lahko mavrica ali pa Iris, boginja mavrice. 105[Laktancij]: Feniks Lepšajo ptico okrasja, prepolna zelenih smaragdov, téme draguljno v zrak dviga kristalni greben. Njene prodorne oči so kakor dvojíca safirjev v sredi katerih, se zdi, zublji se jasni blesté. Glavi na videz podobna je krona s sijočimi žarki, Fojbu z višine na čast seva visoki okras. Stegna, s tirenskim barvilom potèmnjena, krijejo luske, kremplje rdečkasti tén lepša in venča s častjo. Feniksov videz se zdi kot pomešan med pavom stasitim in pa lepoto teles pisanih fazijskih ptic.15 Z njim v velikosti pa bitje krilato16 z ozemelj arabskih komaj se meriti da, najsi bo ptič ali zver; tudi okoren ni, kakor te ptice z ogromnimi trupi, ki le počasen korak teža telesna jim da, temveč je lahek in hiter, božanskega poln sijaja; v taki podobi se ptič daje kazati ljudem. Ves Egipt prihaja, da videl bi čudežno bitje, množica glasno vpijoč ptico preredko časti. Marmornat kip posvečen ji izklešejo, zvesto podobo, z novo oznako naslov in pa še dan je vklesan. Ptice vseh vrst in rodov nato se pridružijo v gruči, daleč od misli je strah, hrana jih zdaj ne skrbi. Feniks, obkrožen od ptičje zasedbe, pa vzpne se visoko, množica spodaj sledi, čudež vsi gledat hité. Ko pa s poletom se dvigne do čistega zraka višine, hitro se vrne nizdol; v svoje domovje gre ždet. O, ta ptica, deležna preblažene usode in volje, bog ji podelil je sam, da se iz sebe rodi! Samec, morda samica, lahko nič, lahko pa oboje, srečno to bitje pravil Venere se ne drži.17 Njena je Venera smrt, edina je strast ji v smrti; saj da lahko se rodi, najprej v smrt si želi. sama potomec je sebi, svoj oče je, lasten je dedič, sebi je sama rednik, vedno se hrani samá. Ista je, vendar ne ista, in je - vendar ni - ona sama, večno življenje dobi, smrt pa je njen blagoslov. 15 Fazani. 16 Noj. O njem govorijo naslednje štiri vrstice, čeprav je dobro znano, da noj teče zelo hitro. 17 Tj. zakoni ljubezni in strasti. Francesco Petrarca Vzpon na Mont Ventoux Prevod Tomaž Potočnik Petrarkov latinski opus je slovenskemu bralstvu večinoma neznan. Nekje ob Danteju obravnavamo le njegov Canzoniere in mu priznamo status prvega humanista, to pa je tudi vse. Kljub temu, da se zdi ta dolgoletna oznaka že nekoliko zastarela, je primerno, da se seznanimo z delom, ki je (skupaj z od- kritjem zbirke Ciceronovih pisem leta 1345) gotovo v veliki meri prispevalo, da je začel Petrarka poosebljati prehod med temnimi stoletji in obdobjem, ki je sledilo, kakorkoli ga že poimenujemo. Vzpon na Mont Ventoux je prvo pismo iz četrte knjige obsežnega episto- larnega opusa Rerum familiarum libri ali Familiares, ki ga je Petrarka ustvar- jal med letoma 1325 in 1366. Zbirka obsega 350 pisem, v katerih avtor po zgle- du Cicerona in Seneke razpravlja o etičnih vprašanjih: o tem, kako krepostno živeti v času hudih preizkušenj, o skrbi za dušo in telo, o prijateljstvu, o ko- ristnosti samotnega življenja, o tem, kako potolažiti žalujočega itd. Ker mora knjiga o etiki nujno izhajati tudi iz piščevih izkušenj, veliko pisem govori o Petrarkovih resničnih doživetjih, od sprehodov med ruševinami rimskega foruma do zavračanja obtožb o domnevni zavisti, ki naj bi jo gojil do sodob- nika Danteja. Občasno se dotakne tudi političnih tem: na primer tragičnega poskusa državnega udara, ki ga je skušal izvesti Cola di Rienzo, potrebe po reformi papeške kurije itd. V prvem pismu četrte knjige zbirke Rerum familiarum libri Petrarka opiše vzpon na Mont Ventoux (1912 m) v Provansi, približno 20 kilometrov severovzhodno od Carpentrasa, ki ga je opravil skupaj z bratom Gherardom. Naslovljeno je na avtorjevega prijatelja, avguštinskega meniha Dionigija iz Borga San Sepolcro. Petrarka na začetku pove, da se je za vzpon odločil samo zato, da bi izkusil izjemno višino gore, ki jo je imel kot dolgoletni prebiva- lec tistih krajev vedno pred očmi. Toda ko spremljamo popotnika, kako se s 108 Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux težavo vzpenjata proti vrhu, ugotovimo, da pred seboj nimamo le poročila o alpinističnem podvigu, temveč tudi in predvsem o potovanju v avtorjevo no- tranjost, kamor pesnik tako rad zahaja, o vzponu proti blaženemu življenju, ki – kot ugotovi med razmišljanjem na poti – prav tako leži na visokem kraju (celso loco), do katerega vodi ozka pot (arcta via, Petrarka, Familiares IV.1.13). V pismu je zaznati številne elemente – eksplicitne in implicitne –, ki usmerjajo k Izpovedim Svetega Avguština. Slavni pisec prve avtobiografije je avtorjev večni vzornik, vir navdiha in včasih tudi sogovornik (Secretum sive De secreto conflictu curarum mearum1), izvod Izpovedi (ki naj bi mu ga nekoč podaril prav naslovnik tega pisma) pa ima Petrarka, kot sam pravi, vedno pri roki (servo habeoque semper in manibus, Fam. 4.1.26). Pismo doseže svoj vrh v trenutku, ko Francesco odpre knjigo, da bi se, kot že tolikokrat, naužil navdihujočih besed, namesto tega pa je deležen Avguštinove graje, ki mu po- maga spoznati zmote dotedanjega življenja. Na tem mestu se spomni, da se je podobno zgodilo Avguštinu pod »tistim odrešujočim figovcem« (illiusque- ficus salutifere, Petrarka, Secretum 1.13), ko je ob branju Svetega pisma stopil na pravo pot (Avguštin, Conf. 8.12), pred njim pa tudi svetemu Antonu, ki je slučajno slišal neko pridigo, v njej prepoznal božji glas in življenje posvetil Bogu (Atanazij, Vita Antonii 2; Evagrij, Vita Antonii 2). Tudi sam datum pohoda, 26.  april  1336, je, kot ugotavlja Giuseppe Billanovich,2 izbran v sozvočju z Izpovedmi. Petrarki je bilo takrat 32 let in se je torej bližal Kristusovi starosti in starosti, pri kateri je Avguštin doživel spreobrnitev. Poleg tega je bil 26. aprila tistega leta petek – dan kesanja in po- kore. Billanovich nadaljuje, da se vzpon v resnici nikakor ni mogel zgoditi na datum, ki mu ga je pripisal sam Petrarka, temveč šele po letu 1350.3 Iz pisma je namreč razvidno, prvič, da ga ni napisal kot iuvenis, kakor avtor v pismu označi samega sebe, in drugič, da ga ni napisal še istega večera, ko je čakal na večerjo (Fam. IV.4.35), temveč kot zrel literat, ki je imel poleg izvoda Izpovedi pri roki tudi celo knjižnico klasičnih avtorjev, iz katere je lahko po mili volji črpal številne navedke, ki jih srečamo v pismu. Kljub časovnim nedoslednostim (namernim ali ne), ob katerih se utegne bralec vprašati, čému v pismu sploh lahko verjame, imamo pred seboj nav- dihujoče in večplastno pismo, ki ga je mogoče brati kot poročilo o vzponu na goro, alegorijo piščevega in bržkone tudi bralčevega življenja ali pa kot besedilo, ki skuša zajeti vsesplošno spremembo nazorov, ki jo je avtor, če že ne sprožil, pa vsekakor slutil. Prevod sledi latinskemu besedilu v izdaji Francesco Petrarca. Die Besteigung des Mont Ventoux. Stuttgart: Phillip Reclam, 1995. 1 V dialogu v treh knjigah s proemijem, ki ga je Petrarka napisal verjetno nekje med letoma 1347 in  1353, nastopata Petrarkov stilizirani alterego Francesco in sveti Avguštin. V tridnevnem pogovoru vpričo gospe Resnice (ki spominja na Boetijevo Philosophio) razpravljata o Francescovi veri in tesnobi, ki ga muči kot smrtnika. 2 Billanovich, Giuseppe. »Il Petrarca e il Ventoso.« Italia Medioevale e umanistica 9 (1966): 389–401. 3 Ibid. 109Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux Dionigiju iz Borga San Sepolcro4 (1) Danes sem se odpravil na najvišjo tukajšnjo goro, ki je ne imenujejo zaman Mons Ventosus, »Vetrovna gora«.Pri tem me je vodila samo želja, da bi izkusil njeno izjemno višino. Dolga leta sem si želel na to potovanje. Usoda, ki poganja kolo človeškega življenja, je, kot veš, hotela, da sem se vse od otroštva mudil v teh krajih.5 Ta gora pa je vidna z vseh strani, daleč naokrog – skoraj vedno jo imaš pred očmi. (2) Prevzela me je silovita želja, da bi končno uresničil to, kar sem v duhu počel dan za dnem, zlasti po tem, ko sem bil prejšnjega dne bral Livijevo rim- sko zgodovino in se mi je po naključju odprlo tisto mesto v knjigi, kjer se Filip, kralj Makedoncev – tisti, ki se je vojskoval z rimskim ljudstvom –, povzpne na tesalsko goro Hem.6 Verjel je namreč govoricam, da je mogoče z njenega vrha videti dve morji, Jadransko in Črno. Ali je imel prav ali ne, ne bi mogel z gotovostjo trditi, ker je gora od našega sveta precej oddaljena, pa tudi nestri- njanje piscev me spravlja v dvome. Da ne bi zdaj vseh našteval, naj povem, da si kozmograf Pomponij Mela v svojem poročilu glede tega sploh ne pomišlja,7 Tit Livij pa meni, da gre za zmotne govorice. Če bi lahko jaz sam izkusil tisto goro, tako kot sem lahko tole tukaj, bi dvomom hitro napravil konec. (3) Sicer pa pustimo zdaj tisto daljno goro in preidimo k tej, o kateri pi- šem. Zdi se mi, da se lahko to, česar ne štejemo v zlo niti ostarelemu kralju, mirno oprosti mladeniču, ki nima opravka z javnimi zadevami. Toda ko sem začel razmišljati o spremljevalcu, se mi je, kakor je že videti nenavadno, ko- majda kdo izmed prijateljev zdel v vseh pogledih primeren. Tako zelo redko je, celo med prijatelji, popolno ujemanje vseh stremljenj in značajskih lastno- sti. (4) Ta se mi je zdel preveč ravnodušen, oni preživahen; ta prepočasen, oni prehiter; ta preveč mrk, oni prevesel; in naposled, ta preneumen, oni pa bolj preudaren, kot bi si želel. Pri enem me je plašila molčečnost, pri drugem pre- drznost; pri enem prevelika teža in debelost, pri drugem mršavost in slabo- tnost; od enega me je odvračala hladna brezbrižnost, spet od drugega goreča vnema. Te pomanjkljivosti lahko prenašamo doma, četudi so nadležne – lju- bezen namreč vse prenese8 in prijateljstvo ne zavrne nobenega bremena –, na potovanju pa te lastnosti postanejo nevzdržne. (5) In tako se je moje ne- žno srce, ki je hrepenelo po dobri družbi, previdno oziralo okrog sebe in pretehtavalo vsako lastnost posebej – vendar tako, da ni prav nič škodovalo prijateljstvu – ter potihem obsojalo vse, kar bi utegnilo postati nadležno na 4 Francesco Dionigi (de Robertis) da Borgo San Sepolcro, avguštinski menih, rojen 1280, umrl 1342 v Neaplju kot škof mesta Monopoli. Od leta 1228 je poučeval teologijo in filozofijo na Sorboni v Parizu. Petrarko je spoznal leta 1333 v Parizu in ga uvedel v Avguštinov miselni svet. 5 Petrarka je bil rojen v Arezzu leta 1304. Njegov oče, ki je bil zaradi političnih bojev izgnan iz Firenc, leta 1312 najde delo na papeževem dvoru v Avignonu, svojo družino pa namesti v bližnjem Carpentrasu. 6 Livij, Ab urbe condita 40.21.2–4; 40.22.4–6. 7 Pomponij Mela, De choreographia 2.17. 8 1 Kor 3.17. 110 Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux potovanju, ki sem ga načrtoval. Kaj meniš, da sem naredil? Naposled sem se odločil, da poiščem pomoč doma, in načrt predstavil svojemu edinemu bratu,9 ki je mlajši od mene in ga ti že dobro poznaš. Ta ne bi bil mogel slišati bolj vesele novice in bil mi je iskreno hvaležen, da ga imam kot brata obenem tudi za prijatelja. (6) Na dogovorjeni dan sva se odpravila od doma in proti večeru prišla v Malaucène. Kraj leži ob vznožju gora in gleda proti severu. Tam sva se za- držala en dan, danes pa sva se vsak z enim služabnikom končno povzpela na goro. Pri tem sva imela nemalo težav. Ta gora je namreč strm in težko dosto- pen skalovit masiv. Vendar je pesnik lepo povedal: Vse brezobzirni napor je premagal.10 Dolg dan, prijetno ozračje, srca, polna vneme, krepka in spretna telesa ter kar je še takega nam je bilo v pomoč, ovirala nas je le narava kraja. (7) V eni izmed gorskih dolin smo srečali pastirja častitljive starosti, ki nas je na vsak način skušal odvrniti od vzpona. Povedal nam je, da je pred petdesetimi leti s tako silovito mladostno vnemo, kot je zdaj naša, splezal na najvišji vrh in da v dolino ni prinesel drugega kot kesanje in napore ter veliko raztrganin po tele- su in plašču zaradi skal in trnovega grmičevja. Da pa v njihovih krajih še niso slišali, da bi si kdo prej ali potem upal lotiti se česa podobnega. (8) Medtem ko je starec to vpil, se je naše navdušenje – mlado srce pač ne verjame svaril- cem – zaradi njegovega nasprotovanja še povečalo. Ko je ugotovil, da besede nič ne zaležejo, je naredil nekaj korakov med skale in nam s prstom pokazal strmo pot. Medtem je dodal tudi številne nasvete in jih, ko smo odhajali, še velikokrat ponovil. Pri njem smo pustili oblačila in vse, kar bi nas lahko oviralo, vzeli samo opremo za vzpon in se živahno podali v hrib. (9) Ampak kot se skoraj vedno zgodi, je drznemu naskoku sledila nagla izčrpanost, zato smo se že kmalu ustavili na neki pečini. Od tam smo se znova odpravili in nadaljevali pot, vendar počasneje – to velja zlasti zame, ki sem se vzpenjal z vedno počasnej- šim korakom. Moj brat je medtem skušal doseči vrh po krajši poti, čez sam gorski greben. Jaz, ki sem bil šibkejši, sem se nagibal proti dolini in bratu, ki me je klical nazaj in mi kazal primernejšo pot, odgovarjal, da se na drugi strani nadejam lažjega dostopa in da me ni strah daljše poti, po kateri bom lahko nadaljeval z manj truda. (10) S takšnim opravičilom sem skušal prikriti svojo lenobo in ko so ostali že dosegli vrh, sem sam taval po dolinah, kjer nisem našel nobenega lažjega dostopa. Pot je postajala vse daljša in daljša, napor pa po nepotrebnem vse hujši. 9 Petrarkov brat Gherardo (Gerardus), rojen leta 1307 se je po smrti svoje velike ljubezni odrekel posvetnemu življenju in leta 1343 vstopil v kartuzijanski samostan v Montrieuxu. Francesca je preživel, vendar ni znano, za koliko let. Imela sta še enega brata, ki pa je zelo zgodaj umrl. 10 Vergilij, Georgica 1.145–6; prev. M. Marinčič. 111Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux Ko sem bil že izčrpan od naveličanosti in slabe volje, ker sem naredil tako nerazumno napako, sem se odločil, da se podam naravnost proti vrhu. Ko sem utrujen in nemiren dohitel čakajočega brata, ki je bil po dolgem počitku ves čil, sva nekaj časa nadaljevala z enakim tempom. (11) Komaj sva zapustila tisto vzpetino in glej, že sem pozabil na svoj nedavni ovinek, se znova pustil zvabiti v nižje predele in ko sem znova prepešačil doline, da bi našel daljšo in manj zahtevno pot, sem se znašel v velikih težavah. Jasno je, da sem odlagal nadležni vzpon, toda človeški duh pač ne more spremeniti narave stvari, s spuščanjem v nižave pa bitje iz mesa in krvi ne more doseči višav. Ali je treba še kaj dodati? Na mojo veliko jezo se mi je to v nekaj urah zgo- dilo vsaj še trikrat, bratov posmeh pa mi seveda ni bil prihranjen. (12) Tako sem se dolgo izgubljal in se nato v neki dolini usedel. Tam so mi misli polete- le, od snovnih reči sem prešel k nesnovnim in sam sebe nagovarjal približno takole: »Vedi, da se to, kar si danes tolikokrat izkusil pri vzponu na goro, do- gaja tebi in tudi mnogim drugim, ki si utirajo pot do blaženega življenja. Toda ljudem tega ni lahko razumeti, saj so vzgibi telesa jasno vidni, vzgibi srca pa nevidni in prikriti. (13) In zares življenje, ki ga imenujemo blaženo, prebiva na visokem hribu. Do njega, kot pravijo, vodi tesna pot.11 Vmes pa se dviga tudi veliko gora in od vrline do vrline je treba stopati s plemenitimi koraki. Na vrhu hriba je konec vsega in cilj, h kateremu je usmerjeno naše romanje. Tega si želijo doseči vsi, vendar, kot pravi Nazo, želja pa ni še dovolj, ti vzemi vso stvar res v rôke.12 (14) Ti si cilja – če se ne slepiš tudi v tem, kot se v marsičem drugem – želiš in po njem naravnost hrepeniš. Kaj te torej zadržuje?13 Prav gotovo nič drugega kot preveč ravna pot, ki vodi skozi nizkotne zemeljske naslade in ki je vsaj na prvi pogled tudi lažja. Toda ko boš že veliko preblodil, se boš vendarle moral povzpeti na vrh samega blaženega življenja, in to z vsemi napori, ki si jih tako nesrečno odlagal, ali pa ves onemogel obležati v dolinah svojih grehov. Če pa te tam ujameta tema in smrtna senca14 – že ob sami misli na to me zmrazi –, boš moral za vedno živeti v temi in neskončnih mukah. (15) Sploh si ne moreš predstavljati, kako mi je ta misel spodbudila srce in telo k potovanju, ki je bilo še pred mano. Ko bi le lahko v srcu prehodil tisto pot, po kateri hrepenim dan in noč, kot sem s telesnimi nogami opravil današnjo, potem ko sem končno premagal ovire! Bržkone bi moralo biti po- potovanje z gibkim in nesmrtnim umom, ki ne zahteva gibanja po prostoru in mine, kot bi trenil, veliko lažje od dolgotrajnega potovanja z umrljivim in kvarljivim telesom ter pod težkim bremenom udov. 11 Mt 7.14. 12 Ovidij, Epistulae ex Ponto 3.1.35; prev. B. Jurca. Petrarka citat uporabi tudi v Secretum 1.15. 13 Vprašanje se pojavlja tudi v Petrarka, Secretum 1.28, 1.29, 1.32. 14 Ps 107.10; 107.14; Job 34.22. 112 Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux (16)  Enega izmed hribov, najvišjega od vseh, podeželani imenujejo »Sinko«. Zakaj, tega ne vem, morda po načelu nasprotnega pomena, kakor se, domnevam, dogaja v nekaterih drugih primerih – v resnici se je namreč zdel prej oče vseh bližnjih gora. Na njegovem vrhu je majhna planota. Na njej smo se vsi utrujeni končno ustavili, da bi se odpočili. In ker si že slišal, kakšne skrbi so se mi med vzponom na goro porodile v srcu, poslušaj, oče, še ostalo – prosim te, da si vzameš uro svojega časa in kot bralec obnoviš moja doživetja tistega dne. (17) Najprej sem, presenečen nad nenavadno močnim vetrom in čudovito odprtim razgledom, obstal kot vkopan. Pogledal sem še enkrat. Oblaki so bili pod menoj. Atos in Olimp sta se mi zdela že manj bajeslovna, saj sem lahko vse, kar sem o njiju slišal in prebral, izkusil že na manj slavni gori. (18) Nato sem usmeril pogled proti italskim krajem, kamor se je moje srce nekoliko bolj nagibalo. Tudi same Alpe, zaledenele in zasnežene, ki jih je nekoč prečkal oni divji sovražnik rimskega imena ter si, če je verjeti izročilu, s kisom utrl pot čez skale,15 so se mi zdele prav blizu, čeprav so bile v resnici precej daleč. Priznam, zdihoval sem po italskem zraku, ki sem ga bolj kot pred očmi videl v srcu, in prevzelo me je neustavljivo in goreče hrepenenje, da bi znova videl prijatelja16 in domovino. Vendar sem si svojo nedoraslo in mehkužno naklo- njenost do njiju hkrati tudi očital, čeprav sem v obeh primerih zlahka našel opravičila, ki so se opirala na številne slavne pisce. (19) Takrat mi je srce prevzela nova misel in od sanjarjenja o krajih sem prešel k sanjarjenju o časih. Takole sem si govoril: »Danes se je izpolnilo deseto leto, odkar sem končal mladostniški študij in odšel iz Bologne.17 Pri nesmrtnem Bogu, pri nespremenljivi Modrosti, koliko sprememb značaja si doživel v tem času in kako velike so bile!« Toda pustimo ob strani, kar še ni dokončano. Nisem še v pristanišču, da bi se lahko brezskrbno spominjal ne- viht, ki sem jih moral prestati. (20) Morda bo nekoč prišel čas, ko bom lahko o vsem pripovedoval v takšnem vrstnem redu, kot se je zgodilo, in začel s tem odlomkom iz tvojega Avguština: »Spominjati se hočem svojih nekdanjih gnusob in mesenih zablod svojega srca, ne ker jih nemara ljubim, ampak da bi tebe ljubil, moj Bog.«18 (21) Zaenkrat pa me čaka še veliko negotovega in neprijetnega dela. Tega, kar sem včasih ljubil, zdaj ne ljubim več. Lažem: ljubim, vendar ne več tako močno. In glej, znova sem se zlagal: ljubim, vendar bolj zadržano, bolj žalo- stno. Končno sem povedal resnico. Tako namreč je: ljubim, vendar tistega, kar ljubim, rajši ne bi ljubil, temveč sovražil. Kljub temu ljubim, a proti svoji 15 Livij, Ab urbe condita 21.37.2 (Hanibalovo prečkanje Alp). 16 Petrarka govori o Giacomu Colonni, škofu Lombeza, ki je leta 1333 odšel v Rim, ne da bi počakal nanj, kot prijateljsko potoži v pismu Familiares 1.5. 17 V letih 1323–1326 sta Francesco in Gherardo nadaljevala študij prava v Bologni. Ko jima je umrl oče, sta se vrnila v Avignon in zapustila Bologno 26. aprila 1326, natančno deset let pred vzponom. 18 Avguštin, Conf. 2.1.1.; prev. A. Sovrè. 113Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux volji, prisiljeno, z bridkostjo in v solzah. Na lastni koži sem, nesrečnik, izkusil pomen tega slavnega verza: Če mi bo šlo, bom sovražil; sicer bom prisiljen ljubiti.19 (22) Niso še pretekla tri leta, odkar je tista sprevržena in zla strast, ki me je imela popolnoma v oblasti in je dvoru mojega srca vladala sama in brez na- sprotnika, dobila tekmico, ki se ji je uprla in se bori proti njej, in tako se na poljanah mojih misli med njima že dolgo bije nadvse naporna, nevarna in še vedno nedokončana bitka za prevlado. Tako sem v mislih prepotoval celo desetletje. (23) Nato sem pustil skrbi o preteklosti za seboj in se vprašal: »Če bi se ti slučajno posrečilo podaljšati to izmuzljivo življenje za še eno desetletje in se v tem času toliko približati vrlini, kolikor si se v teh dveh letih, odkar traja bitka med starim in novim hote- njem, oddaljil od nekdanje trmoglavosti, ali se ne bi mogel v tem primeru, če že ne z gotovostjo, pa vsaj z upanjem, ob štiridesetem letu starosti srečati s smrtjo in mirne duše zanemariti tisto, kar je še ostalo od življenja in se že preveša v starost?« (24) Takšne in podobne misli so se mi, oče, znova in znova porajale v srcu. Veselil sem se svojega napredka, objokoval sem svojo nepopolnost in to- žil nad občo nestanovitnostjo človeških dejanj. Zdelo se je, kot da sem nekako pozabil, kam sem prišel in s kakšnim namenom. Nato sem opustil skrbi, za katere bi bil primernejši kak drug čas, in znova pogledal okrog sebe, da bi vi- del, kar sem si na tej poti želel videti – opozorili so me namreč, in za to so me morali skoraj zbuditi, da se približuje čas odhoda, sonce je že začelo zahajati in senca gore se je že podaljševala. Obrnil sem se in pogledal proti vzhodu. (25) Vrhov Pirenejev, meje med galskimi deželami in Hispanijo, od tod ni moč razločiti, ne zato, ker bi, kolikor vem, karkoli oviralo pogled, temveč le zaradi slabotnosti človeškega vida. Toda gore province okrog Lyona na desni ter marsejsko ožino na levi in valove, ki udarjajo ob Aigues-Mortes, sem videl popolnoma jasno, čeprav so ti kraji oddaljeni nekaj dni hoda. Prav pod naši- mi očmi pa je tekla Rona. (26) Ko sem tako občudoval eno in drugo ter enkrat okušal zemeljske radosti, drugič dvigal svojo dušo v višave, kakor poprej telo, mi je prišlo na misel, da bi odprl knjigo Avguštinovih Izpovedi, darilo, za ka- terega se imam zahvaliti tvoji naklonjenosti. Hranim jo v spomin na pisca in na darovalca in jo imam vedno pri roki. Knjižica je za dlan velika, po obsegu majcena, po vsebini pa neskončno lepa. Odprl sem jo, da bi prebral, karkoli se bo pojavilo. Le kaj drugega bi to lahko bilo, kot besede pobožnosti in pre- danosti? (27) Po naključju se je odprla deseta knjiga Avguštinovega dela. Moj brat, ki je pričakoval, da bo iz mojih ust slišal kakšne Avguštinove besede, je stal poleg mene in napenjal ušesa. Boga kličem za pričo in njega, ki je bil 19 Ovidij Amores 3.1.35; prev. M. Marinčič. 114 Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux zraven, da je na mestu, kamor sem najprej uprl pogled, pisalo: »Pa ti hodijo ljudje občudovat visoke goré, neskončno vodovje morjá in široke tokove rek, brezmejno obsežnost oceana in krožna pota zvezd, sami sebe pa pozabljajo.«20 (28)  Priznam, obnemel sem. Brata, ki si je goreče želel slišati več, sem prosil, naj me ne nadleguje, in zaprl knjigo, pri čemer sem bil jezen sam nase, da še vedno občudujem zemeljske reči, ko bi se bil moral še od poganskih filozofov že davno naučiti, da zasluži občudovanje edinole duh, nič drugega; če je ta velik, mu ni nič veliko.21 (29) Nato pa sem, zadovoljen, ker sem na gori videl vse, kar sem si želel, svoje notranje oči obrnil k samemu sebi in od tistega trenutka ni od mene nihče slišal niti besede, dokler nismo prišli v dolino; besede iz knjige so mi potihem že dovolj zaposlovale misli. (30) Seveda si nisem mogel predstavljati, da se je to zgodilo po naključju, menil pa sem, da so bile besede, ki sem jih prebral v knjigi, namenjene meni in nikomur drugemu. Spomnil sem se, da je nekoč o samem sebi enako domneval Avguštin,22 ko so se mu med branjem Apostolskih del, kot sam pripoveduje, pred očmi najprej pojavile tele besede: »Ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa in mésu ne strezite za poželjivost.«23 (31) To se je že prej zgodilo Antonu, ko je slišal evangeljsko berilo na temle mestu: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih!«24 Mislil je, da je bil prebrani odlomek namenjen njemu, zato je, kot poroča njegov življenjepisec Atanazij,25 ubogal Gospodov ukaz. (32) Ko je Antonij to slišal, ni iskal nič drugega, in ko je Avguštin prebral apostolove besede, ni bral naprej. Tako sem tudi jaz po tistih nekaj besedah, ki sem jih navedel zgoraj, nehal brati in v tišini premišljeval, kako borna je moč spoznanja pri smrtnikih, ki zanemarijo najbolj plemeniti del samih sebe, si raje dajejo opravka z vsem po malem in se pogubljajo v ničevih vidnih stvareh – skratka, zunaj sebe iščejo, kar je mogoče najti znotraj. Občudoval sem plemenitost našega duha, razen te lastnosti, da se sam od sebe izrodi in odtava od vira svojega prazačetka ter tisto, kar mu je Bog dal, da bi mu bilo v čast, spremeni v sramoto. (33)  Kolikokrat, misliš, sem se tistega dne, ko sem se vračal, ozrl čez ramo in pogledal vrh gore, ki se mi je zdel komaj en vatel visok v primerjavi z globino človeškega premišljevanja – če slednjega le ne potopimo v umaza- no zemeljsko blato? Tudi tole mi je ob vsakem koraku prihajalo na misel: če nam ni težko prenašati toliko potu in naporov samo zato, da bi svoje telo vsaj malo približali nebesom, kateri križ, katera ječa, katera mučilna naprava naj 20 Conf. 10.8.15; prev. A. Sovrè. 21 Seneka,Epistulae ad Lucilium 8.5; prev. F. Bradač. 22 Conf. 8.12.29. 23 Rim 13.13. 24 Mt 19.21. 25 Atanazij, Vita Antonii 2; Evagrij, Vita Antonii 2. 115Francesco Petrarca: Vzpon na Mont Ventoux bi prestrašila dušo, ki se, teptajoč nabuhlo goro prevzetnosti26 in umrljivo usodo, približuje Bogu? (34) Razmišljal pa sem tudi o tem: koliko je sploh ta- kšnih, ki se jim posreči, da iz strahu pred težkimi preizkušnjami ali pa zaradi želje po prijetnejšem življenju ne zaidejo s te poti? Če je res kje kdo, ki je tako srečen, potem je pesnik po mojem mislil prav nanj, ko je zapisal tele verze: Res je presrečen bil on, ki naravo svetovja spoznal je, on, ki je sleherni strah, celó neizprosno usodo v prah poteptal, in šumot pogoltnih globin Aheronta.27 Prav res se moramo vneto truditi, in to ne zato, da bi stali na visokih vr- hovih, temveč da bi teptali strasti, ki jih razvnemajo zemeljski nagoni! (35) Medtem ko je bilo moje srce polno takšnih razburkanih čustev, sem se, ne da bi se zavedal z ostrimi kamni posejane poti, pozno ponoči vrnil v majhno podeželsko gostišče, od koder sem bil ob zori odšel, ustrežljiva luna pa nam je popotnikom vso noč prijetno osvetljevala pot. Medtem ko je bila služinčad zaposlena s pripravo večerje, sem se sam umaknil v skriti del hiše, da bi ti v naglici in v trenutku navdiha napisal tole pismo. Bal sem se namreč, da bi se mi, če bi odlašal, zaradi spremembe okolja morda spremenilo tudi počutje, moja želja po pisanju pa upadla. (36) Vidiš torej, preljubi oče, kako ne želim, da bi tvojim očem karkoli ostalo skrito, ko ti tako vestno razkrivam vse svoje življenje in celo vsako posamezno misel. Moli za moje misli, prosim, da bi že tako dolgo tavajoče in nemirne naposled našle mir in da bi se po vsem tistem nepotrebnem pre- metavanju sem ter tja usmerile k enemu, dobremu, resničnemu, varnemu in zanesljivemu. Ostani zdrav. Malaucène, 26. april 26 Prim. Avguštin, De beata vita 1.1. 27 Georgica 2.490–492; prev. M. Marinčič. Nikos Kazantzakis Poročilo El Grecu Odlomek iz potopisa Prevod Lara Unuk ROMANJE PO GRČIJI Tri mesece je trajalo moje romanje po Grčiji. Gore, otoki, vasi, samostani, obale, in še zdaj, ko se po toliko letih tega spominjam, mi srce utripa srečno in nemirno; veliko veselje je v tem, da lahko popotuješ in si ogleduješ Grčijo, veselje in muka. Potoval sem po Grčiji in malo po malem sem si ogledoval na lastne oči, se dotikal z lastnimi rokami tega, česar abstraktno premišljevanje ne more videti in se dotakniti: kako se moč združuje z očarljivostjo. Najbrž se nikdar, na nobenem kraju na svetu, nista tako organsko zlili ti sestavini popolnosti, Ares in Afrodita, kot v strogi in smejavi Grčiji. Nekateri kraji v njej so strogi in ponosni, drugi ženstveni in polni nežnosti, nekateri resni ter hkrati prije- tni in sladko govoreči. Vse pa je navdal duh in jim dal ‒ s templjem, z mitom, s herojem ‒ dušo, ki ustreza vsakomur izmed njih. Zato vsakdo, kdor potuje po Grčiji in ima oči, da gleda, in razum, da misli, potuje od ene duhovne zmage do druge, v neprekinjeni čarobni celoti. Tukaj v Grčiji se prepričaš, da je duh nadaljevanje in cvet materije, mit pa preprost, zgoščen izraz najotipljivejše realnosti. Duh je leta stopal po grškem kamenju, in koderkoli hodiš, razločiš njegove božanske stopinje. Nekateri kraji v Grčiji so dvojni in tudi občutja, ki jih izžarevajo, so dvoj- na. Surovost in nežnost stojita druga ob drugi, druga drugo dopolnjujeta in se združujeta kot moški in ženska. Takšen dvojni vir nežnosti in surovosti je 118 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu Šparta. Pred teboj se dviga nedostopni, strogi zakonodajalec Tajget, poln pre- padov, pod njegovim vznožjem pa je kot zaljubljena ženska zleknjena plodna, vabeča ravnina. Na eni strani Tajget, grška gora Sinaj, kjer neusmiljeni bog Rodu narekuje najstrožje zapovedi: življenje je borba, svet je vojaški tabor, zmaga je tvoja edina dolžnost. Ne spi, ne lišpaj se, ne smej se, ne govori, tvoj cilj je en sam, borba; bori se! Na drugi strani pa, ob vznožju Tajgeta, Helena. Ko ravno besniš in zametuješ sladkosti zemlje, ti naenkrat, kot cvetoč limo- novec, um zamegli Helenin dih. Je mar ta špartanska ravnica tako nežna in čutna, dišijo tako opojno njeni oleandri, ali pa vso to čarobnost izžareva ljubljeno, ubežno Helenino telo? Gotovo Evrotas danes ne bi premogel svojega zapeljivega čara, če se ne bi kot pritok zlil z nesmrtnim Heleninim mitom. Kajti dobro vemo: kraji, morja, reke se spajajo z ljubljenimi velikimi imeni in se izlivajo, zdaj že nerazdru- žljivi, v naša srca. Stopaš po nizkih bregovih Evrotasa in čutiš, kako se tvo- je roke, tvoji lasje, tvoja premišljevanja zapletajo v vonj domišljijske ženske, veliko resničnejše, veliko oprijemljivejše od ženske, ki jo imaš rad in se je dotikaš. Danes se svet utaplja v krvi, strasti besnijo v peklu sodobne anarhije, Helena pa ostaja nesmrtna, nedotakljiva v ozračju prelepih verzov, nepremič- na, pred njenimi očmi teče čas. Zemlja je dišala, na cvetovih limonovca so visele kapljice rose in se spremi- njale v soncu. Nenadoma je zapihal lahen vetrc in po čelu me je oplazil cvet in me poškropil; spreletela me je zona, kot bi se me dotaknila nevidna roka, in vsa zemlja se mi je zazdela kot Helena, nasmejana in objokana hkrati, sveže umita. Privzdigovala je s cvetovi limonovca izvezeno tančico in z dlanjo na ustih, ve- dno znova devica, sledila moškemu, tistemu najmočnejšemu, in ko je dvignila nogo s snežno belim gležnjem, se je njeno oblo stopalo zableščalo v krvi. Kaj bi bila ta Helena, če se je ne bi dotaknil Homerjev dih? Lepa ženska kot nešteto drugih, ki so hodile po zemlji in izginile. Ugrabili bi jo, kot še zdaj pogosto kradejo lepa dekleta v naših gorskih vaseh. In tudi če bi ta ugrabitev zanetila vojno, bi se vse to, in vojna in ženska in klanje, izgubilo, če ne bi Pesnik iztegnil roke, da jih reši. Pesniku dolguje Helena svojo rešitev; svojo nesmrtnost dolguje Homerju tudi ta mala struga Evrotasa. Ves špartanski zrak je prepojen s Heleninim nasmehom. In še to: Helena nam je prešla v kri, vsi moški so jo sprejeli kot obhajilo; vse ženske še vedno odsevajo njeno lepo- to. Helena je postala ljubezenski krik, traja skozi stoletja in v vsakem moškem vzbuja hrepenenje po poljubu in po večnosti in spremeni v Heleno še tako nepomembno žensko, ki jo objamemo. Poželenje si nadeva, hvala bodi tej špartanski kraljici, visoke plemiške nazive, in skrivnostna nostalgija po izgubljenem objemu umirja žival v nas. Jočemo, vpijemo, in Helena vrže čarobno zel v kozarec, iz katerega pijemo, in pozabimo na bolečino; v roki drži rožo in njen vonj odganja kače; dotakne se grdih otrok, in se polepšajo; jaše na kozlu z odrskega žrtvenika, zgane nogo z razvezanim sandalom in cel svet postane trta. Stari pesnik Stezihor je nekoč v 119Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu neki odi rekel nekaj grdega o njej; in pri priči je izgubil luč oči; nato je drhteč in skesan vzel v roke lutnjo, se na velikem praznovanju postavil pred Grke in zapel znamenito palinodijo: Ni res, kar sem rekel o tebi, Helena! In ti nisi stopila na hitre ladje niti nisi nikdar prispela v trojansko palačo. Zajokal je in visoko privzdignil roke; in kar naenkrat se je luč, namočena v solzah, spustila v vdolbine njegovih oči. Naši predniki so praznovali agone lepote, »helenizije«. Zares, ena sama palestra je zemlja, Helena pa nedosežni cilj, onkraj ži- vljenja, morda neobstoječ, morda privid. Posvečenim je bilo zaupano skrivno izročilo, po katerem se Ahajci v Troji niso borili za pravo Heleno; samo njena podoba se je nahajala v Troji. Prava Helena se je zatekla v Egipt, v božji hram, nedotaknjena od človeškega diha. Kdo ve, morda se tudi mi borimo, jočemo, ubijamo tukaj na zemlji samo za Helenino podobo. Po drugi strani pa, kdo ve, sence v Hadu so oživele, če so pile kri živih; mar ne bi mogla tudi Helenina senca nekoč oživeti, glede na to, koliko krvi je že spila, v toliko tisočih let? Se ne bo nekoč podoba združila z mesom, da bomo lahko nekega dne objeli pravo, toplo telo, pravo Heleno? Tajget, Helena. Divji bojevnik in njegova žena. Ko sem med oleandri Evrotasa vdihoval vonj po Heleni, sem pozabil na čas, in postalo me je sram. Nekega jutra sem krenil in zakoračil na Tajget, da bi zadihal možatejši zrak. Čarobnost gore, vonj po borovju, razbeljeno kamenje, sokoli, ki so lebdeli nad mojo glavo, in nepremagljiva samota so mi bodrili srce; dolge ure sem se vzpenjal in bil sem srečen. Proti poldnevu so se nakopičili črni oblaki, zasli- šalo se je oglušujoče grmenje; vračal sem se po poti navzdol, preskakoval sem s kamna na kamen, čutil sem, da mi je za petami neurje, tekel sem, kosal sem se z njim, da me ne prehiti. Toda nenadoma se je borovje streslo, svet je pote- mnel, obdale so me strele; dohitel me je vihar. Na obraz sem se vrgel na tla, da me ne bi spodneslo, zatisnil oči in čakal. Cela gora je drhtela, dva bora poleg mene sta se zlomila, zgrmela na tla. Vdihoval sem žveplo v zraku in naenkrat se je ulila ploha. Veter se je polegel in debeli grozdi vode so se zlivali z neba. Materina dušica, šetraj, žajbelj, meta, po katerih je udarjal naliv, so usipali svoje dišave in vsa gora je puhtela. Vstal sem in se napotil navzdol, užival sem v dežju, ki me je šibal po ro- kah, po obrazu, po laseh. Sestopajoči bog je z vso močjo padal na svojo ženo Zemljo; Zemlja je ječala, se krohotala, pokala in sprejemala moško vodovje. Kmalu se je nebo zjasnilo, to je bil spust ognjenih jezikov, zdaj ga je konec, je začela oznanjati kukavica, sonce je ravno zahajalo, in daleč spodaj sem na vrhu griča, nad Mistrasom, videl razvaline Villehardouinove frankovske utrdbe. Celo nebo je postalo zlato in zeleno. 120 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu Naslednji dan sem šel, romar, med cipresami in vrtovi v grške Pompeje, v Mistras. Ta sveti grič, kjer se je rodila nova Grčija, premore vse vidne in skrivne čare, ki lahko privabijo tudi najzahtevnejšo dušo. Limonovci, po- marančevci, ozke, vijugaste stezice, napol goli otroci se igrajo, ženske gredo k vodi, dekleta sedijo pod cvetočimi drevesi in vezejo. Spet je iz te zemlje pognalo življenje, bori se, da bi se ponovno razširilo po vsem hribu pred- nikov. To je prvi, zeleni, poseljeni pas Mistrasa. Ko nadaljuješ pot, se začne zaprašena reber brez drevja, stopaš čez ruševine hiš, prispeš do očarljivih, od sonca porjavelih bizantinskih cerkva, k Mariji Perivleptos, k Stolnici, k Svetima Teodorjema, h Kristusu Afentiku, k Mariji Pantanassi. To je drugi, s cerkvami okrašeni pas Mistrasa. Bil sem žejen; vstopil sem v ženski samostan Pantanasse, da bi nune prosil za kozarec vode. Dvorišče se kar blešči, celice so pobeljene, kristalno čiste, ležišča pregrnjena z vezenimi pregrinjali. Nune me pritečejo pozdra- vit; nekatere daje revmatizem, druge so mlade, voščeno blede, kajti veliko delajo za preživetje, bedijo in molijo in nimajo, da bi jedle in se nasitile. V prostih urah se nagibajo nad svojim ročnim delom in vezejo tradicionalne vzorčke – cipresice, križe, cvetlične lonce z naglji in samostane; in majhne vrtnice z rdečo svilo. Žalost te obide, ko pred tabo s ponosom razgrinjajo to vezenje, kot bi ti kazale svojo balo, smehljajo se, ne govorijo, ampak ti veš, da ženina ni. V medeno zeleni svetlobi večera je Pantanassa zažarela kot slonokoščena bizantinska šatuljica, izdelana potrpežljivo in z ljubeznijo, da bi hranila deh- teči dih device Marije. Kakšna enotnost, pretehtanost in ljubkost, od temelj- nega kamna do erotične zaobljenosti kupole! Vsa prikupna cerkev je živela in dihala, spokojna kot topel živ organizem. Vsi kamni, reliefi, podobe, nune so bili kot organske sestavine ženskega samostana, zdelo je, kot bi se nekega popoldneva vsi skupaj rodili iz istega ustvarjalnega krča. Nikoli si ne bi mislil, da bom v bizantinskih podobah našel tolikšno slad- kost, tako toplo človeško razumevanje. Do zdaj sem videl divje asketske like, ki so v rokah držali pergament z rdečimi črkami in vpili, naj sovražimo na- ravo, naj zbežimo v pustoto, naj umremo, da se rešimo. Zdaj pa te barve, mile postave, Kristus, ki vstopa v Jeruzalem na pohlevni živali, dober, nasmejan, za njim pa učenci z butarami in ljudstvo, ki jih gleda z zamaknjenim pogle- dom, kot oblak, ki gre mimo in se razprši... In zelenkasti, bronasti Angel, ki sem ga videl v Afentiku, fant od fare, s skodranimi lasmi, prevezanimi s širokim trakom, v silovitem razkoraku in z nepremičnim, čisto okroglim ko- lenom! Kot da je zaročenec, ki gre... Kam gre s tolikšnim veseljem in naglico? Tisti hip je zvon začel tiho, milo klicati k bedenju ob Kristusovem grobu. Vstopil sem pod topli cerkveni svod; na sredi je bil vezeni prt, posut s cvetovi limonovca, na cvetovih limonovca pa je ležal mrlič, ki nenehno umira in ne- nehno vstaja; nekoč so mu rekli Adonis, zdaj Kristus. Okrog njega so klečale blede ženske v črnem, sklanjale so se nadenj in ga objokovale. Vsa cerkev 121Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu je dišala po vosku kot čebelnjak; in spomnil sem se tistih drugih svečenic, Čebel, v templju efeške Artemide; spomnil sem se Apolonovega templja v Delfih, zgrajenega iz voska in perja... Nenadoma sta izbruhnila naricanje žensk in neznosna žalostinka; ve- del sem, da bo človekova bolečina obudila boga, toda tukaj, v kraljestvu Helene, mojemu srcu sploh ni bilo do žalovanja; dvignil sem se, še je bil svetel dan, napotil sem se navzgor, po bregu z ruševinami gosposkih hiš, njihovimi porušenimi stolpiči, z znamenito Villehardouinovo utrdbo kot kamnito krono na vrhu hriba. Vhod v utrdbo je bil odprt, dvorišča zapu- ščena, povzpel sem se po trhlih stopnicah, prišel sem do strelskih lin; jate vran so splašene odletavale. Gledal sem plodno ravan spodaj in dim, ki se je dvigal od nizkih bajt; zaslišal sem, kako je zaškripal voz, pesem, polno strasti, ves zrak je zavzdihnil, napolnile so ga prikazni. Od mrtvih so vstali svetlolase frankovske gospodične in težko oboroženi konjeniki, ki so sem na Peloponez prišli osvajat, vzeli hčere Helenov, se cepili z grško krvjo, po- zabili na domovino; osvajalci, bog daj zdravje našim ženskam, črnolaskam vranjih las z velikimi očmi, osvajalci so bili osvojeni. Čez nekaj dni me je očaral neki drug kraj: prečkaš suho rečno korito, na katero mečejo senco platane, v katerem cvetijo konopljike, vzpenjaš se po strmem hribu, dehtečem po šetraju in materini dušici, brez ene same vasi, brez ljudi, brez koz in ovac, opustelem. In naenkrat, na nekem zasuku hriba, pred tabo nepričakovano vstane znameniti Apolonov tempelj v Vassah, v srcu Peloponeza. Takoj ko ga uzreš, narejenega prav iz sivih kamnov s tega hriba, začutiš globoko ujemanje med krajem in templjem. Kakor del hriba, kamen njegovega kamna, se zdi tempelj, trdno zagozden med skalami, skala tudi sam, toda skala, ki jo je navdal duh. Tako izklesani in postavljeni izražajo ti tempeljski stebri bistvo gorske strogosti in pustote; zdi se ti kot glava tega kraja, sveto, s kamnitim zidom obdano mesto, v njem pa zaščiten bedi njegov um. In tukaj te starodavna umetnost, ki dovršeno nadaljuje in izraža ta kraj, ne preseneti; spretno, mirno te po človeški stezici, ne da bi se upehal, popelje na vrh. Kot bi dolga stoletja cela gora v svoji temačni masi hrepenela po tem, da se izrazi, in takoj ko je dobila Apolonov tempelj, ji je odleglo. Odleglo ji je, se pravi, dobila je pomen, svoj lastni pomen, in se vzradostila. Ko sem hodil po grški zemlji, sem vsak dan bolje razumel, da se grška civilizacija ni vzela iz zraka, ni bila nadnaravni cvet, bila je drevo, ki je bilo zakoreninjeno globoko v zemlji, srkalo je blato in ga spreminjalo v cveto- ve. In več ko je posrkalo blata, bolj bogato je cvetelo. Slovita antična prepro- stost, uravnoteženost in spokojnost niso bile naravne, spontane vrline nekega preprostega, uravnovešenega rodu; to so bili težki podvigi, plen iz bolečih, nevarnih bojev. Zapletena in tragična je grška spokojnost, uravnovešenost divjih, nasprotujočih si sil, ki se jim je po napornem, dolgotrajnem spopadu uspelo pomiriti. Doseči to, o čemer govori neki bizantinski mistik, nepriza- devanje, se pravi vrhunec prizadevanja. 122 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu To, kar daje grškim goram, vasem, prsti lahkost in jim odvzema snov- nost, je svetloba; svetloba je v Italiji mehka, ženstvena, svetloba Jonije je zelo sladka, polna vzhodnjaških hrepenenj, v Egiptu gosta in čutna, v Grčiji je svetloba vsa iz duha. V tej svetlobi je človek lahko jasno videl, naredil red iz kaosa in ga spremenil v kozmos. In kozmos pomeni harmonijo. Iz čuvajeve kolibe tik poleg se je prikazala starčica; v pesti je stiskala dve smokvi in grozd; bili so prvo, kar je dozorelo na tej visoki planoti, in hotela mi jih je pokloniti. Prijazna, suhcena, nasmejana starčica, ki je bila v mladosti gotovo zelo lepa. »Kako vam je ime, botra?« jo pobaram. »Marija.« Ko pa je videla, kako sem prijel za svinčnik, da bi si zapisal njeno ime, je iztegnila posušeno roko in me ustavila. »Marigica,« je rekla z mladostno spogledljivostjo, »Marigica.« Kot bi hotela, ker se ji je obetalo, da bo njeno ime ovekovečeno v pisavi, rešiti svoje drugo, ljubkovalno ime, ki bo v spominu obudilo sladke trenutke njenega življenja. »Marigica,« je ponovila, kot bi se bala, da je nisem slišal. Razveselil sem se, ko sem videl, da je tudi v najbolj zdelanem telesu zako- reninjena ženstvenost. »Kaj pa je to tu?« sem jo vprašal. »Kaj, a ne vidiš? Kamni.« »In zakaj jih hodijo gledat s konca sveta?« Starka je malo zastala; znižala je glas. »Si tujec?« me je vprašala. »Ne, Grk.« Starka se je opogumila in skomignila z rameni: »Butasti tujci!« je vzkli- knila in bruhnila v smeh. Že večkrat sem videl starke, ki čuvajo antične templje ali znane cerkve s čudodelnimi ikonami, kako se nejeverno smejejo svetnikom ali starodavnim marmornim božanstvom, ki jih čuvajo. Jasno, občujejo z njimi vsak dan, po- stali so jim domači. Stara Marigica je zadovoljno gledala, kako zobam kiselkasto grozdje, ki mi ga je dala. »Kaj si pa misliš,« sem jo vprašal, da bi ji ponagajal, »o politiki?« »Eh, fant moj,« mi je odgovorila presenetljivo ponosno, »eh, poba, tukaj sva zelo visoko, daleč od sveta, ni slišati njegovega bučanja.« »Sva,« torej »tempelj in jaz,« in »daleč« je dejala s ponosnim tonom, ki je pomenil »nad njim.« Všeč mi je bilo. Še bolj kot tempelj mi je srce nasitil ta starkin stavek. Krožil sem pod stebri, predvčerajšnjim je deževalo in bistra voda je še vedno vklepala polomljeni marmor v luže. Sklonil sem se in opazoval, kako preko vodne gladine kot prikazni drsijo beli, kopasti oblaki. Prebral sem, da 123Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu na Daljnem vzhodu včasih, podobno, v luži, čez katero drsijo oblaki, častijo božanstvo. Ko sem se spuščal v ravnino, sem videl na kamenju klečati starca, ki se je sklanjal nad strugo in gledal, kako teče voda, njegov obraz pa je oblivala neizrekljiva ekstaza; lahko bi rekli, da so nos, usta, lica izginili in ni ostalo nič razen dvoje oči, ki so gledale, kako se voda pretaka med kamni. Približal sem se mu: »Kaj gledaš, starec?« sem ga vprašal. On pa mi je odgovoril, ne da bi dvignil glavo ali odvrnil oči od vode: »Svoje življenje, fant moj, svoje življenje, kako beži...« V Grčiji je vse, gore, reke, morja, doline, »počlovečeno« in človeka nago- varja v skorajda človeškem jeziku. Ne tiščijo ga k tlom, ne vladajo mu; posta- nejo njegovi prijatelji in tovariši. Zamolkli, neprečiščeni krik Vzhoda prečka Grčijo in se očisti, počloveči, postane Logos. Grčija je filter, ki z velikimi na- pori prečiščuje žival v človeka, vzhodno suženjstvo v svobodo in barbarsko opijanjenost v trezno premišljevanje. Nadeti osebnost brezosebnemu, mero nezmernosti, uravnotežiti nasprotujoče si slepe sile, takšno je poslanstvo mnogokrat preizkušanih kopnega in morja, ki jima pravimo Grčija. Resnično veselje je v tem, velik zaklad, da se lahko potepaš po Grčiji. Grška zemlja je tako prepojena s solzami, potom in krvjo, grške gore so videle toliko človeškega truda, da te obide srh, ko pomisliš, kako se je v teh gorah in na teh obalah odigrala usoda bele rase. Odigrala se je usoda človeka. Gotovo se je na eni od teh obal, očarljivi in igrivi, dogodil čudež preobrazbe živali v človeka. Na takšni grški obali je najbrž nekega dne pristala Vzhodnjakinja Astarta, z množico seskov kot svinja, Grki pa so prestregli barbarskega, gro- bo stesanega malika, ga očistili živalskega, mu pustili samo dve človeški dojki in mu dali plemenito človeško telo. Grki so z Vzhoda dobili prvinski instinkt, orgiastično pijanost, zverinski krik, Astarto; in preobrazili so instinkt v ljube- zen, ugriz v poljub, orgijo v religiozno čaščenje in krik v ljubezensko besedo. Astarta je postala Afrodita. Ne samo zemljepisna lega, tudi duhovni položaj Grčije je poln skrivno- stnega poslanstva in odgovornosti; dva neustavljiva tokova se spopadata na njenem kopnem in na morju, in prav zato je bila Grčija vedno zemljepisni in duhovni prostor, ki se nenehno vrti okoli lastne osi. Ta usodna lega je bistve- no vplivala na usodo Grčije in sveta. Gledal sem, vohal sem, dotikal sem se Grčije, ko sem pešačil, sam samcat, z oljčno palico v roki, s culo na rami. In bolj ko je vame vstopala Grčija, glo- blje sem občutil, da je skrivno bistvo grškega kopnega in morja glasba. Vsak hip se grška pokrajina, čeprav ostaja ista, narahlo spreminja, njena lepota valovi, se prenavlja. Premore globoko enotnost in hkrati neprestano prera- jajočo se raznovrstnost. Mar ne vlada isti ritem tudi arhaični umenosti, ki se je porodila ob gledanju, ljubljenju, razumevanju in izražanju sveta, vide- nega okrog sebe? Poglejte kakšno grško umetnino velike klasične dobe; ni 124 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu nepremična, prežema jo komaj opazen drget življenja, trepeta kot peruti so- kola, ko se ustavi vrh vetra in se nam zdi nepremičen. Tako tudi antični kip živi, se komaj opazno premika; nadaljuje izročilo, pripravlja prihodnji potek umetnosti, uravnoveša, v enem samem nesmrtnem trenutku, trojni tek časa. Grki so vsak kraj posvetili s svojim trudom, podredili so ga visoki ideji, in ta ideja zdaj predstavlja njegovo bistvo; z lepoto in ukročeno strastjo so spre- menili njegovo naravno v nadnaravno; odstranili so rastje, zemljo, kamne in so našli, globoko zakopano, vlažno, njegovo dušo. In tej duši so dali telo, včasih čaroben tempelj, včasih mit in včasih veselega lokalnega boga. Dolge ure sem gledal sveti kraj Olimpije. Plemenitost, mirna zbranost, nasmejana gostoljubna dolina sredi nizkih, skladnih hribov, zaščitena pred divjim severnikom, pred žgočim južnikom, odprta samo na zahod proti morju, od koder z odprtega morja vpada vlažni veter in piha ob toku Alfeja navzgor. V Grčiji ni drugega kraja, ki bi tako milo in potrpežljivo vzpod- bujal k miru in spravi. Z nezmotljivim očesom so ga stari izbrali, da bi se tukaj vsaka štiri leta pobratena zbirala vsa grška plemena, in ko so ga izbra- li, so ga napolnili s pomenom in stopnjevali njegovo spokojnost in njegov pomirljivi vpliv. Zavist, sovraštvo, rodovni boji so trgali Grčijo, demokracije, aristokraci- je, tiranije so uničevale druga drugo, zaprte soteske, izolirani otoki, odma- knjene obale, male neodvisne državice so ustvarili večglavi, enotni, medse- bojno sovražni organizem, strasti so plamtele v vseh prsih. In nenadoma so, vsaka štiri leta, poleti, iz te svete doline krenili ovenčani sli, spondofori, tekli so do robov helenskega sveta, naznanjali so božji mir, premirje za čas iger, in vabili prijatelje in sovražnike na tekmovanje v Olimpijo. S celega Peloponeza in iz Osrednje Grčije, iz Makedonije, Tesalije, Epira in Trakije, z obal Črnega morja, iz Male Azije, Egipta, Kirene, iz Velike Grčije in s Sicilije so atleti in romarji hiteli v sveto zibelko vsegrških iger. Sem niso imeli vstopa ne sužnji, ne morilci, ne barbari, ne ženske. Samo svobodni Grki. Noben drug narod ni tako dobro doumel skrite in vidne vrednosti igre. Kadar v vsakodnevnem boju življenju uspe premagati sovražnike okrog sebe – naravne sile in zveri, lakoto, žejo, bolezen – se včasih zgodi, da mu ostane nekaj presežne moči. To moč skuša zapraviti z igro. Kultura se začne v tre- nutku, ko se začne igra. Dokler se življenje bori za obstanek, se brani pred sovražniki, se skuša obdržati na zemeljski površini, se kultura ne bo rodila. Rodi se v hipu, ko življenje zadovolji svoje osnovne potrebe in lahko užije nekaj predaha. Kako naj izrabi ta predah, kako naj ga razdeli po različnih družbenih razredih, kako naj ga podaljša in oplemeniti, kolikor more? Po odgovoru, ki ga na ta vprašanja dajeta vsak narod in vsaka doba, sodimo o vrednosti in bistvu njune kulture. Hodim ven in noter med ruševinami Zevsovega templja, ponovno si z zadovoljstvom ogledujem fosilne kamne tam, kjer so bili zgrajeni templji. 125Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu Kristjani so jih razbili, potresi porušili, dež in poplavljanje Alfeja sta sprala njihovo čudovito večbarvnost. Kipe so zažgali, predelali so jih v apno, redki so se nam ohranili, toda še vedno jim uspeva, da nam razvedrijo um. Utrgam vejico ali dve mete, ki je zrasla v vdolbini, kjer naj bi baje stal Fidijev kip iz zlata in slonove kosti, in moje prste napolni njun starodavni vonj. Tukaj, na tem mističnem kraju, so se prej kot ljudje borili bogovi. Zevs se je boril s svojim očetom Kronosom, da bi mu vzel oblast; bog svetlobe Apolon je premagal Hermesa v teku in Aresa v rokoborbi. Razum je premagal čas, luč je premagala temačne sile prevare in nasilja. Kasneje, po bogovih, so tukaj tekmovali heroji; Pelops iz Azije je premagal krvoločnega barbara Ojnomaja in mu vzel hčer, krotilko konj Hipodamejo. Napredna, mirna, očarljiva jon- ska kultura je premagala tukajšnje neotesane prebivalce, ukrotila je konje, učvrstila človekovo moč. In neki drug junak, Herakles, je potem, ko je oči- stil Avgijev hlev, prišel sem in opravil velike daritve novemu bogu, Zevsu. Iz pepela, ki je ostal po zažgani klavni daritvi, je privzdignil oltar in razglasil prvo olimpijsko tekmovanje. Z vedno novim pepelom daritev se je sveti oltar dvigal vse više in Olimpija je počasi postajala velika delavnica, kjer so grška plemena kovala svoja bronasta telesa. Ne samo zato, da bi ta telesa naredili lepa. Grki se niso nikoli ukvarjali z umetnostjo zaradi umetnosti; namen lepote je bil, da služi življenju. Telesa pa so stari hoteli imeti lepa in močna, da so lahko sprejemala uravnovešen in čil um. Tudi zato, da so lahko – kar je bil višji cilj – branili mesto. Telovadba je bila za Grke neobhodna priprava državljana na družbeno življenje. Popolni državljan je bil tisti, ki je, potem ko je šel skozi gimnazije in palestre, lahko izpopolnil svoje telo, ga napravil čvrsto in skladno, se pravi lepo, in ga imel pripravljeno, da brani Rod. Pogledaš kip iz klasične dobe in takoj veš, ali je moški, ki ga predstavlja, svoboden ali suženj; to izdaja nje- govo telo. Lepo atletsko telo, mirna drža, obvladovanje strasti so značilnosti svobodnega človeka. Suženj je vedno predstavljen zavaljen ali shiran, s hla- stnimi, neobrzdanimi kretnjami. Dioniz, bog pijanosti, stoji ves miren, okrog njega pa, popolnoma pijani, uganjajo grdobije in se zvirajo slabši od njega, njegovi sužnji, Seleni in Satiri. Skladnost uma in telesa, takšen je bil Grkov vzvišeni ideal. Hipertrofija enega na račun drugega je veljala za barbarsko. Ko so Grki začeli propadati, je začelo tudi atletovo telo hipertrofirati in ubijati njegovega duha. Med prvimi, ki so ugovarjali in glasili nevarnost, ki ji je bil duh izpostavljen zaradi atlet- skosti, je bil Evripid. In kasneje Galen obsoja: »Jejo, pijejo, spijo, praznijo čre- vesje, valjajo se v prahu in v blatu – takšno življenje živijo atleti.« Velikokrat preizkušani Herakles, ki se je v letih slave loteval enega podviga za drugim in je do popolnosti uravnovesil um in telo, je, pivec vina in jedec volov, sčasoma dobil orjaško telo in ozko čelo. In umetniki, ki so v velikih obdobjih ustvarili idealni tip mladeniča, zdaj z grobim realizmom upodabljajo atletska telesa, ki jih vidijo okrog sebe, težka in barbarska. 126 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu Ko pa v Grčiji že zavlada realizem, kultura – tako kot povsod drugod – propade. Tako pridemo do ateističnega, realističnega, bahavega helenistične- ga obdobja brez nadosebnih idealov. Iz kaosa na Partenon in zdaj s Partenona nazaj v kaos. Veliki neusmiljeni ritem. Izbruhnejo čustva in strasti, svobodni človek izgubi disciplino, vajeti, ki so držale instinkte v strogem ravnoves- ju, mu padejo iz rok. Strasti, sentimentalnost, realizem; skrivnostno in me- lanholično hrepenenje se razliva po obrazih; pošastna mitološka videnja se sprevržejo v okras, Afrodita se slači kot navadna ženska, Zevs postane spo- gledljiv in eleganten, Herakles pa se spet spremeni nazaj v zver. Grčija začne po peloponeški vojni razpadati, izgubila se je vera v domovino, individuali- zem triumfira. Glavni lik ni več bog ali idealizirani mladenič, temveč boga- ti meščan s svojimi užitki in strastmi, materialist, skeptik in uživač. Prej je talent nadomestil genialnost in zdaj estetski čut nadomesti talent. Umetnost pa napolnijo otroci in koketne ženske, realistični prizori in pozverinjeni ali poduhovljeni ljudje... Povzpnem se na nizki muzejski hrib, hitim pogledat dva izjemna timpa- nona, ki sta se ohranila, Heraklova dela in Praksitelovega Hermesa. Hitim, kot bi se bal, da bo tudi te ostaline pogoltnila zemlja. Lahko bi rekli, da člo- vekov vzvišeni trud presega nečloveške večne zakone. Naše življenje in priza- devanje tako zadobivata herojsko tragično razsežnost. Na razpolago nimamo več kot en sam hip; naredimo iz tega hipa večnost; druge nesmrtnosti ni. Ko sem uzrl veliko muzejsko dvorano, si je moje srce oddahnilo. Še vedno so živi, spokojno osvetljeni od jutranje svetlobe, Kentavri, Lapiti, Apolon, Herakles, Nike. Razveselil sem se. Ta svet se ravna po onkrajčloveških zako- nih, čutimo, da lahko v tem usodnem času, v katerem nam je dano živeti, v trenutku pade bomba in spremeni v prah najdragocenejše lovorike človeštva. Naše veselje, ko pozdravimo kakšno umetniško delo, je močno prepleteno s pretečo nevarnostjo večne ločitve. Tukaj začutiš, medtem ko gledaš velika timpanona, kako pravilno je neki modrec z Daljnega vzhoda izrazil namen umetnosti: »Umetnost ni, da pred- staviš telo, temveč sile, ki so telo ustvarile.« Tukaj, predvsem na zahodnem timpanonu, te ustvarjalne sile vidne valovijo pod prosojno povrhnjico. Zdaj se je simpozij končal, kentavri so se opijanili in planili nad ženske Lapitov, da bi jih ugrabili. Neki kentaver dviga nogo, objema žensko in hkrati s svojo debelo pestjo stiska njene prsi. Zdi se, da se je ženska onesvestila od bolečine in od skrivne, zatajevane slasti. Spet drugje se rokoborci grizejo, zabadajo z noži, zver je bila spuščena z verige, izbruhnil je divji metež, pred nami oži- vljajo pradavni prizori med človekom in človečnjakom. Pa vseeno vso to pr- vobitno strast prekriva skrivnostna spokojnost: kajti med ponorelimi ljudmi, neviden za vse bojujoče se, miren, samo z vodoravno iztegnjeno desno roko, stoji Apolon. Mojster, ki je nekaj let pred Partenonom ustvaril to veliko vizijo, je že presegel deviško okornost arhaičnega obrtnika, ni pa še dosegel tehnične 127Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu popolnosti klasičnega trenutka. Bil je še v vzponu, ni se še dotaknil vrhunca, gorel je od strasti in neučakanosti, da bi si priboril zmago. Porušil je eno ravnovesje, ni pa še dosegel drugega, sope je silovito tekel proti cilju. Če nas ta timpanon tako globoko pretresa, je to zato, ker še ni dosegel človekovega vrhunca. Popolnosti. Še vedno vidiš junaka, ki trpi in se bori. In še nekaj očarljivega – tukaj, na tem timpanonu, razločiš celo hierar- hično lestvico: boga, svobodnega človeka, žensko, sužnja, žival. Bog stoji na sredi, pokončen, miren, gospodar svoje moči. Gleda grozote in se ne vzne- mirja; podreja si besnenje in strast, vendar pa ni povsem brezbrižen, saj mir- no izteza roko in naklanja zmago tistemu, ki mu ugaja. Lapiti, ljudje, tudi sami, kolikor morejo, ohranjajo na obrazih nepremičen pečat človeškosti. Ne vpijejo, ne prepuščajo se paniki; vendar so ljudje, niso bogovi, in rahel drget na ustnicah in guba na čelu razkrivata njihovo trpljenje. Ženske trpijo bolj; vendar se njihovo trpljenje neopredeljivo meša z mračnim užitkom; kot bi se proti lastni volji veselile, da jih ugrabljajo strašne moške sile in se zanje preliva kri. Spet sužnji pa so po domače zleknjeni, brez stroge zadržanosti, in opazujejo. V obdobju, ko je nastajal ta timpanon, zleknjene postave na ro- bovih niso mogle predstavljati bogov; bogovi se ne bi nikdar takole valjali in pri tem pozabljali na svoje sveto dostojanstvo. Končno kentavri, razuzdane zveri, pijani se praznijo v ženske in dečke, vpijejo, grizejo, nimajo razuma, ki bi vnesel red v moč in plemenitost v strast. Poseben je ta trenutek, ko vzpenjajoče se stopnje življenja ohranjajo po- polno podobo. V tem okamnelem trenutku hkrati obstajajo vsi elementi: bo- žanski mir, obvladanost svobodnega človeka, izbruh zveri, realistični prikaz sužnja. Čez nekaj generacij bosta najnižja elementa prevladala, realistična strast se bo razmahnila in preoblikovala tako svobodne ljudi kot bogove, vajeti bodo popustile in umetnost bo zbezljala ter propadla. Po dinamični tragičnosti tega timpanona v Olimpiji in po božanski spokojnosti Partenona bomo pristali pri neobrzdanem verbalizmu Pergama. Ob tem timpanonu lahko uživaš, ko gledaš, kako soobstajajo, v združe- nem blisku, vse kali vzpona, razcveta in zatona. Popolnost je težko, nevarno, hipno ravnovesje nad kaosom; če malo prestaviš utež na desno ali levo, se poruši. Še z nečim nas očara ta timpanon. Gledamo ga in se sprašujemo; ta tim- panon je nastal takoj potem, ko so Grki premagali Perzijce in se je po celi Grčiji razlil vesel val olajšanja, ponosa in moči. Grčija je začutila svojo moč, svet okrog nje in znotraj nje se je prenovil, bogovi in ljudje so zažareli v novi luči – vse se je moralo prenoviti: templji, kipi, slike, pesmi. Morali so postaviti večni spomenik zmagam Grkov nad barbari. Kako bodo kiparsko predstavili ta spomenik? Veliki umetnik vidi pod vsakdanjo, spremenljivo resničnostjo večne, negibne simbole. Za krčevitimi, pogosto neusklajenimi dejanji živih ljudi jasno razloči velike tokove, ki zagrabijo duše. Dnevne pripetljaje presadi v 128 Nikos Kazantzakis: Poročilo El Grecu nesmrtni zrak. Veliki umetnik ima realistično prikazovanje za popačenje in karikaturo večnega. Glej, zato so veliki mojstri klasične Grčije – in ne samo kiparji – ki so hoteli ovekovečiti zmage svojega časa, povzdignili Zgodovino visoko v sim- bolično ozračje Mitologije. Namesto da bi prikazovali sodobne Grke, kako se borijo s Perzijci, so uvedli Lapite in Kentavre. Izza Lapitov in Kentavrov pa se vidita večna velika nasprotnika: razum in žival, civilizacija in barbarskost. Tako je zgodovinski dogodek, do katerega je prišlo v določenem trenutku, ušel času, se povezal s celotnim ljudstvom in z njegovimi prvinskimi podo- bami. Na koncu je ušel tudi ljudstvu in postal nesmrtni spomenik. In tako, s tem simboličnim požlahtnjenjem, so privzdignili grške zmage v vsečloveške zmage. Podobno je z dvanajstimi metopami, ki so krasile Zevsov tempelj in so prikazovale dvanajst Heraklovih del. Razbite, uničene, kakršne so se nam ohranile in bile obešene sem na muzejske stene – kako nas ganejo in kakšen ponos nam vlivajo! Človeška razumnost, Atena, še majcena, ampak mogoč- na, kako stoji atletu ob strani in mu pomaga! Tako je najbrž skočila tudi z Akropole, še predvčerajšnjim, na Maratonsko polje in na Salamino, da bi pomagala Grkom. Malo naprej sedi na skali, rahlo utrujena od borbe, toda ponosna – kako gleda atleta, ki se vrača kot zmagovalec in ji prinaša plen, stimfalijske ptice! In še malo naprej, s kakšno nežnostjo dviga roko, stoječ za njegovim hrbtom, in mu pomaga, da si oprta težo Zemlje! Od grških sodobnikov, ki jih je gotovo želel slaviti, mojster svoj slavo- spev pobožno prenese na Herakla, velikega prednika, poglavarja rodu. Kot bi govoril: »Nismo zmagali mi, naša generacija, ne; zmagal je dajmonion rodu. Zmagal je trmasti, zagrizeni prednik atlet. Slavospev, ki je bil tako simbolič- no formuliran, pa se še vedno razteza, objema cel rod svobodnega človeka. Nismo zmagali mi, ni zmagalo samo naše ljudstvo; zmagal je človek, ki se bori, da bi premagal zveri, barbare in smrt, in pri tem napreduje od dela do dela.« Šel sem ven, na prag muzeja, stopil sem malo naprej po ploščadi, pod bor. Obšla me je nenadna zagrenjenost. Bomo kdaj tudi mi dosegli svoje ravno- vesje in mirno, junaško vizionarstvo stare Grčije? Vsak romar si, ko se odtrga od tega pogleda na Olimpijo in stopi na muzejski prag ter zagleda sodobno sonce, zagotovo razrvan zastavi to temeljno vprašanje. Toda za nas Grke je grenkoba dvojna, saj se imamo za potomce in si nehote nalagamo dolžnost, da dosežemo svoje velike prednike. Predvsem pa: dolg vsakega sinu, da pre- seže starše. Poročila o dogodkih Monika Osvald Dvatisoča obletnica Avgustove smrti Center in periferija v antičnem svetu (Centro y periferia en el mundo clásico) – XVIII. mednarodni kongres klasične arheologije, Mérida, 13.–17.5.2013. Augusto, razstava (po zamisli E. La Rocca), Rim, Scuderie del Quirinale, 18.10.2013– 9.2.2014 in Pariz, Grand Palais, 19.3–16.7.2014. V prispevku bomo povezali dva dogodka, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, vendar se, kot bomo videli, dopolnjujeta in, vsak na svoj način, pripevata k promociji »avgustejskih študij« in k proslavitvi visoke obletnice Avgustove smrti. Lani je v Méridi potekal odlično organiziran 18. mednarodni kongres klasične arheologije, ki se je po dvajsetih letih ponovno vrnil v Španijo.1 Prejšnji kongres v Tarragoni leta 1993 je sprožil veliko zanimanja za Iberski polotok, zato so na tem srečanju (morda) prevladovale predstavitve izkopa- vanj v Španiji, čeprav je kongres ponudil tudi skrbno izbrano panoramo de- javnosti drugje, širom rimskga orbis.2 Toda – z umetnostnozgodovinskega vidika – so bila na tokratnem kongresu najzanimivejša nova razmišljanja o 1 Program kongresa na spletni strani AIAC-a: http://aiac2013merida-mnar-icac.net/images/sto- ries/zona_descargas/Programa_CIAC-2013.pdf 2 Prispevki so ponudili mnoga izhodišča tudi za antične študije na našem ozemlju. Med pred- stavljenimi mednarodnimi projekti je – iz umetnostnozgodovinskega vidika – najbolj zanimiv Corpus Signorum Imperii Romani. Projekt seveda ni novost, saj je bil zasnovan leta 1963 in je v pripravi tudi v Sloveniji (po Jožetu Kastelicu je projekt prevzel Bojan Djurić). Doslej je bilo izdanih 96 publikacij; ne povsem popoln seznam najdemo na spletni strani 13. kolokvija o pro- vincialni umetnosti, ki se je lansko leto odvijal v Romuniji (http://csircolloquium13.arheomedia. ro/The_Colloquium/Corpus_Signorum_Imperii_Romani). Pri nas so poznane zlasti avstrijske, nemške in italijanske izdaje, na tem mestu bi opozorila na španske, ki imajo premišljeno struk- turo in natančno določeno kataložno enoto (špansko kiparstvo je dobro raziskano, saj je španski CSIR dopolnjen z akti kongresov Reunión de Escultura Romana en Hispana). Nov projekt, ki so ga predstavili Elizabeth Fentress (predsednica AIAC-a), Eugenio Polito (Università di Cassino) in José Miguel Noguera (Universidad de Murcia), je zaenkrat še v pripravljalni fazi, vendar so se vsi akterji strinjali, da se mora zbirka kamnitih spomenikov prilagoditi novim časom in sredstvom komuniciranja. 132 Monika Osvald spomenikih rimskega mesta, urbis. Arheologi z rimske univerze La Sapienza, ki trenutno vodijo večino izkopavanj okoli Palatina,3 so namreč vzeli pod drobnogled širše območje Avgustovega domovanja na omenjenem rimskem griču in v kar petih prispevkih (noben posamezni spomenik ni bil deležen tolikšne pozornosti)4 začrtali domišljeno rekonstrukcijo palače. Prav tako pod okriljem rimske univerze La Sapienza in v sodelovanju s pariškim Louvrom je bila zasnovana razstava, posvečena Avgustu ob dvatisoči obletnici njegove smrti.5 Razstava, ki je na rimskem Kvirinalu zbrala številna pomembna dela avgustejske umetnosti in ponudila zaokrožen pregled kipar- stva (vzporedno so bila postavljena dela, ki jih sicer hranijo v različnih muze- jih), ni posvetila skoraj nobene pozornosti zadnjim izkopavanjem na Palatinu. V tem smislu je bila predstavitev Avgustovega domovanja na španskem kongresu neke vrste dopolnilo k ostrejši podobi avgustejskega obdobja. Po Zankerjevem monumentalnem delu Augustus und die Macht der Bilder se je morda zdelo, da je bilo o avgustejski umetnosti že vse povedano in skorajda ni več kaj dodati. Toda avtorji so na novo »prebrali« sicer že dolgo poznane spomenike in ponudili izvirne interpretacije, ki bodo gotovo dale nov za- gon »avgustejskim študijam«, zato jim velja nameniti nekaj več pozornosti. V prispevku so seveda le glavni poudarki, obsežna argumentacija je na voljo v spodaj omenjenih publikacijah.6 3 Clementina Panella vodi izkopavanja na severovzhodnem pobočju Palatina, Paolo Carafa in Andrea Carandini na severnem, Lucilla Anselmino na vzhodnem in Patrizio Pensabene na jugozahodnem. 4 Paolo Carafa (La Sapienza, Rim), Il principe e il fondatore: le case di Octaviano e Augusto tra le memorie delle origini di Roma sul Palatino; Daniela Bruno (La Sapienza, Rim), Una domus accanto al tempio di Apollo Palatino: la casa privata di Augusto?; Patrizio Pensabene (La Sapienza, Rim), Enrico Gallocchio (La Sapienza, Rim), Il portico delle Danaidi e il Circo Massimo; Ricardo Mar (Universitat Rovira i Virgili, Tarragona), Patrizio Pensabene, Enrico Gallocchio, Escenografía arquitectónica y decoración en las casas aristocráticas del Palatino (Roma); Johannes Lipps (Ludwig- Maximilians-Universität, München), Neue Untersuchungen zur Stuckdecke des Oecus am westli- chen Peristyl des sog. Augustushauses. 5 Katalog razstave: E. La Rocca, C. Parisi Presicce, A. Lo Monaco, C. Giroire, D. Roger, Augusto (ka- talog razstave, Roma, Scuderie del Quirinale, 18.10.2013–9.2.2014), Milano 2013. V Italiji je bila pred obravnavano Avgustu posvečena le razstava ob dvatisoči obletnici vladarjevega rojstva, ki pa je imela v času fašizma imperialne konotacije (Mostra augustea della Romanità); od znamenite Augustus in die verlorene Republik leta 1988 v Berlinu do najnovejše rimske pa je minilo že 25 let. Kataloga omenjenih razstav: Mostra Augustea della Romanità (katalog razstave, Roma, Palazzo delle Esposizioni, 23. 9. 1937 – 23. 9. 1938), Roma 1937 in Augustus und die verlorene Republik (katalog razstave, Berlin, Martin- Gropius-Bau, 7. 6. – 14. 8. 1988), Mainz 1988. 6 Nov val zanimanja za Avgustovo hišo na Palatinu je sprožil članek Irene Iacopi in Giovanne Tedone iz leta 2006, v katerem sta avtorici (prvič!) stratigrafsko interpretirali arheološke izkopanine hiš okoli Apolonovega templja (I. Iacopi in G. Tedone, »Bibliotheca e Porticus ad Apollinis«, RhM 112 (2006): 351–378). Novo, celovito rekonstrukcijo Avgustovega kompleksa na Palatinu sta predlagala Andrea Carandini in Daniela Bruno, La casa di Augusto: dai Lupercalia al Natale (Roma-Bari, 2008); A. Carandini, D. Bruno, F. Fraioli, Le case del potere nell ántica Roma (Roma-Bari, 2010). Za pripombe k omenjeni rekonstrukciji, zlasti portika in terase pred Apolonovim templjem: T. P. Wiseman, »The House of Augustus and the Lupercal«, JRS 22 (2009): 527–545; P. Pensabene in E. Mar, »Il tempio di Augusto a Tarraco: gigantismo e marmo lunese nei luoghi di culto imperiale in Hispania e Gallia«, ArchCl 61 (2010): 243–307; P. Pensabene in E. Gallocchio, »Contributo alla discussione del complesso augusteo palatino«, ArchCl 62 (2011): 475–487; P. Pensabene in E. Gallocchio, »Alcuni interrogativi sul complesso augusteo palatino«, ArchCl 64 (2013): 557–582. Novejši rezultati raziskav so vključeni tudi v zadnji atlas antičnega Rima: A. Carandini (ur.), Atlante di Roma antica (Milano, 2012). 133Dvatisoča obletnica Avgustove smrti Oktavijan, ki je v Rimu večkrat zamenjal domovanje, se je na jugoza- hodni del Palatina (Cermalus) preselil leta 42 pr. Kr., ko je po proskripcijah in konfiskacijah (doletele so privržence Cezarjevih morilcev po letu 43 pr. Kr.) odkupil Hišo Kvinta Hortenzija Hortala in še štiri druge domus. Lokacija vrh Kakovih stopnic (Scalae Caci), prehodu, ki je povezoval Živinski forum (Forum Boarium) s Palatinom, je bila izbrana načrtno, saj se je tu nahajala Romulova koča z ustanovnim oltarjem Rima (Aedes Romuli). Oktavijanova hiša je bila na pobočje Palatina postavljena longitudinalno. Levo in desno od osrednjega korpusa, ki je sicer vseboval vse elemente značil- ne rimske hiše (vestibul, atrij in tablin), sta se odpirala dva peristila s številni- mi reprezentančnimi prostori za sprejeme (poleg triklinija z grško in rimsko biblioteko omenimo še oeci tetrastylus, Cyzicenus in Corinthius). Oktavijanova hiša je tako sledila zgledu helenističnih dvorov in je, med poznanimi, najbolj sorodna palači Demetrija Poliorketa v Demetriadi s konca 4. stol. pr. Kr. Tudi sicer sta bila dva peristila značilna za grške hiše – po Vitruvijevem pričevanju (O arhitekturi, 7) ločena po spolih in poimenovana Gynaeconitis in Andronitis. V Oktavijanovi hiši je bil vzhodni peristil A (levo od osrednjega korpusa) za- sebnega značaja, zahodni peristil B javnega. (Pre)zidava je potekala v več fazah; peristil A je bil dokončan leta 39 pr. Kr.,7 dela na peristilu B med letoma 38 in 36 pr. Kr. niso bila nikoli zaključena. Ker so bili spodnji prostori Oktavijanove hiše kasneje zasuti z zemljo, se je v številnih prostorih ohranila slikarska dekoracija.8 Toda leta 36 pr. Kr. je v hišo udarila strela (morda v kompluvij v atriju), kar so haruspices razložili kot znamenje, da si je Apolon zaželel prebivati na tem mestu (Svetonij, Avgust, 29). Oktavijan je sedaj radikalno spremenil svoje gradbene načrte. Zgornji del še nedokončane hiše so večinoma porušili, spo- dnjega, ki je danes ohranjen, napolnili z gradbenim materialom in zemljo. Poleg tega so severno in južno od gradbišča odkupili nove domus (na severu pet, tudi t. i. Livijino hišo, na jugu sedem). Na teh temeljih so zgradili monu- mentalni kompleks v dimenzijah 24550 m2. Z deli naj bi začeli najkasneje leta 33 pr. Kr., ko je bil Agripa edil, sledila je dekoracija (33-28 pr. Kr.). Kompleks je bil v zasnovi podoben prejšnjemu, vendar veliko večji in z drugačnimi pou- darki – Oktavijanov zasebni in javni peristil sta sedaj nadomestila Avgustovo zasebno in javno domovanje, med katerima se je dvigal Apolonov tempelj. 7 Po najnovejši tezi, naj bi se v vzhodnem peristilu v resnici »skrivala« Hortenzijeva hiša, katero so le obogatili z novim podom v tehniki opus sectile in poslikavo v drugem slogu (triklinij z bibliotekama). 8 Poslikave v spodnjem nadstropju spadajo v drugi slog fazo 2A (Beyen) in so datirane ok. 40 pr. Kr. Bolj problematična je poslikava t. i. Studiola, ki je bila slogovno umeščena v drugi slog fazo 2B, le-ta pa je datiran v leta od 30/25 pr. Kr. dalje – kubikul naj bi bil poslikan tik pred rušitvijo (drobci so se ohranili pod temelji Portika Danaid). Za poslikavo: I. Iacopi, La casa di Augusto: le pitture, Milano 2007, s tam citirano literaturo. Iz hiše so se ohranile tudi arhitekturne terakote kampanijskega tipa (20 velikih dimenzij in 40 manjših), ki so bile najverjetneje vstavljene kot metope v dorski friz; datirane so v leta 42-30 pr. Kr. Za posamezne najdbe, ki so danes hranjene v Muzeju na Palatinu: M. A. Tomei, Museo Palatino (Milano, 1997). 134 Monika Osvald Za razliko od helenističnega tlorisa Oktavijanove hiše je bila Avgustova za- sebna hiša (domus privata) zasnovana v »rimskem tlorisu«, pri katerem so si sledili vestibul, atrij, tablin, peristil in dvorišče ali hortus.9 Le-tega naj bi zaklju- čeval lararij v obliki edikule, v katerem so častili Avgustov genij in dvoje Larov. Po sklepu senata z dne 13. januarja leta 27 pr. Kr. (tri dni zatem je bil spre- jet odlok, po katerem se je Oktavijan preimenoval v Avgusta) so nad vrata zasebnega domovanja obesili hrastovo corono civico in ob strani postavili dve lovorjevi drevesi (poleg trofej); leta 2 pr. Kr. so nad podboji izpisali naziv pater patriae. Vhod v domovanje, najverjetneje lociran nad Kakovimi stopnicami, naj bi bil tempeljskega tipa. Avgustovo javno domovanje (domus publica) je bilo najverjetneje načrtova- no že od vsega začetka. Ko je leta 12 pr. Kr. Avgust prevzel funkcijo vrhovnega svečenika (pontifex maximus), bi moral po uradni dolžnost prebivati loco pu- blico in se preseliti v domus pontificis ob Vestinem templju na Forumu. Toda za Avgusta so naredili izjemo – del njegovega domovanja na Palatinu je postal javnega značaja in znotraj le-tega, najverjetneje na dvorišču, postavili okro- glo Vestino svetišče po zgledu forumskega.10 V tempelj naj bi prenesli kopije Penatov in Paladija, kultno podobo Veste bi spremljala kipa Cerere in Flore. Sredi dvorišča naj bi stal okrogel oltar in bazi s kipoma ovna in bika. Avgustov tempelj (Aedes Apollinis) so posvetili, skupaj s hišo, 9. oktobra leta 28 pr. Heksastil psevdoperipter, s korintskimi stebri v Luna marmorju je stal na visokem podiju. Kiparski okras templja je že dolgo poznan iz antičnih virov.11 Sredi stopnišča, na mestu fulgur conditum (kjer se je v Oktavijanovi hiši nahajal kompluvij), se je morda dvigoval pozlačen betil. V kompleks je s severa vodil tripylum ali triločni Slavolok Gaja Oktavijana, Avgustovega krvnega očeta, posvečen leta 25 pr. Kr. Nad loki se je dvigovala 9 Po najnovejšem predlogu naj bi bil atrij le predelana t. i. Livijina hiša, pravilno poimenovana kot Hiša Kvinta Lutacija Katula. Vhod bi tako vodil skozi spodnji atrium testudinatum v atrium tetrastylum v nadstropju. Poslikave naj bi bile dodane v času Avgusta. 10 Ovidij je v Fastih (4.952) zapisal: Phoebus habet partem, Vestae pars altera cessit; / quod superest illis, tertius ipse tenet. / state Palatinae laurus, praetextaque quercu stet domus: / aeternos tres habet una deos. Da je bil prevzem funkcij in prenos svetišča načrtovan že veliko prej, priča hiter potek dogodkov: Avgust je bil imenovan za vrhovnega svečenika 6. marca leta 12 pr. Kr., 28. aprila istega leta pa je že sprejel Vesto v svojo hišo. Avgustova zasebna hiša in Apolonov tem- pelj sta se ohranila do poznega cesarskega obdobja, na mestu javnega domovanja pa so kasneje postavili Domus Augustiniano, pod katero zaenkrat še ni bilo (večjih) arheoloških izkopavanj. Rekonstrukcija domus publica je zato le hipotetična, osnovana na paralelizmu z Oktavijanovo hišo ter na upodobitvah na bazi iz Sorrenta in reliefu iz Palerma. 11 Fronton je zaključevala Sončeva vprega, timpanona so krasili kipi Bupala in Atenisa (druga po- lovica 6. stol. pr. Kr.), ikonografija je žal neznana. Na tempeljskih vratih sta bila v slonovi kosti izrezljana reliefa »rešitve Delfov pred Galci leta 278 pr. Kr.« in »usode Niobinih otrok«. Tudi kultni kipi so bili grška dela – Apolon Kitarojd, delo kiparja Skopasa (morda iz Apolonovega svetišča v Ramnuntu), Timotejev kip Artemide (glavo predelal novo atiški kipar Avian Evander) in Kefizodotov kip Leto (vsi trije kiparji iz sredine 4. stol. pr. Kr.). Tempelj je hranil tudi svetilko, ki jo je Aleksander posvetil kumanskemu Apolonu v Eolidi, po letu 12 pr. Kr. pa tudi Sibilinske knjige (Libri Sybillini), prenesene iz Jupitrovega kapitolinskega svetišča in varno skrite v dveh pozlačenih omarah v obokanem prostoru znotraj podija kultnih kipov (skupaj z Marcelovo daktiloteko in zlatimi trinožniki). Oltar z marmornim kipom boga Apolona pred templjem so obdajali štirje voli, ki jih je v bronu izdelal Miron (iz sredine 5. stol. pr. Kr.). 135Dvatisoča obletnica Avgustove smrti edikula z Apolonom in Artemido na kvadrigi (kipar Lizias iz prve polovice 2. stol. pr. Kr.). Najverjetneje so istega leta posvetili tudi kvadriportik, ki naj bi v vsakem od dveh nadstropij (sosledje dorskega in jonskega stebrnega reda) štel po 100 stebrov.12 V literaturi je imenovan kot Portik Danaid, saj je bilo v izmenične interkolumnije postavljenih 50 rdečih in črnih herm Danajevih hčera in pred te prav toliko konjeniških spomenikov njihovih nesrečnih mož, Egiptovih si- nov (v enakih marmorjih). Inscenacijo sta dopolnjevala Danaj in Egipt. Sredi portika je bil z ogrado obdan Apolonov oltar, vzhodno od njega pa mali tem- pelj, morda tetrastylum Augusti. Portiku je bila prizidana Apolonova knjižnica (Bibliotheca ad Apollinis), ki je kasneje služila tudi kot kurija. Podolžni steni in apsido je obdajala ko- lonada, morda v več nadstropjih, in med stebri niše z zvitki, nad katerimi so bili portreti literatov v imagines clipeatae. Absido je izpoljnevala edikula z Apolonovim kipom, na katero so leta 19 pr. Kr. obesili »ščita« s podobama Germanika in Druza. Na osnovi arheoloških ostankov na robu Palatina in pod baziliko sv. Anastazije ob njegovem vznožju ter fragmentov Forme Urbis (Fr. 20 e-f- -g) so rimski arheologi Apolonovemu kompleksu dodali Apolonov gaj (Silva Apollinis). Le-ta naj bi skupaj s Stebriščem Danaid tvoril enotno Areo Apollinis (kvadraten prostor v dimenzijah 3 actus ali po 360 pedes na vsaki stranici). Lovorjev gaj, posvečen Apolonu Likeju (volku), naj bi bil tako lociran vrh terase, obdane na treh straneh s portikatom. Teraso, ki bi bila 9 m nižja od Portika Danaid, bi podpirala štirinadstropna struktura, prislonjena na steno hriba in sestavljena iz 228 obokanih prostorov. Terasi bi bil prizidan maenia- num, balkon, s katerega je cesarska družina spremljala igre v cirkusu.13 Sredi terase naj bi bil lociran ustanovni oltar Roma Quadrata, znotraj stavbe pa Luperkal.14 12 Sto stebrov je podpiralo tectum augustum v palači kralja Latina v Lavrentu. Namišljeno palačo je opeval Vergilij v Eneidi; komentator Servij (ad Aen. 7.170) je zapisal, da je imel Vergilij v mislih Avgustovo palačo na Palatinu. Podoben opis preberemo tudi pri Seneki (Tiest 2.4.9), ki naj bi se pri opisu Pelopsove palača v Mikenah prav tako zgledoval po Palatinu. 13 Na tem območju pod Palatinom so sicer številni arheološki ostanki, vendar pravih izkopavanj v zadnjih časih (še) ni bilo. Kako bi izgledala terasa, ni jasno, najverjetnejše pa so paralele s svetiš- čem Fortune v Palestrini, Horrea Agrippiana v Rimu in morda kompleksom cesarskega kulta na akropoli v Tarracu. 14 Vprašanje Luperkala in njegove lokacije je že dolgo odprto – omenjeni raziskovalci so prepriča- ni, da se je nahajal na pobočju Palatina pod Apolonovim templjem. Med zadnjimi izkopavan- ji so namreč v steni Palatina ponovno odkrili grotto-nimfej (ponovno, ker je bil nimfej prvič odkrit leta 1534), kamor so zaenkrat vstopili le s kamero. Gre za rotundo s kupolo, katere stena je oblikovana iz enajstih niš z vmesnimi polstebri. Stena in kupola sta okrašeni z mozaikom (značilno za nimfeje), v kupoli so kasete v obliki rombov. Na osnovi dekoracije je rotunda da- tirana med letoma 40 in 20 pr. Kr. in naj bi bila sočasna Oktavijanovi-Avgustovi hiši. Morda je bila dokončana leta 27 pr. Kr., saj je vrh kupole orel. Po tem letu se namreč na novcih in gemah pojavi (Jupitrov) orel, ki krona Avgusta s hrastovim vencem. Rimski Luperkal je bil po opisu Dionizija Halikarnaškega (Rimske starožitnosti, 1, 32, 4 in 1, 79, 8) na odprtem in je obsegal jamo z izvirom, v kateri je volkulja dojila dvojčka, ter sveto ogrado (temenos) z oltarjem in ki- pom volkulje z dvojčkoma (morda tudi z ostanki ficus Ruminalis). Po mnenju raziskovalcev je 136 Monika Osvald Oktavijan-Avgust, o katerem se zdi, da je bilo že vse povedano, se tako izriše v še eni niansirani interpretaciji. Jugozahodni del Palatina si je zelo premišljeno izbral za sedež svoje palače, kajti svoj lik je hotel v imaginariju Rimljanov čim bolj navezati na Romula. Na tem mestu so bili namreč zbra- ni vsi monumenti, ki so hranili spomin na prvega ustanovitelja Rima: poleg Luperkala še Romulova koča z ustanovnim oltarjem. Vladar je ob Romulovo kočo je postavil svoje domovanje, Luperkal pa naj bi vključil v Apolonov gaj in sredi terase »ponovil« Romo Quadrato. Avgust je tako poudaril paralelizem z Romulom – z njegovo vladavino ni prihaja le zlata doba, ampak je bil Rim kot bi bil na novo ustanovljen. Postscriptum: Spomeniško varstvo v Rimu je, v sklopu dogodkov v po- častitev dvatisoče obletnice Avgustove smrti, širši javnosti odprlo številne nove prostore v Avgustovem domovanju na Palatinu (tudi t.i. Livijino hišo) in pripravilo didaktične oglede. Ob tej priliki so odtvorili tudi prenovljen muzej na Palatinu in obogatili antikvarij Livijine hiše pri Prima Porta s poustvar- jenim lovorjevim gajem.15 Zainteresirani obiskovalci bodo sedaj imeli večji vpogled v strukturo domovanja in bodo lahko – vsaj deloma – preverili ve- rodostojnost predstavljenih rekonstrukcij. Žal so posamezni predeli še vedno nedostopni, celo raziskovalcem. Oktavijan grotto preoblikoval v rotundo. Sprva naj bi dostop vanjo vodil z odprtega, potem pa bi na mestu svete ograde postavili nimfej v psevdobazilikalnem tlorisu, podoben podzem- nemu nimfeju Kamen (Fons Camenarum na Via Appia) in vse skupaj vključili v strukturo pod teraso Apolonovega gaja. Proti identifikaciji rotunde z Luperkalom cf. Adriano La Regina, »Il Lupercale cercatelo altrove«, La Reppublica, 22. 11. 2007 (http://roma.repubblica.it/dettaglio/il- lupercale-cercatelo-altrove/1391925). Dekoracija rotunde naj bi bila sorodna Neronovi Zlati hiši. 15 V sklop dogodkov so vključili tudi nekatere druge spomenike, ki se tako ali drugače navezujejo na avgustejsko dobo: Vicus Iugarius ob Baziliki Julijcev, natatio v Dioklecijanovih termah, Crypto Balbi, mavzolej Cecilija Metela in Cestijevo piramido. Dogodke sta zaokrožila srečanje rimskih arheoloških inštitutov v Palači Altemps 17. septembra in odtvoritev razstave I fasti e i calendari nell ántichità v Palači Massimo 14. novembra 2014. Za natančen program: http:// archeoroma.beniculturali.it/sites/default/files/CS_BIMILLENARIO.pdf Kulturni oddelek mesta Rima, ki je bil deležen kritike zaradi slabega stanja Avgustovega mavzoleja, je obletnico proslavil z dvema „virtualnima” dogodkoma: multimedijskim spektaklom na Avgustovem forumu (http://www.sovraintendenzaroma.it/cosa_facciamo/ attivita_sul_territorio/eventi/foro_di_augusto_2000_anni_dopo) in razstavo na Trajanovih tržnicah v okviru evropskega projekta Keys to Rome (http://www.keys2rome.eu/). Omeniti velja tudi strokovni simpozij z naslovom Saeculum Aureum. Tradizione e innovazione nella religione romana di epoca augustea, ki je pod okriljem rimske univerze La Sapienza potekal v Velletriju med 8. in 12. julijem 2014 (http://www.antichita.uniroma1.it/en/node/6815). 137Dvatisoča obletnica Avgustove smrti Slika 1: Planimetrija Avgustove hiše na Palatinu (s sivo barvo je označeno območje predhodne Oktavijanove hiše). Vir: Carandini, Bruno 2008, tav. I. Slika 2: Rekonstrukcija Avgustove hiše (pred njo Circus Maximus). Vir: Carandini, Bruno 2008, tav. II. Izvlečki / Abstracts Mojca Cajnko SPONE PR ETEKLOSTI IN SEDANJOSTI V EVR IPIDOVEM OR ESTU Tragedija Orest se v marsičem kaže kot »najbolj evripidovska izmed vseh Evripidovih iger«. Njena slogovna in tematska kompleksnost zato omogočata zelo raznovrstne interpretacije. Prispevek najprej predstavi koncepta pobo- žnosti in tragične napake v grški ljudski religiji in tragiški misli. Temu pa sle- di raziskava, kako ta koncepta vplivata na interpretacijo Evripidove različice mita o Tantalidih, značajev in dejanj dramskih oseb ter končnega preobrata. Ta analiza kaže, da pesnik v svojem zadnjem nagovoru Atencev (drama je bila uprizorjena leta 408 pr. n. št.) prikazuje večno kaotično stanje vojne, ki ga ljudje niso sposobni preseči. Zato je treba kot resno in politično motivira- no sporočilo drame razumeti tudi končni preobrat in Apolonov nastop, ki osmisli preteklost in človeško trpljenje, poveže sprte strani ter jim zapove, naj častijo mir. The Bonds of the Past and Present in Euripides’ Orestes In many ways, Orestes appears to be the “most Euripidean of all of Euripides’ dramas”. Its stylistic and thematic complexities admit a number of interpre- tations. Therefore this paper starts by presenting the concepts of impiety and tragic flaw in Greek folk religion and tragic thought, going on to examine how this concept affects interpretations of Euripides’ version of the Tantalid myths, the actions of its characters, and the final plot twist. The analysis shows that the poet’s last address to the Athenians (the play was staged in 408 BC) presents the picture of an eternal, chaotic state of war, which humans are unable to transcend. It follows that the final plot twist and Apollo’s appearan- ce, which lends meaning to the past and to human sufferings, uniting the fe- uding parties and commanding them to honour peace, should be understood as the real, politically motivated message of this drama. 142 Zala Rott QUAE ISTAEC FABULAST? V ISK ANJU KOMEDIJE V PLAVTOVI VRVI Članek obravnava Plavtovo komedijo Rudens; izhaja iz prologa, ki v komedijo z izpostavljanjem izrazito rimskih pojmov pietas in fides vnaša resnoben di- daktično-moralizirajoč ton; posveča se analizi omenjenih pojmov, pri tem pa se dotika vprašanj, ki zadevajo komično konvencijo in komedijo kot dramsko zvrst nasploh. Quae istaec fabulast? In Search of Comedy in Plautus’ Rudens The paper examines Plautus’ comedy Rudens, starting with the prologue, which highlights the typically Roman concepts of pietas and fides, thus in- troducing into the comedy a solemn moralising note. The analysis of these concepts is accompanied by a discussion of the issues relating to comic con- ventions and to comedy as a dramatic genre. Predrag Mutavdžić in Anastassios Kampouris ADAMANTIOS KOR AIS IN GRŠK A JEZIKOVNA POLITIK A NA PR EHODU IZ 18. V 19. STOLETJE Cilj pričujoče razprave je pokazati na posebnosti grške jezikovne politike na prehodu iz 18. v 19. stoletje, t.j. v odločilnem obdobju za formacijo moderne grške nacije. Grško jezikovno vprašanje, pa tudi vsi predlogi za njegovo re- šitev so bili v marsičem odraz štirih različnih družbeno-političnih pogledov na podobo, kakršno naj bi grška družba imela po dosegu neodvisnosti. Na kratko, vprašanje jezika in njegove uradne oblike se je v mnogih pogledih dotikalo izobraževanja: brez jasno določenega, normiranega in standardizi- ranega novogrškega jezika nista mogli obstajati niti jasno definirana in jasno zastavljena izobraževalna politika ter njeno izvajanje. Ker sta bila omenjena elementa v medsebojno vzajemnem odnosu, je bilo treba najti rešitev, ki bi uspešno pomirila do tedaj nepomirljiva nasprotja. Zato je bil Koraisov pre- dlog t.i. »srednje rešitve«, čeprav je na samem začetku pri svojih nasprotnikih izzval veliko nasprotovanja in obsojanja, v danem zgodovinskem trenutku najbolj sprejemljiv; omogočal je namreč nacionalni konsenz in pomiritev nasprotij. Adamantios Korais and the Greek Language Policy at the Turn of the 18th to the 19th Centuries 143 The study outlines the features of the Greek language policy at the turn of the 18th to the 19th centuries, that is, in a period crucial to the formation of the mo- dern Greek nation. The Greek language question itself and all the suggested solutions reflected four different socio-political visions of an independent Greek society. The issue of the language and its official form had a bearing on education in many respects: without a clearly defined, codified and stan- dardised Modern Greek language, there could be no clearly defined or clearly conceived educational policy or its implementation. The mutual dependence of language and education called for a solution which might smooth over the as yet irreconcilable differences. This was what made Korais’ proposal of a ‘middle way’ the most acceptable at the moment, although it provoked strong initial reactions and criticism from its opponents: it enabled a national agre- ement and a reconciliation of differences. Žarko Veljković ETIMOLOGIJA POLEONIMA BAR Kot navaja Etimološki slovar srbskega jezika, izhaja poleonim Bar iz latin- skega Barium ali Antibarium, pri čemer se je pripona Anti- morda izgubila v slovanskem govoru: Antibarium > *Ǫtьbarь > *Udbar > *Ubar > *u Bar > Bar. Pričujoči prispevek po drugi strani dokazuje, da poleonim Bar v resnici izhaja iz romanske oblike *Antibárī, ki je svojo predpono izgubila deloma v slovanskem in deloma v romanskem govoru. Članek tako predlaga naslednji etimološki razvoj: rom. *Antibárī > balk. rom. *Antibári > *Tibári > jsl. *t(q) ba Ðr ×q > *dba Ðr ×q > stsrb. ba Ðr ×q > ba Ðrq > srb. Bâr in Bȁr. A Contribution to the Etymology of the Poleonym Bar According to The Etymological Dictionary of the Serbian Language, the pole- onym Bar derives from the Latin Barium or Antibarium, which may have lost the prefix Anti- in the Slavic idiom: Antibarium > *Ǫtьbarь > *Udbar > *Ubar > *u Bar > Bar. Our paper, however, argues that the poleonym Bar in fact derives from the Romance form, *Antibárī, which lost its prefix partly in the Balkan Romance idiom, partly in the Slavic one. The etymology proposed for Bar is: Romance *Antibárī > Balkan Romance *Antibári > *Tibári > South Slavic *t(q)ba Ðr ×q > *dba Ðr ×q > Old Serbian dba Ðr ×q > dba Ðr ×q > Serbian Bâr and Bȁr.