PROLETAREC JE DELA V SKI LIS T ZA MISLEČE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zvezo in Prosvetno Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2161
Eaiwtd m wcood<Iam
ma (trr, Dae Um Act ol
Coagr«M ol M
he mm*
irkf.
1979
IB.
CHICAGO, ILL., June 15, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
611
LETO—VOL. XUV.
DOGAJAJO SE ČUDNE STVARI. Herman Boren k mu t Je bil v Nemčiji ▼ koncentracijski kempi. Na podlafi izjemnega amerlikeffa aakona mu je bilo dovoljeno, da se je smel priaeliti v to deželo. A koga je videl v newyorskem priseleniškem nradn? Nacija, kl ga je vlačil po koncentracijskih taboriščih In mučil. Stotine nacijev ae je namreč ud-hotapilo v to deielo pod pretveso, da ao "rasseljenci". Oblast je seveda nvedla preiskavo, a verjetno nacijem ne bo treba naaaj sem so prišli a pomočjo ameriških Nemcev.
Napredek Poljske
v kulturi in v
• i
industriji
Nova poljska republika v zamahu ekonomik« in prosvetno preosnove. — Velikanski napredek mesta Lodz, centra tekstilnih obratov
Lodz "mesto volnenih izdelkov" mesto tvomic, mesto vsakodnevnega dela, je eno izmed najbolj zanimivih mest one Poljske, ki je pretrpela najbolj premišljena mučenja v minuli po-ibonosni vojni. Tu vam poda-
štiri leta in postaja vedno bolj tesna. Po padcu Varšave in junaškem uporu je prišlo med u-bežniki iz glavnega mesta mnogo pisateljev, katerim je občina dodelila nekatere stavbe, ki pozneje postale last "Druš-
ne, isdelane v Lodzu, na Angleško, od koder so se vračali s znamko "Made in England", zaradi katere so jih kupovali namišljeni izvoljenci na Poljskem in tudi drugod. Dogajalo se je isto, kar se dogaja žal v Bielli in Pratu. Ime tega poljskega Manchestra je bilo znano doma in izven doma kot ime delovnega in zadimljenega mesta, ki je nudilo delo desettisočem delavcev in velikanske zaslužke šestim ali sedmim industrijskim magnetom.
Ce bi bil hotel tujec pogledati med te delavce, bi bil z lahkoto ugotovi), da so bili med delavci otroci, katerim so manjkala tri ali štiri leta do one starosti, v kateri jim je zakon dovoljeval, da smejo delati in pa ženske, katere se opravljale dela, ki jih je zakon zanje prepovedoval.
Na temelju takega dela je postajalo mesto vedno bolj delavno in zadimljeno in zaslužki šestih ali sedmih magnatov, so se vedno bolj večali.
Tak je bil Lodz pred vojno. Kakšen je danes po velikih pre-osnovah je že znano v inozemstvu in na Poljskem. Manj znan je vidni obraz tega mesta, kjer je nastala, v edinem mestu na svetu, nepredvidena zveza med delom in umetnostjo.
Lodz, mesto tehnikov, delavcev, obrtnikov je postalo mesto pisateljev in gledaliških umetnikov. Prav lahko je predvideti, da bo ta ozka povezava z delom vplivala na novo poljsko umetnost. Ta povezava obstaja že
skupnosti umetnikov, ki je z novimi priselitvami in z ustanovitvijo Gledališča vojske, katerega vodi Leon Schillar, materialno in duhovno preobrazilo to staro industrijsko središče.
Ne bi prav nič pretiravali, če bi imenovali Lodz "mesto izobražencev",, če si ne bi pod tem imenom predstavljali neki osamljen slonokoščen stolp, kar pa v tem primeru ne drži. V Lodzu poznamo samo koničaste stolpe tvomic in onih 80 izobražencev, ki bivajo s svojimi družinami v Domu književnikov in se ne izogibajo navadnega človeka, temveč iščejo stikov z njim. Njihova razpravljanja v klubu "Pickwick" niso akademska razpravljanja, temveč živ odraz vseh skupnih stremljenj in hotenj. "Obnova" je geslo Poljakov in za te izobražence ni to geslo zgolj književno. To geslo pomeni zanje, da morajo ustvarjati umetnine, da pa morajo ustvarjati tudi bralce.
(Konec na 5. strani.)
AZIJA POSTALA ZA ZED. DRŽAVE ZAMOTAN, TE2AVKN PROBIIM
. Zed. države so vfadbrica Pacifika. Prjdobilo so si ga posebno z imagami v minuli vojni. Toda kakšna jo situacija seda/?	v
Zoeno nad Pacifikom jo naša vlada gospodarila tudi nad Kitajsko. In vsa Japonska jo pod našo okupa-€ijo.
Toda - kaj sedaj, ko vlade - tiste vlade na Kitajskem namreč, ki so jo podpirale naše slate in topovske ter žitne in rame druge živeine zaloge, ni veil Pobegnila je na otok Formozo.
Kitajska, s svojimi nad štiri sto milijoni prebivalcev, je sedaj "komunistična". Podedovala je od Ciang Kajšeka ter od ameriške vnanjo inlekonomske politike v Aziji strašno bodo, gorje brez primere, od kar so nehale y onih krajih sveta žeti ljudi kuga in kolera.
lakota pa je še tam kakor je bila in bo hujša sedaj vsled prevrata.
iangaj, mesto kakih šestih milijonov ljudi, ne dosti manjše po prebivalstvu kot New York, strada. Skoro ves promet v šangajskem pristanišču je ukinjen. Vzrcfc takozvani Ciang Kaiškovi nacionalisti so svoje ladje, kolikor jih niso mogli odpeljati na obrežja Formozo, potopili, vrh tega so nagromadili min — in vse to jo bilo ameriško blagol
Kaj naj si mislijo sedaj Kitajci o nas, ki smo potrošili milijarde dolarjev v pomoč največjima lopovom, diktatorjem in izkoriščevalcem, kar jih je fe kdaj poznal svet?	h
if
V Nankingu, glavnem mestu Kitajsko, v Pekingu, prejžnjem glavnem mestu, v iangaju itd. tnro ljudje, , kor nimajo riža.	|K
Kdo je povzročil to strašne razmero? flbmu?
Tudi naši reakcionarni drženrniki sat mod sabo priznavajo, da je Trumanova odministi politiki na Kitajskem stavila na naj
Ciang Kaišku in njegovim kolegom samo porreaecino v tudi skladnice zlata v vri jonav. Vsega so si nagromadili zaee in ihto vsi ti izkoriščevalci kitajskega ljudstva sedaj po knežje na našo stroške.
Na konferenci vnanjih ministrov velike četvorke v Parizu fe meseca junija — torej ta mesec, sovjetski minister vnanjih zadev, Andrei Višinski prlporoUl Achosonu in Bovinu, da je čas sniti se todi
za sklenttov
mirovne pogodbe z Japonsko. Po prejšnjem sporazumu je bilo določeno, da jo bodo sklonile z njo naša vlada, ter angleška, sovjetska in kitajska.
Toda ko je bil ta sporazum šo pod Rooseveltom sklenjen, je bila Kitajska v posesti najčrnejše, najko-ruptnejše reakcije in popolnoma pod ameriško odvisnostjo.
A sedaj Ciang-Kajškove vlade ni več. Je pobegnila na otok pod ameriško varstvo in Trumonovemu državnemu departmentu je žal, da imamo sedaj to težavnost pred sabo.
Prvič, Dean Acheson ni pripravljen priznati, je na Kitajskem zmagala komunistična revolucija, kor je naša vlada vložila vse svojo karte na stran propad-l0ga Ciang Kajlka. (Konec n, 4_ ,trani)
'fkiansk.
mm-
Ali res dobimo 'novo1 krito? Da, ktr jt ie ♦ii in naglo naraiča
Trgovski department z delavskim oddelkom vred javlja, da se je število brezposelnih v maju jako pomnožilo. Na bresposel-n os t ni podpori je sedaj okrog tri milijone osem sto tisoč upravičencev.
To je sa naše razmere ogromno število.
A tudi nakupna moČ zaposlenih delavcev se je jako znižala. Nekateri ekonomi tolmačijo, da ljudje "nočejo." kupovati več kot le kar nujno potrebujejo.
Drugi pravijo, da %o prihranki ljudem pošli — in zato da se izkupčki trgovin nižajo.
Najbolj verodostojna so poročila veletrgovskih tvrdk. Sears, Roebuck A Co. pravi, da so njeni dohodki nad šest odstotkov nižji kakor pa so bili lani v teh mesecih. In Montgomery Ward pa pravi v svojem poročilu, da so se ji dohodki letos znižali nekaj nad deset odstotkov.
Department trgovine v New Yorku, v Chicagu ter v drugih velikih mestih so znižale število uposlencev, ker je "biznisa vedno manj."
Torej res, recesija je tu!
Pokazala se je tudi na new-yorški borzi, da smo nekako blizu Um kakor leta 1929. Dohodki ljudem pojemajo, a stroški pa jim naraščajo. V prejšnji krisi je bila saj ta razlika, da so sa-eno s zmanševanjem dohodkov padale tudi cene.
Sedaj mezde še naraščajo in na papirju se glasi, koliko so delavci s tem pridobili. Ne povedo pa ne veliki časopisi, ne veliki magazini, koliko sto tisoč teh delavcev je bilo odstavljenih
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Trst bo spet pod Italijo. SajI kraj Gothejevega jubileja, če-tako je dva dni pred volitvami mu baš Aspen? Ker je to eden pred veliko množico v Trstu za-i najprijetnejših in najmirnejših gotovil italijanskim nacionalis- gorskih krajev v Severni Ame-tom predsednik rimske vlade Al-1 diki. Nekoč je bil Aspen uspe-
pojav
je tudi borba velikih hišnih po-sestnikov sa podražitev stanarine. Veliko so v teh svojih naporih še uspeli in izgleda, da predno bo leta konec, bodo zmagali do konca.
Najhujše je sedaj brssposel-nim. Kajti nekdanji dolar ni več dolar temveč kvečjemu le še polovičar — namreč da kupiš s enim dolarjem toliko kot nekoč s SOc. Tak je danes ekonomski položaj in tak bo ostal vseskozi pod sedanjim sistemom.
Iz socialističnega leksikona
S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija; brez organizacije se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo je važnejše od zabavjanja.
—e—
Puška ni nič vredna — za tistega, ki je nima. To spoznavajo polagoma tudi tisti, kl so včasi trdili, da sploh nič ni vredna
UMWA sedaj najbolj bojevita unija
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča iUvilka ProUtarca
2169
Ake je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PRVI strani niŠja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri deki in na poštnini!
NI je v zgodovini ameriškega unijskega gibanja starejše in bolj bojevite unije kakor je organizacija premogarjev. Sicer je prilično drugih unij, ki so starejše, a so navezane le na gotove obrtne delavce — npr. ma-šiniste, izdelovalce cigar, pivo-varniške delavce itd.
UMWA je bila nekoč smatra-na za unijo s socialističnimi načeli. To je tudi bila.
In kakor so jo nesli vetrovi v poznejših desetletjih vse kritem, vendar je ostala prvenstvena industrialna unija.
Nekoč se je uprla — ln takratni predsednik Zed. držav jo je proglasil za "upornico". John L. Lewis je premogarjem naročil naj se vrnejo na delo — češ, mi ne smemo stavkati "proti vladi"!
Sedaj je ta isti Lewis upornik tudi "proti vladi". Unija premogarjev je bila pod Trumanom obsojena na več kot milijon dolarjev globe, češ, da je njeno članstvo stavkalo "nepostavno". Vrh tega je bil njen predsednik John L. Lewis še posebej obsojen na več kot $20,999 globe.
Ta unija je bila pod Trumšn-
om jako preganjana in tudi Že prej, od kar se je Lewis skregal s Rooseveltom.
Truman je sklenil Lewlsa pritisniti k tlom, a se nI pustil, in posledica so bile obsodbe.
UMWA se je pritožila na višje instance, toda prisivi niso uspeli, kajti apelna sodišča so ugotovila, da je Lewis kršil "delavski" sakon in kršila ga je v smislu tega tolmačenja vsa unija UMWA.
John L. Lewis je bil edini is-med vodilnih odbornikov unij, kl nI hotel podpisati isjave, da nI komunist. In Če unijski odbornik tega ne stori, nima pri vladnem delavskem odboru, ki posreduje v Industrialnih sporih, nikaklh pravic.
Tako se je nedavno dogodilo, da ja udaril po uniji premogarjev drug vladni sodni tribunal, s Izjavo, da je pogodba UMWA s delodajalci v dotičnem okraju neveljavna, ker se predsednik unija John L. Lewis ne ravna "po sadaj veljavnih zakonih."
Ako se je zvezna vlada odločila razbiti "Lewisovo trmo \ pomeni, da bo pod krinko patriotizma služila premogovniš-
kim baronom, kakor jim je pod enako znamko pomagala v borbi proti uniji med in po vojni.
UMWA sedaj ne spada ne v AFL ne v CIO. Temu je veliko kriv Lewis sam, ker se je umaknil z vso svojo organizacijo iz CIO, nato spet pristopil v AFL in zatem vsled nesoglasij s re-akcionarji v vodstvu AFL »nova izstopil.
Ko je Lewis izjavil, da mu je pod čast zapisati na nudeni poli vladnega delavskega posredovalnega odbora, da ni "komunist", j« pričakoval, da ga bosta v tem posnemla tudl Green ln Murray. Slednji ga je, toda je ob enem pomagal Tnimanu, dočim ga Lewis sovraži.
Kaj bo sadaj? Lewis je poslal članom zveznega kongresa, časopisju in rasnim političnim veljakom izven svezne zbornice izjave, da sta predsednik AFL, Wm. Green, in predsednik CIO, Philip Murray, "izdala" ameriško delavstvo ln s tem pripomogla, da bo Taftov-Hartleyjev protlnnljskl sakon ostal v veljavi,
Murray je to Lewisovo izjavo takoj osnačll sa "debelo laft"
cicfce de Gasperi. "Nič ne dvomite," jim je rekel. "Tako gotovo kakor sem tu bo pa vašem gradu vrh griča (San Giusto) kmalu spet vihrala trikolora (italijanska državna zastava K"
De Gasperi je smel svobodno priti v Trst in govoriti na "o-gromnem" shodu (vir Associated Press) v prid Italije in proti interesom Jugoslavije ter proti Slovencem. Sicer je storil to di-plomatično, a vendar z odobritvijo anglo-ameriške okupacijske oblasti v Trstu, ki gospodari v mestu, Jugoslavija pa v bližnji okolici takozvanega svobodnega tržaškega ozemlja. Tito bi ne smel priti v Trst agitirati za jugoslovansko stvar, kajti proti sebi bi imel tudi Togliattijevo stranko, slovenske ubežnike ter bivše italijanske fašiste, ki so se sedaj večinoma spremenili v krščanske demokrate.
Zapravljena složnost se je v volilni kampanji v Trstu med Slovenci in med komunisti jako poznala. Preddno je nastal spor v kominformu, so se ameriški in angleški oficirji v Trstu bali, da bodo dobili komunisti skupno s slovensko osvobodilno fronto večino v mestni odbor. Zato so z volitvami tudi tako dolgo odlašali. Nato so Američani začeli zalagati Trst s potrebščinami, in ker so politiki iz Zed. držav spretni mešetarji — se je dogodilo, da je anglo-ameriška o-blast volitve le razpisala, prepričana, da bo razbita levičarska fronta propadla (kak je bil točen izid, še ni bilo znano ko je Šla U številka Proletarca v tisk.)
Aspen v Coloradu bo letos
vajoče rudniško mesto. V njemu so nakopali veliko srebra in tudi drugih rud je bilo vmes. Slovenska naselbina je bila v As-penu one dni jako živahna. Ko je bil pisec'te kolone zadnjič v Aspenu, je bilo v poletju. Vse v zelenju. Njivice, pašniki in pa nekaj naših starih rojakov s svojimi družinami je%bilo še v mestecu. A kraj za počitek — ako prideš iz mestnega šundra in smradu ter prahu — pa je kakor nalašč. Ni čudno, da je bil Aspen izbran za to spominsko slavnost.
Johann Wolfgang von Gothe
(1749-1832) slavi za največjega nemškega pesnika. Dasi ponosen Nemec, je deloval za sožitje med narodi. Znal je francosko, italijansko in poljsko in za silo je obvladal tudi razne druge jezike, posebno znana je njegova velika drama "Faust". V Aspenu se bodo ob tej priliki sešli mnogi Američani, deklamirali, govorili — a predvsem bodo imeli v tem osrčju Skalnatega gorovja (Rock Mountains) počitek, v katerem je človeku mogoče misliti na mir in na umetnine, ki so jih ustvarjali'veliki ljudje. V velemestih pa ti trobijo na useša napisi o vojnih pretnjah, atomskih bombah, o lovu na "co-pernice ' in o vse sorte drugih takih stvareh, ki gredo človeku na živce.
Ekskralj Mihael študira sadaj umno kmetijstva.jafi giiislwni Skoda, ker ni tega sšoHl '
bil še kralj Romunije.'
kmetijstvo na Romunskem jt bilo skrajno primitivno. Ne nje-(Konec na 5. strani)

bolj po tihem pa so se držali vodje AFL. ' Ne glede kako Philip Murray taji, da nI zagazil v kompromise, dejstvo je, da so unije CIO in AFL svojo bitko v kongresu Is gubile.
Zapravile so milijone dolarjev v svoji politični kampanji sa Trumana in demokratsko stranko, in njuni govorniki so se dušali proti "komunismu*", zoper Rusijo, napadali Henryja Wallacea, progresivno stranko in "subverzne" skupina — ln sedaj — kaj Imajo?
Žal, da ni časopisa, ki bi to maso dvanajstih milijonov članstva unij dosegel, kajti tudi glasila unij so v posesti reakcSonarjev. Ne vsa — ampak večinoma in nekatera so v džingolsmu bolj zagrizena kot pa mnogi izmed starih konservativnih listov.
Mar se je potemtakem čuditi, da smo na pragu nove ekonomske krize ln da histerični vodje unij niti ne vedo, kaj se dogaja? Tako bo, dokler si ameriško organizirano delavstvo ne poišče poti Is reakcije in se odloči sa socialistične smernice.
Nekaj o naših stvareh
V tej itevilki je seznam poslanih naročnin, pod naslovom "Agitatorji na delu" ki je za 94 naročnin v viiji kakor prejšnji izkaz. Na najvišjem mestu je Anton Zornik s 83 naročninami) In John K rebel pa je drugi z 38 naročninami.
Naši zastopniki in drugi prijatelji lista imajo s tem veliko dela. Koliko je treba potov, predno človek zbere toliko naročnin. Sedaj ni doma tega, sedaj drugega ne in zastopniku mine večer, ali nedeljsko dopoldne, ali sobota in mora potem znova na Iste obiske, dokler ne dobi ljudi, ki jih išče, doma.
To je prvi seznam, ki ga je uredil Anton Udovič, kar spodaj pod rubriko "Agitatorji na delu" tudi o-men ja. In enako je on prvič uredil tudi rubriko 'Tiskovni sklad Proletarca", ki je istotako v tej številki.
"Pogovor s čltatelji in zastopniki" je kolona, ki jo je pričel Anton Udovič. Je na drugi strani v tej številki.
Kolona "Z upravniške in uredniške mize" je na 3. strani.
Kar se tiče tiskovnega sklada, je letos v primeri z lanskim jako nizek. Lani ob tem času to^nalali prispevki vanj precej nad tisoč dolarjev več kaicoTle-tos, in to še predno smo lani pričeli s posebno kampanjo za otmitev Proletarca.
Sedaj beleži ta izkaz šele $831.61. To je veliko premalo, da bi mogli zmagovati težave, namreč kriti tiskovne stroška
Mnogi nam priporočajo to in ono. Toda problem so dohodki. Moraš jih imeti, ako hočeš kriti stroške. Nekatere angleške revije r- npr. Natiovv si pofrnagajo z banketi. Kak tisoč uglednih ljudi pride skupaj, poslušajo govore in prispevajo po petdesetakih, stotakih in * t tisočakih. Med naprednimi Slovenci ni takih ljudi. Tu pa tam se dobi kdo, ki da $50 in potem so še razne druge dajotve, tako da je vsakdo, ki se briga ie za ka| drugega kot sam zase zelo obremenjen. A s skupnimi močmi pa se bi le kaj doseglo. Pettsburški "Narodni glasnik", ki je edini hrvatski dnevnik v Ameriki, je lani zbral okrog $40,000, največ s prostovolnimi prispevki, a več tisočakov tudi s pomočjo priredb, kl so jih aranžirali širom dežele njegovi naročniki. Mar se ne bi moglo takih priredb imeti tudi med nami? Na vsak način, samo ako še naročniki v ta namen hočejo zadostno potruditi!
p
—
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drutba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državu#za celo leto $3.00; za pol leta $1.75
za četrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00.
V«i rokopisi in oglasi inorajo biti v na&em urudu najpozneje do pon deljka popoldne za priobtftev v Številki tekočega tedna
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.
Inc. Established 1900.
Editor...............:................................Prank Zaitz
_	SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3 00; Si* Months $1.73; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. .
' "'""*''	man	-	.	i .
PROLETAREC
2391 S. Lawudale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864,

Prflotaosti ia delo, ki pk sedaj na stetisočeJjiM& sirom dežele zaman Bce
V šolah v naši deželi pripovedujejo, da ima vsak deček, tu rojen, priložnost nekoč postati predsednik te najbogatejše, najmogočnejše republike na svetu.
Nu, ako seštejemo vse predsednike, kar smo jih imeli, p>tem je nam jasno, da so take priložnosti silno redke. Ih da se včasi zgodi, da doleti ta "sreča" koga takega, ki je ni niti malo vreden.
Tudi multimilijonar lahko postaneš, kakor je npr. bil Henry Ford in kopa drugih. In pa kot je npr. postal glavar največjo ameriške banke, v "zlati Kaliforniji", Amadeo Pietro Giannini. Umri je 3. junija v starosti 79 let.
,Časopisi so poročali, kako je pričel njegov oče s sadjarsko in sočivno farmo. Kajti v Kaliforniji uspevajo bas taki sadeži kakor v Italiji in še veliko boljši. Mladi Amadeo je začel razvažati s farme svojega* očeta sočivje, nato se lotil "biznisa" na svojo roko in zamenjal ročni voziček z vprežnim vozom. Postal je veljaven med svojimi rojaki, zaupali so mu denar in ta svoj začetni denarni zavod je večal ter ga naslovil z uradnim imenom "Bank of Italy". Dasi tukaj rojen — je bil italijanski patriot in šele ko so ga začeli prigovarjati, da se ime, kakršno nosi njegova banka, ne spodobi — ker smo vendar "v Ameriki", se je podnl ter dal svojemu finančnemu velikanu novo ime — "Bank of America".
Ob njegovi smrti ga je slavil ves ameriški bizniiki tisk ~ češ, glejte, sin imigranta, sin navadnega pridelovalca sočivja — pa je postal glavar najmogočnejše banke na svetu!
Kalifornija bankam dovoljuje, da imajo lahko podružnice po vsi državi. Bas radi tega je Giannini toliko uspel. Odprl je pod-ružne banke od kraja največ v naselbinah Italijanov ter drugih tujerodcav, dobil je zaupanje in dobički so mu dotekali v žep kot voda iz studenca.
Je ir veliko drugih takih uspehov, ki jih pripovedujejo in poveličujejo neuki masi veliki časopku — tudi mnogi majhni, in dramatizirani so v radiu in sedaj tudi v televižnu.
A če pogledate med graduante, ki so prišli letos lz visokih šol, kolegijev, in iz višjih šol, jih take storija o uspehih nič ne mikajo, kajti pred sabo imajo skrb, kje najti zaslužek — namreč službo, za kakršno so se izučili, in da bi prejemali za svoje dalo dostojno plačo.
Ko so se podali na borzo dela — to je — v iskanje*službe — je bilo v liniji pred njimi že blizo štiri milijone takih, ki so delo do lani imeli, a so ga vsled naraščajoče "recesije" izgubili.
Težko bo vsem skupaj.
A kdo se briga! Kongres gotovo ne. Zvezna administracija ter vlade posameznih držav tudi ne. Tolažijo se, da so "recesije" (nekoč smo jim rekli 'ekonomska kriza' ali pa 'finančna panika') neizogibne, kakor npr. prehlad. Neglede, kako se varuješ, nekega dne ga boš vseeno začutil.
V vojni ti pravijo: na produktivno delo, ali pa v armado! Sinovi bogatašev gredo v armado, ali v mornarico, ali v letalstvo, dobe vsled svojih visokošolskih diplom takoj iiri častnika in pa lahko službo v Washingtonu, ali kje drugje čimdalje od fronte. Za druge pa veljajo ukazi.
A sedaj, v "mirnem času", pa vladujočim vseeno. Ce nimaš dela ga nimaš in končno — saj imamo vendar brezposelnoatno podporo, ako si do nje upravičen!
Tudi do dela imaš postavno pravico. A če ga ne dobiš — je pač to radi tega, ker je služb manj kot pa onih, ki vprašujejo zanje.
PUIETI ČASNIKARSKA UN|IK »Mi »oalapje n newyorikega inevnika Times. Stavka Je bila pro
U Bell kompaniii, ki Ima ucad v tem poslopja sa a'N'juic novic ia člankov, ki lih pišejo koioaarji večini velikih ameriških listov.	>Koumarji,
George Benkovich $1, John Hujan $3. Anton Krapenc $2, John Susnik $2, Joseph Oblak $1, skupaj $15, nabral in izročil Joseph Oblak Anton Mali $2, Frank Sodnik $2. Argo: Jacob Adam 20c. t-ftrero: John Tliaier $2. Hinsdale: Justin Saitz $2. Waukegan: Mike Miller $5. (poslal Mart in Judnich) Martin Jud-
Zamorci prvi, ki čutijo krizo - prej kot ameriški Japonci in Kitajci
Zamorci so v Ameriki edino pleme, ki so prišli sem primo-rano. Trgovci s sužnji so jih poslali sem — šiloma.
Kar nas je drugih, smo ali prisoljenai, ali pa potomci prise-ljaneev, ki smo se uselili v ta kontinent po svoji valji.
Zamorci pa se sedaj pritožujejo — skozi svoje organizacije— da so najbolj brezpravni. To je bržkone res, saj kar se njihovih in drugih uradnih podatkov tiče.	•
V Chicagu npr., kjer imajo zamorci veliko več civilnih svobodščin kot kjerkoli v južnih državah, kjeg so v večini, imajo prednost dobiti najtežja težaška dela. In tu ima saj en zamorec v vsakih kongresnih volitvah priložnost biti izvoljen v zvezni kongres, bodisi na demokratski ali republikanski listi.
Toda v zaposljevanju je stvift- druga. Velika čikaška banka, z 2,400 uposlenci, nima med njimi niti enega črnca.
Druga čikaška banka, kot ugotavlja K. M. Land is II., ima tri tisoč uposlencev, toda med njimi samo enega črnca.
Potem je tu časopis, ki ima 2,300 uposlencev, toda med vsemi samo štiri črnce.
In ena firma takozvanih "Grocery Chain" trgovin *ima tri tisoč uposlencev s med njimi ja le 12 črncev. Isti avtor ugotavlja, da ja v našem mestu department store, ki ima pet tisoč delavcev, a med njimi je samo 17 zamorcev.
Kje vendar dejajo ti ljude črna polti?
Največ so porterjl, nameščeni so v restavracijah, pometajo in ribajo pod v hotelih — delo imajo, ampak ne po enakopravnosti, rasen nekaj v policijski službi ln v drugih stičnih poslih.
Pravijo, da 95 trgovskih tvrdk širom Illinoisa na uposiuje niti enega črnca.
Vzlic temu postajajo "problem" za župane, za policijo in za razne druge avtoritete, ker se tu naseljujejo bolj in bolj. Oblasti
Anton Udovič
P0C0V0R S (ITATEUI IN ZASTOPNIKI
Minuli teden me je Proletar- ostanke, jih je bilo dvanajst ko-čev urednik rrank Zaitz pred- icv; kaj so fetorili z ostanki ne „, h ,„ . . _ . stavi, čitateljem kot upravnik, vem. Tukaj je tudi treba z ma- ^	Ku/nT w.£°>
tega lista. Kar je pisal o meni. lu* dohodki kr.U v.Uke stroš- S;'/.^< £ <C najbrž ni važno za čitatelje in ke, ki so nastali vsled draginje, Frank Grimsic <Wauk.) $2. Frank ne za list. Najbrž je vam vseeno, kar je bUo že večkrat povdarja-: Mihevc (Wauk.) $», skupaj $7 50. dragi čitatelji, kdo in od kod no. Proletarijat ima težko pot Prejela ob času Waukeganake kon-sem. Glavno kar se tiče lista in zato jo ima tudi list ki ga za go- feienoe Prosvetne ruaUc* 29. maja vas ja* poštenost, točnost in spo- varja. Proletarec drži kortk z in izročHa v u*s*<iu Angela Zaitz. razumno sodelovanja. To imam delavci že 44 let. Upam, da bodo KANSAS
tudi namen vršiU kolikor mi bo tudi delavci držali korak s Pro-	Math Medved 50c (poslal
mogoče in s kooperacijo zastop- letarcem še mnogo let.	Anton Shujlar>-
nikov in naročnikov bo že šlo. Mislim, da za prvo pot iz tega MICHIGAN Malo bom vas prosil potrpljenja urada bo dovolj za danes in ze-ako bom kdaj pozen s kakuto od- lim, ako imate kaj na duši, mi govorom ker tukaj je veliko de- sporočite, bodisi zastopniki ali la, posebno za novinca kot sem naročniki.
jaz. Kar je nerodno je tudi to, Zastopnikom želim obilo uspe-da ne morem biti tukaj ves čas, ha v nabiranju naročnin in pri-ker, kot je bilo že zadnjič poro- spevkov, drugim pa priporočam, čano, opravljam še delo v tovar- bodite vljudni znjimi, ker oni ni. Toraj bom skušal opravljati Vrše težko dela, ne zase pač pa dva dela, nevem kako bo šlo?	<ja bi šo imeli priliko v
Ne mislite pa, da to hočem dela- bodoče pogovoriti se med seboj ti iz pozrešnosti; imam svoje ne glede kako je razdalja med vzroke, katere pa ne bom danes nami.
Ostajam, z delavskim pozdravom, vaš
Anton Udovič
tukaj navajal. Upam in želim, da boste ravno tako agilni kot sta bih v preteklosti ali pa ia bolj. To službo sem vzal Za tako
dolgo, dokler sa uradniku ne posreči dobiti nekoga, ki bi lahko posvetil ves svoj čas v prid tega lista in druge področja vezana s tem uradom.
Kar je zelo nerodno je tudi to, ko v poletju večkrat pridejo obiskovalci iz raznih krajev in obišče j a ta urad. a urad bo mogoče zaprt čez dan, ker urednik bo v tiskarni in upravnik pa v tovarni, pa ni mogoče drugače, če tudi je tukaj dovolj dela za polni čas.
Ni nikaka skrivnost, da Pro-letarčeva blagajna ni preveč o-bložena, sploh, ako hočem biti odkrit, je največkrat prazna. Pa saj ima tako pot vsak napreden delavski list. Kadar mi bo čas dopuščal — enkrat pozneje, bom kaj več pisal o tem. Kar tukaj potrebujejo je nekoga, ki bi imel ono čudežno moč, kot jo je imel Kristus, ki je s tremi hlebci kruha in dvema ribama nasitil

sklad proletarca
(Prefcio af 1
S. junija 1949)
CALIFORNIA
BI Ca Jon: Peter Benedikt $10. Foslsas: Anion Rihtar $2. Los Angele*)« John Olip $2.35; Frank Npvak $1; Blaž Mezori 50c; Skupaj *3.85.
Oakland: Albert Hrast $2, poslal Anton TomSič. COLORADO
PneMo: Mary Babnik $1. Poslal John M. Stonich. ILLINOIS
(Chicago: Christine Pugel (W. AUis, Wis.) $9. Max Marolt. So. Chicago $2. Ivanka Tisol $2. Peter Vrhovnik $175. skupaj $10.715, izročila v uradu Angela Zaitz Joseph Kristan $2. John Turk $1.80, Neimenovan $17, Filip Godina 60c, Clarence Zaitz 15c. Paul Berger $1, Peter SwoUak $2, Luka Groaer $1. Louis Umek $1, Matt Pintar $1,
Neimenovan 50c. Frank Horsic $1, pet tisoč ljudi in ko so pobrali John Plut 50c. Leo Kaiser $2.
skrbi, kaj — če se začno proti njim plemenske kampanje, kakršna se je pred meseci dogodila v Garyju? In pa, ko bo služb malo in kandidatov zanje pa v izobilju — ko bodo črnci prevzemali po mnenju belcev službe za vsako cena! In še kupovali jih bodo!
Ta problem res dela težave — ne samo v Chicagu, temveč prav tako ali pa še bolj v Detroitu, tudi v Clevelandu, v New Yorku itd.
Zamorci so potomci priseljencev, ki so jih sem s sik) izvozili, proti njihovi volji. Takrat ja to dobro kazalo plantažnikom in drugim suinjedržcem. Sedaj pa sa vladni organi skrivoma ba-vijo kaj naj store, kadar bo služb tako malo, da se bodo ljudje začeli zanje pretepati.
Plemenske izgrede smo že imeti celo v dneh "prosper i te", npr. v Detroitu. In prej pa v Chicagu, ki so trajali kake štiri dni. Pa v Harlemu v New Yorku itd.
Zal, da se kongres s temi stvarmi nič ne bavi. Zanaša se, da če bo kaj nemira, bo že policija opravila svoje.
Zelo prizadeti so črnci že sedaj. Neglede kakšna šolska izpričevala in graduiranja imajo, .oni so spet porivani med državljane drugega in tretjega reda in celd marsikatera unija jih zapostavlja.
V mnogih obratih imajo neprilike tudi Zidje, ker so tudi odrivani; a oni imajo saj to prednost, da imajo priložnost do u-poslitve v onih mnogoštevilnih podvzetjih, ki so posest rojakov njihovega rodu in vere.
Veliko graduantov bo moralo letos prijeti za kakršnokoli delo, neglede na visočino izobrazba, ki jo likajo.
Pravimo, da smo svobodni, kar dek> lahko pustiš kadar hočeš in si poiščeš drugega, boljšega, kadar te je volja. Med vojno to ni bilo res. In ni niti sedsj. Kajti ogromna večina delavcev se za službe boji — vsak dan so v strahu pred odslovitvijo. Oni niso gospodarji samega sebe. So le najemniki delodajalcev. Lahko Jih zavrtajo kadar se jim zljubi. Kako se delavec s svojo družino v takem slučaju počuti, ve vsakdo, ki je to okusil na svoji koži. Milijone je takih. Zal, da so na "zadnjo" krizo pozabili, zato niso storili ničesar takega, da bi "zadnja kriza" res bils zadnja!
Grand Havea: Frances Kristan $3 70.
Dearborn: Jacob Ločniikar $2. Detroit: Anton Anzicek $1, Mary Bernik $2. skupaj $3. Poslal Joaeph
Korsic.
MISSOURI
St. Loals^ John Spiller $5. MINNESOTA
Ely: George Kockevar $2, poslal Jacob Kunstelj.
Duluth: John Kobi ISc. MONTANA
Roundup: Martin Meznarič $1 (poslal Max Polsak). NEW JERSEY
Elisabeth: Amalia Oblak 90c. NEW YORK
New Yerk City: Helen Antolin $1 Go wands: Jim Dekleva $1. "NEW MEXICO
Gallop: Mary Marinšek $1. OHIO
Cleveland: John Močnik $3, Anton JanSa $2, Edvard Branisel $2, Peter Bukovec $1. Frank Kranee vie $1. Felix Strum be lj $3, John Grilc $1, Frank Ipavec $1, skupaj $14. Poslal John Krebel. Anton Jan*a $2, Frank Ipavec $1.90, skupaj $3.90. (poslal Anton Jankovich) J. F. Durn $2.25.
Girard: John Kosin $15.50. John Tancek $2. Toledo: Leo Stolfa $1. pi lion vale: Joaeph Kosemlno 15c PENNSYLVANIA
Herminie: A. Strezaj (Mason-town) $3, Ant. Chater (Pittaburgh) $2 60, F Zupančič (Clarksville) $1, Jacob Oblak (Dilliaee) $1, skupaj $7 60. Poslal Anton Zornik.
Avella: Fr. Bregar 10c. Neimenovan 10c.
Joffre: Mrs. Fr. Ocepek 15c. Mahoningtown: Anton Cvetan 50c.
Johnstown: Anthony Kolenc (Dillinee) $1, Anthony Zupančič (Carmichaeki) $1, A. Strasisar (Tire Hill) 50c, skupaj $2.50, poslal Fr. Cvetan.
NcKees Rocks: Neimenovan 50c. Poslal Jacob Ambrozick.
Seward: Geo. Raspotnik $1. UTAH
Prtee: Valentin Vouk 45c. WASHINGTON
Aberdeen: Mary Iskra 50ic. • WISCONSIN
Milwaukee: Frank Puncer 50c, John Jenko $1, poslal L. Barborich. Willard: Joseph Slemec 00c. S konference Prosvetne matice Nabral dne 29. maja na Waukeganski konferenci Prosvetne matice Louht Barborich $11.M.
Skupaj $1*2.19, pvoj $422.32, skupaj $«14.9«.
(Vsi manjši sneskl, sabeleienl v tem sesnamtv s4 bill poalaai a naročili Ia kar je bUo več ket je sas šal rac an, se je preostalo preneslo v tiskovni sklad.)
K skupnemu znesku $814.50 je Ae dodano svota. ki je bila nabrana na seji - dr. Delavec It. 8 SNPJ. Nabiralca J. Kosich in J. Boju* Prispeva tel j i so — Neimenovan $3 12, po $2: Joa. Kosich. Po $1: John Baiuk, Jack Brljavec, D. J. Lotrich. J. Culkar, John Košir. Mike Chandik. John Kosich, Mirko Kuhel -
Po 50c: Mike Toporsh, Frank' Rogel, Rudy Korošec, Frank Oo-rence, Jos. Vucich, Anton Petosa, Bob Yoaanovlch, Joe. Poropet.
Skupaj $17.12, I ar oči I Donald J. Lotrich
Skupaj a prejšniaa ' $931.92.
Jpiko Oven
RAZGOVORI
Nedelja. Dan je čudovito lep. španske oblasti leta 1821. Vse & 1 cpo čisto in umito. Tiste JoS4l	Morolos je imel
rujave pege, katere so se zadnje ved sreče. Bil je zelo dober vod-čase pokazale na vrtu, je čez ^ ) Organi/tttor in poveljnik, noč izbrisal topel dež tako da i0svojiI je celo vrsto m8ft LeU - sedaj vse leskove v solncu.|1813 j<? sklical prvi ^voi^o.
vsa kako
ivarava skrbi za
/
se
CuOao, človeka . . .
V Parizu je bila, ko sem to pisal, velika četvorica še vedno v razgovorih, kateri menda ne vodgo nikamor. Razumljivo je zakaj ne peljejo nikamor—kajti v tem smislu se je začel ta razgovor. Kar je bilo do danes po-puačenega, je bilo le s strani Rusije. Zapadni zavezniki pod vouifctvom našega državnega departmenta niso še vi ničemer od u^Uali — in vendar sporazum bn*s kompromisa in to z obeh strani — je nemogoč. Bolj in bolj stopa človeku pred oči stan grški prpgovor: "Kogar hočejo bogovi poguhiti — ga najprvo udarijo s slepoto"! Le škoda, ker bo moralo plačati kazen — vse človeštva
O Mehiki (nadaljevanje)
Kadaa govorimo o gospodarskih prilikah ta dežele, moramo imeti v vidu zgodovinski in geo-graftčni položaj, ki sta tisti o-kvir v kateriem se je razvil današnji sistem mehiške države. V njemu danes živi več kot dvajset milijonov Mehikancev. SliČ-no eatake prilike najdeš tudi v
je sKiicai prvi narni kongres, v katerem je že v tistih (asih precUožil za ros pravi socialistični revolucionarni program. Leta 1815 je bil frr dajako prodan Spancem, kateri jo ga še isto leto usmrtili. Ostal je samo še njegov prijatelj Vi-ccnte Guerrero, kateri se je s svojimi indijanskimi gerilci u-inaknil v gorovje, katero nosi dai*es njegovo ime. Lata 1821 je posts la Mehika neodvisna republika. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Naše gibanje
2e zadnjič sem omenil težave, katere ima danes vsak delavski časopis in to še posebno če se drži delavsko razrednih principov. Ce pogledamo v zgodovino ameriškega delavskega časopisja—jaz ne mislim samo tuje jezičnega — najdemo isto usodo— trnjevo pot finance. Ce je bila volja še tako močna — fizični pritisk čisto materijalnih stvari, kot je vprašanje denarja — je zadavilo na stotine naših listov. Tudi pri Proletarcu je že od vsega Začetka bilo isto vprašanje— kako vzdržati list? Kadar glada
ostal* dezelafc s^inj« in	<
Amerike, kjer sta Španija in Portugalska zapustile svoj tri-stoletni vtis. Domačinski položaj je v tem malo različnejši od našega severo-ameriškega,
ro petinštirideset let, se v resnici s čudom vpraša: "Kako je bilo mogoče ?*'•
Brez naših zvestih prijateljev bi bilo to nemogoče! Isto tako
ker Spanci niso pobili Indij^n- V. če bi ne bilo požrtvovalnosti cev, kot se je to v veliki meri v uredništvu in upravništvu H-zgodilo pri nas. Kjer je veljalo:sta Samo na ta način smo Pr«-gosla: "The only good Indian &u,i vsako krizo- Tudi danes jo is a dead Indian." Spanci indi- 600(10 Pomagali-
jancev torej niso iztrebili temveč jih zasužnjili. Namen Špancev nikdar ni bil popolna kolonizacija dežele, kot je bil to slučaj belih kolonistov v Združenih državah, ampak samo eks-plotacija zemlje in prirodnih bogastev (zlata, srebra, bakra, raznih dišav, sladkorja, tobaka itd> in to s pomočjo zasužnjenih Indijancev.
Ogromni deli zemlje so bili že prvotno razdeljeni med častnike in moštvo Cortezovih osvo-jevalcev. Naprimer cele dežele kot je država Chihuahua ali pa Oaxaca, so bile last posamez nika s tisoči domačih indijanskih sužnjev. Ker je bila imi-gracija iz Španije v novo Španijo (tako so se imenovale posesti Španije po vsi Ameriki), zalo majhna še posebno glede žensk, so priseljeni	ži-
veli večinoma z domačimi in-dijankami in posledica tega je ogromno mešane krvi v Centralni in Južni Ameriki. V Mehiki je danes komaj milijon in pol oseb čiste evropske krvi. Okrog šest milijonov je nemešanih Indijancev, drugi pa so več ali manj mešane krvi. In ta mala peščica belcev in pozneje kreol-ov je gospodarila Mehiki skoro do današnjega dneva.
Velika francoska revolucija v osemnajstem stoletju je povzročila silen zamah po vsem svetu. Takoj v začetku devetnajstega stoletja so se v južni Ameriki pojavili prvi boji proti španskem zatiralcem. V Mehiki je bil duhovnik Miguel Hidalgo, človek domačega rodu, kateri ni mogel več prenašati španske opresije. Dvignil je prapor revolucije dne petnajstega septembra leta 1810. Ta dan je še danes največji praznik v Me-hfci.
Prvi upor se je začel v mestu Queretaro, kjer je bil nekako šestdeset let pozneje ustreljen avstrijski Maksimilijan. HidaL govi somišljeniki ln poznejši vodje mehiške revolucije so bili Ignacio Allende ter senors Jo-aefa Ortiz Dominigues. Pridružil se jim je tudi učenec Hidat ga, Jose Maria Morel os. Zgodovina tega upora in drugih borb za osvoboditiv je krvava in je bila uvod v poznejše revolucija, katere so ji sledile. Po strašnih bojih se je Špancem posrečilo zatreti U upor, Stari padre Hidalgo in mladi Igoacio Allende* sta bila po španski armadi zajeta že leta 10U. Inkvizicija ja oba obsodila v smrt. Pr«dao ja bil Hidalgo usmrčan, ga ja katoHčka cerkev iztočila is duhovniške službe. Glave teh mučanikov so bila poslana v maslo Gnanajtl-ato, kjer so — nataknjeoe na drogu — stala vse do kanca
Pred dnevi je bil pri meni moj stari prijatelj še izza de-troitskih dni naročnik in prijatelj Proletarca Peter Benedikt. Peter je sedaj že več let v so Ločni Kaliforniji kamor se zadnja leta naseljuje vedno več naših ljudi.
V seznamu naročnikov na nas list sem cmasil ime Petra Kur-nicka is San FVaneiaca. Palm
je star kulturni delavec in na njegovem domu sem se že vač-"krat ustavil. Želel bi, da kaj napiše v naš list. Pogrešamo tudi jeder na te dopise našega "Big" Tony ja. No, v prejšnji številki se je le oglasil. Prijatelji v Chicagu in okolici ne pozabimo na Prdletaroev piknik dne devetega julija.
P«t strank v madžarski ljudski fronti
V maju so se vršile na Ogrskem volitve v parlament. Bila i* 1 aamo ena lista kandidatov pod označbo ljudska fronta, v kateri ja pet strank. Delavska stranka (zvaza komunistov in socialistov) ima v novi zbornici dvakrat več članov kot vse ostale štiri stranke skupaj.
Volilnih upravičencev ja bilo glasom uradnih podatkov 8,053,-972. Izmed teh se jih 313,453 glasovanja ni udeležilo. Za listo kandidatov ljudske fronte je glasovalo 5,478,515 volilcev ali 05.r* . 165,263 jih je glasovalo proti in 86.7*1 glasov pa je bilo haval javnih.
Tele mi ne gre v g lay o?
Kaka da sa v
Malarija reakcije — pad masko borbe prati komunizmu halj ln
bolj širi, to mi nikakor nt gre v glavo! Mar nima aaie ljudstva nobene razsodnosti več
PROLETAREC Juh® 15,1S4i
PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
"Ko sem vas prvič slišal, sem mislil, kako strašno ste proti na-cionalsocializmu. O tem sem bil tembolj prepričan, ker sem slišal, da pišete knjigo o Hitlerju za Angleže. Toda ko vas danes poslušam, se mi zdi, da vsak korak, ki ga napravijo Rusi, obsojate, medtem ko za Nemce vselej najdete nekakšno opravičilo. Vse to je ali nejasnost vaših pojmov ali pa namerno mešanje in zavajanje. Posmehujete se mi, vidim vaš posmeh, ali takoj vam dokažem, da ne boste spet rekli, da "komunisti" samo podtikajo: tu vas ti učitelji že skoraj leto dni poslušajo, ko priše-petavate, pa naj mi vsaj eden pove, če ve o vas, kaj ste in kaj hočete." Ozrl se je po učiteljih, ki so se zganili: ta trenutek se jim je nekaj jasnilo. Prvič so se vprašali: zares, kaj je ta Koren? Bili so v zadregi, ker bi ne vedeli odgovoriti na to vprašanje. Videl pa je Matija tudi nekam pomilovalni Korenov nasmeh, dokler ni ta sam odgovoril:
"Tudi to je vaša logika in morala. Dobro veste, da pri nas edino o komunizmu ne smete govoriti. O komunizmu pa, kolikor in kakor sem vas slišal, imate tako mnenje, da vas bodo celo veseli, ako boste govorili. O čem potem ne smete ali ne morete govoriti? Nemara pa vendar le samo o — Hitlerju, da bi ga namreč hvalili?"
"Oprostite!" je tedaj vzkliknil Koren. "To si prepovedujem. To je zgolj podtikanje in obrekovanje! Celo ovajanje! Da, ovajanje!"
"Ne vznemirjajte se!" mu je mirno odvrnil Matija. "Glede ovajanja vam moram povedati, da nisem zagrešil nič hujšega tokor malo prej vi proti mani Tembolj ker slovanska vladajoča politika ima isto mišljenje kakor vi: brezpogojno nasproto-venje boljševizmu, do Hitlerjs pa tihe simpatije. To je naravno. Saj druge poti ni. Kam pa? Svet se bo čedalje bolj ločil na desno in levo, sredina bo morala izginiti. Kaj drugo vam naj preostane kakor na desno? Bili ste novinar, tudi v Avstriji ste lahko videli, kako meščanska sredina najprej razbija levico, nato pa sama gre na desno. Klerikalci danes še niso hitlerjevci, tudi vi niste hitlerjevec. Toda samo danes. Kaj pa jutri? Jutri bo treba napraviti še poslednji korak. Ko ste napravili prvi korak in si odločno rekli: na levo ne, ste morali vedeti, da na drugo stran pot drži samo do skrajne desnice. Ali mislite, da boste mogli kje zase sanjati? Kako pa, Če pojdejo vsi drugi? Morali boste z njimi. Posebej še vi. Vaša osoda ni prav nič povezana z
usodo slovenskega naroda, da bi vas mogla njegova bodočnost vznemirjati. Usoda tehle učitef-iev je pač povezana z usodo slovenskega naroda. Bodo med njimi, ki se bodo morda prodali za skorjico kruha, toda mnogi sc ne bodo hoteli, pa tudi ne mogli. Za Smona je vseeno, komu služi, toda za Rožmana že ni tako. Kaj pa vi? Kam? Tja, kdor vam bo dal kruha in kdor vam bo pustil mirno in lepo življenje.
Smon je spet planil. "Kako ste rekli, da mi je vseeno, komu služim?"
"Zares," je pritrdil Matija. "Nikar se ne vznemirjajte. Vi to sami najbolje veste, samo vas |e zdaj malce sram to priznati. Saj sami veste, da nimate res nikakega prepričanja, niti si ga ne želite. Ali se vi kaj vznemirjate, da na zemljevidu, ki so ga izdelali Nemci, ni Slovenije? ;Prav nič in se ne boste, ko ne bo tu slovenskih šol. Ali se gospod Koren kaj razburja? Ne. Razburja se samo zaradi Karelije, pri čemer niti pojma nima, kdo prebiva na Kerelski ožini. Ali se je kdaj pri dunajskih listih razburjal zaradi ravnanja z našimi ljudmi na Koroškem? Prav nič se ni razburjal, ker bi ga potem tam ven vrgli. Ali se je kaj razburjal zaradi Češke? Zaradi Poljske? Se nisem slišal, da bi z eno samo besedo obsodil nemško početje, toda zaradi Fincev je ves v ognja. Zadnjič sem ga slišal, da se je razburjal tudi zaradi Ukrajine, ki da so jo Rusi vzeli Poljakom. Ne vem, ali so vas Nemci pregnali iz Avstrije, toda če vas ne bi, ali bi se sploh kaj razburjali zaradi Nemcev? Proti Rusom bi pisali! In če bi nekega dne Nemci zasedli Slovenijo, ali bi vas to kaj ganilo?"
"Mar mislite, da bodo Nemci napadli Jugoslavijo?" je vprašal namesto, da bi odgovoril."Nem-čiji je vendar več do prijateljstva z Jugoslavijo kakor pa do vojne z njo. Kar pripovedujete, so pravljice."
Klemene je zmignil z rameni. "Danes jim je mogoče več do prijateljstva. Toda Nemci ne bodo pustili neznanke ns svojem boku. Na ta ali oni način si morajo podvreči ta bok: če pojde prijateljsko, tem bolje zanje. Nazadnje, Nemci danes prav nič ne vedo, kako se bo vojna razvijala: kdo bo s kom. In če bi se zgodilo, da nas zasedejo, ali se boste vi kaj razburjali? Prav nič. S strateškimi in raznimi nujnostmi boste opravičili vso stvar in sprejeli službo, ako vam jo bodo ponudili. Spet se boste razburjali, zato ker to odkrivanje vaše osebnosti ne more biti povšeči vašemu srcu. Vi bi radi ostali skrivnostni, poleg tega pa bi razkrivali mene in Gizo kot
PRISTOPAJTE K
e •
a o
: a
a •
: a
a •
•
a a a
s
: .9
a
i •
a a
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI
•
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC)JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
. t*
%
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA"
Nsročalns sa Zdrašeae država (Isvsemšl Chicaga) la Kaaada SS.SS aa leta; S4.SS sa pel leta; |1N sa četrt leta; sa Chicaga la Cook Co., SS.SS ss eala leta; $4.1% sa pal lata; sa laesaawtva fit.
a
i«
e
f'
e a a a a
a •
a a a
a •
Naslov sa Ifst ,in tajništvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
komunista. Razumem vas, ali povem vam, da se bom proti vam pač branil, kakor se bom proti vsakomur, pa naj bo to Rebernik, Magdič, Koren ali Smon. Ta igra je meni dobro poznana: kdor hoče sebe zakriti in uspevati, mora druge napadati. Vi bi pa pri tem radi ostali skrivnostni mož pri Svetem Ivanu, človek z ugledom, sodnik vsemu ..."
"Ta igra menda bolj vam odgovarja," je s posmehom odvrnil Koren.
"Najbrž se zelo motite," je dejal Matija. "Se preden sva z Gizo prišla k Svetem Ivanu, ste že vsi vedeli, da sva komunista in ste se pripravljali proti nama. Medtem za vas še danes nihče ne ve, kaj ste in kaj hočete, niti vaš najzvestejši pristaš Smon. Kar vprašajte ga, če ve, kdo in kaj ste in kaj hočete. Ampak s tako masko, se mi zdi, dolgo ne boste mogli živeti pri Svetem Ivanu, tembolj, če se boste zaletavali v naju."
Za trenutek je v sobi zavladal mučen molki Koren se je samo nasmihal. Toda Rožman je sklonil glavo. Zdelo se mu je, ds ta udarec ni priletel samo na Korena, marveč še bolj nanj. Vse Korenovo zadnje govorjenje se mu je zdelo sumljivo, a izmotati se iz tega ni mogel: Koren je govoril kot vnet Slovenec in kot tak se je zaletaval v Rusijo, pri čemer se je, kar je šele zdaj jasno sprevidel, spretno izogibal vprašanju Nemčije: hvalil je sicer ni, toda tudi obsojal ni njenega početja. Zdaj pa se je ubogemu Rožmanu zardelo vse preprosto in — jasno. Mučno je bilo tudi za nekatere druge, posebno za Pre Ica, medtem ko se je Manca zadovoljno nasmihala: hotela je, da bi bil Koren poražen. Smon pa je samo zviška gledal, zamahnil z roko in nekaj zamrmral o "boljševikih".
Klemenčeva sta odhajala. Čutila sta nekaj hladnega, sovražnega v sobi, čeprav ne pri vseh. Se vedno sta tujca med njimi. Samo med njimi sta razbila prijetno ivanovsko sožitje, v katerem so tako lepo dremali.
* "Domišljavec," je rekel Smon, ko sta Klemenčeva odšla. 'Ti hudič ti tak^ Kako lepo nas je mislil! Le da je sprevidel, da ne bo tako lahko! To ga peče!"
Koren se je nasmihal,- nato pa dejal: "Kaj čemo, ko pa je zrasel v majhnih slovenskih razmerah. Danes svet malo drugače gledamo in pnesojamo. Ga bo že še minilo veselje, ko ga bo življenje nekoliko trše poučilo o vsem tem . . ."
Rožman je molčal, se grenko nasmihal, ne da bi vedel, zakaj. Čutil je samo, da je zašel v čudno zagato.
PRIZOR Is italijanskega nima "KRIK" (v angliščini "OUTCRY"). Na alikl sta Igralca Ua Padavaal ia Eftato Olivieri, kl Igra njenega očeta. Slika se nanaša na Ijadskl upor v Vlllavecchla v Italiji ob kanca druge svetovne vojne. - Radikalni kritiki pravija, da ni nič prida, a imel ja v Ameriki vseeno veliki poael
Z 1TPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
John Krebel, Cleveland, je
poslal tri naročnine, med njimi
eno nOvo. c^
• J. Dekleva, Gowanda, N. Y , se je potožil zaradi nekaterih transakcij, ki so se mu vsled sprememb v našem uradu pripetile, pa je vse urejeno. Poslal je v $1 listu v podporo.
John Spiller, St. Louis, Mo., je poslal vsoto $11.00 za Družinski koledar in za naročnine na list. John, ki spada v Ameriki vzgojeno slovensko generacijo, se vedno potrudi, bodisi za Proletarca ali za kakršnokoli napredno stvar.
Donald J. Lotrich je izročil vsoto $17.12, ki so jo prispevali člani društva "Delavec" št. 8 SNPJ po svoji seji dne 8. junija. Imena so v izkazu v tej številki. To društvo je imelo aijajno proslavo svoje 45-letnlce, in ob priliki seje, ki se je vršila po slav-nosti, so se spomnili po dokončanem dnevnem redu tudi našega lista. Iz seznama je razvidno, da sta bila navzoča tudi Joseph Culkar, Mirko G. Kuhel in bržkone več drugih, o katerih pa v seznamu ni povedano, h katerim društvom pripadajo. Nabiralca sta bila Bajuk in Kosich.
Joseph Korsich, Detroit, je poslal obnovitev naročnine za Jos. Topolaka in pa vsoto za en hadaljni izvod koledarja, ki naj sc ga pošlje temu naročniku.
. Frances ZakovŠek iz North Chicaga je poslala prebitek v korist Prosvetni matici s priredbe, ki se je vršila v nedeljo 29. maja. Delež, namenjen Prosvetni matici, znaša $22 in za toliko se glasi tudi nakazana vsota. O tej priredbi je bilo poročano xi ti i v. Proletarcu z dne 8. junija. O-tC I. Mi "rom»	zgolj konferenci
P"»vetne matice, ki se je vršil, dopoldne. Priredba, na kateri je bil predv&jan slovenski film "Ns svoji zemlji", pa popoldne. Je lepa slika. Toda dvorana je bila ob tolikšnem solnčnem dnevu veliko presvetla in slika je vsled tega izgubila za gledalce posebno ob straneh in v ospredju veliko na svoji vrednosti. Pomnite, filmske slike morajo biti predvajane v temi! Waukegan ni prva naselbina, ki je napravila zmoto, da je ta film dala na platno v presvetli dvorani. V prejšnji številki je J. F. Dum poročal, da so ga pri njih (v Colli n wood u) vprizorili v filmskem gledišču, ali kot pravijo včasi v starem kraju, v kino-teatru. Vseeno— neglede na kritike. naši rojaki in rojakinje v Waukeganu in v North Chicagu so ob tej priliki delali mnogi od zgodnjega jutra pa do poznega večera. Ako ne bi bilo take skupine, ne bi bilo ne konference, ne filmske predstave v Waukeganu — pač pa bi le balincali, ali se kako drugače zabavali. Deluj mo i v nadalje, da bomo poleg zabav imeli tudi kaj delavnosti na prosvetnem polju. '
Druš. št. 35 SNPJ, No. Brad-dock. Pa., Je plačalo članarino ProsvetAi matici v znesku $6. Poslal jo je tajnik Louis Karish.
popoldan Svetem
je Iva-
Vcs naslednji Rožman taval po
nu.
Pa saj to ni bilo ne prvič ne zadnjič v V šolskem tudi za konferenčno sobo, kjer je ves dopoldan uradoval, je bilo zadušno, prazno in mrtvo. Dvoje oken je gledalo na prazno .planoto med cerkvijo, žup-n iščem in šolo, kjer je zdaj ležal razhojen, umazan sneg, kjer je bilo na tisoče sledov faranov. Nekoč je Rožman nasvetoval župniku, naj bi ta prostor zasadil z drevjem, vsaj s kakimi lipami, kar je bila lepa stara slovenska navada. Taka praznina ni nič estetska. Poleti bi nudila ljudem prijetno senco, ko bi čakali na mašo. Takrat si je bil še dober z župnikom in je ta prikimaval, nazadnje pa dodal, da je bolje, ako ljudje kar v cerkvi čakajo. Tam bo molil, tu pa ogrizoval. Molitev da je več kakor estetsko vprašanje. Kasneje je Rožman dognal: Krompir bi župnik pač posadil tam, ako bi mogel, tako pa mu je ljubše, če je prazno. In tako je ta praznina vedno bodla Rožmana, ko se je ozrl po njej. Ni vedel, na kaj ga je spominjala. Zdelo se mu je, da je tudi v njegovem življenju, ali vsaj v njegovem srcu prav taka praznina, ki bi jo bilo treba zasaditi, ne sicer s krompirjem, niti z lipami, temveč z nečim zdravim, vedrim. v t (Dalje prihodnjič)
Anton Jankovich piše: "U-pravnik, prosim, pošlji mi nemudoma še pet izvodov koledarja." Seveda, Upravnik, ki je toliko srečen, da ima svoj avto, je Jankovičevo naročilo tudi nemudoma izvršil.
Mary Stroj, Indianapolis, piše med drugim: "Oprostite, da vam nisem mogla poslati te vsote toliko časa — in vzrok je, ker nisem mogla prodati vseh meni poslanih izvodov koledarja. Nu, končno, le eden mi je še ostal, pa ga vam bom vseeno plačala. Letos mi je bilo koledarje vsled njegove zapoznelosti najtežje prodajati. Zelo priporočam, dajte ga letos izdati ob času. Čeprav je to knjiga, ljudje jo imajo vseeno za koledar.
Tu vam pošiljam $33; od tega gre za tri naročnine na Proletarca in ostalo je za koledarje. Kar je več, pa naj gre v tiskovni sklad.
•
Slovenski delavski dom v
Springfieldu, IU., je prispeval v tiskovni sklad Proletarca * $5. Kaj, ako bi ga posnemali s primernimi vsotami tudi drugi slovenski domovi, naše narodne dvorane ali kakršne druge nazive že imajo? Vsoto je poslal naš stari pionir John Goršek. V pismu dostavlja: "Ako ne bo kakih posebnih zaprek, se vidimo na Proletarčevem pikniku v soboto 9. julija, namreč, ako se bo pričel že dopoldne."
Seveda, prične se čim kdo pride po 12. uri opoldne, kakor se je, ko so bili Springfieldčani zadnjič na prav enakem pikniku na istem vrtu — namreč pri Keglu v Willow Springsu. Poln bus jih je bilo. Imeli so harmonikarje in pevce in zvečer se jim ni prav nič mudilo domov. U-pamo, da nas bodo sedaj enako
živahno zabavali. •
Anton Udovič je napisal nekaj svojih misli, ki so na drugi strani v tej številki.
Na pikniku, ki se bo vršil, ko že omenjeno, v soboto 9. julija, bo igral Snyderjev orkester. Ugaja vsled svoje slovenske domačnosti in ubranih melodij "stsrlm" in "mlsdim".
dala, ker brez dvoma bi bilo zanimivo čitatl tak spis njegovega življenja.
Urednik je tudi dobro orisal pomen športov in kegljanja med našo mlajšo generacijo, vsled katerega se mnogokrat sliši na ta račun in na račun SNPJ kaka pikra beseda od strani članov SNPJ, kateri se*ne strinjajo z financiranjem kakoršnegakoli športa. Pri tem ko pišem ta dopis se mi je obudil spomin izza časov, kateri so se odigravali v Kansasu ob časih volitev. Ob priliki neke društvene seje se je pojavil med nami mož, kateri je v takih časih vedno nosil petelinovo pero na sebi aH pa za klobukom. Omenjeni 1e bil tudi član sosednega društva. Kot društvenemu predsedniku mi je sporočil, da naj na seji članom oznanim, da po končani seji bo na razpolago brezplačno pivo, katerega je poslal ta in ta kandidat. In ko je seja minula, je bijo že vse ptipravljeno in takoj se je pričelo uživati brezplačni ječmenove. Ko je bila že večina članov dobre volje, pride predme neki Član hrvatske narodnosti z velikim vrčkom ječ-mpnea v roki in me pokliče, slišite John, što vraga mi hoče socijalist, ko nima novaca, a demokrat ima dosta novaca, da mi kupi pivo, in nato ga je mož krepko potegnil iz kozarca. Potem se je pa meni široko zasmejal. Seveda, da je tudi mene smeh posilil na račun njegove nevednosti. Gotovo je, da slični slučaji so se dogajali vedno in povsod — seveda od strani nevednih ljudi. Toraj upam, da sem urednika zadovoljil s tem spominom, ker tudi izhaja iz preteklosti kansaških premogarjev.
— John Goršek
Piknik kluba 1». 1 JSZ bo 9» julija pri Keglnu
CHICAGO, III.— Prijateljem delavskega gibanja in Proletarca vThicagu in okolici naznanjamo, da se bo vršil piknik kluba št. 1 JSZ v soboto pop. in zvečer dne 9. julija na prijaznih Keglovih prostorih v Willow Springsu. Klub prireja ta piknik v korist Proletarca, kateri v tej draginji nujno potrebuje finančne pomoči za svoj obstanek. Na napredno slovensko javnost apeliramo, da si zapomni datum 9. julija in obenem povejte tudi svojim in našim prijateljem, da naj pridejo, na ta piknik.
_ Odbor kluba.
AGITATORJI NA DELU
(Zaradi tačnejše primerjave posameznih iskasav sa vse naročnina •tete na podlagi polletnih. Celoletna naročnina je torej šteta sa dve In polletna sa eno.)
. Poročilo sa mesec maj, od t. do 31. maja. Anton Zornik, tierminie, Pa
(1 nova) Jokn Krebel, Cleveland, O. Joe Karale. Detroit, Mich. Prank Zaits, Chicago. III. Angela Zaits, Chicago, III.
(ena nova) Frank Cvetan, Johnstown, Pa. Louis Barborich,
Milwaukee, Wis. Martin Judnieh, Waukegan, III. John Kosin, Girard, O. Laka Groser, Chicago, III. Prank Bisjak. Chicago, III. Anton Udovich. La8alle, III. Anton Jankovich,
Cleveland, O. Alois Ocepek, Barber ton, O. James Dekleva, Gowanda, O. Jacob Kunstelj, Ely, Minn. John Kobi, Duluth, M Inn. Anton Shular, Arma, Kans. Lnka Podbregar, Witt, 111. Mary Marinaek, Gallup. N.M. Prank Novak, Los Angeles, Cal.
Skupaj 233 naročnin. Prejšnji iskas 13S naročnin.
Mogoče je v tem aesnamu kaka pomota, ker to je moj prvt aesnam in se lahko pripeti, da aem k^e kaj pregledal. Ako je kaj narobe, aem pripravljen stvar urediti v sado-voljstvo prlsadetim.	A. U.
S3 SS IS
1«
IS IS
IS
s s
4 4 4
4 4 4
t t 1 l t t
BAKTERIJE -
iistilke morja
Poleg bakterij, ki ogrožajo naše življenje, poznamo danes celo vrsto bakterij, ki so celo koristne za življenje na našem planetu. Bakterijam pripada važna vloga pri vrenju organskih snovi.
Za življensko kolesje v morju so bakterije prav posebnega pomena. Skoraj vso organsko materijo morja pretvarjajo razne morske bakterije v prvotne anorganske sestavine in tako vračajo morju zopet tiste snovi, ki so jih uporabila morska bitja za svoje uspevanje, rast in razmnoževanje.
Pri raziskovanju morskih bakterij so naleteli biologi na večje težave, kot njihovi tovariši pri proučevanju vseh navad bakterij na suhem. Predvsem morajo poznati življenjsko sredino bakterij; ta se pa spreminja z naraščajočo globino in letnimi časi.
Razlikujemo morske bakterije predvsem po zunanji obliki in po obliki naselbin, ki jih ustvarjajo na primerni podlogi. Temu nasprotno pa razlikujemo morske bakterije po njihovi aktivnosti in kvaliteti spreminjanja hranilnih raztopin, v katerih žive. Tako na primer razlikujemo bakterije, ki producirajo nitrite v nitrate, potem bakterije, ki delo prvih nadaljujejo tako da spremene nitrate v prosti dušik; one, Id reducirajo sulfate v žve-plovodik, take, ki pretvarjajo tiosudfste, pretvarjajo hitin, drobijo beljakovine na enostavnejše spojine, povzračajo iskre-nje morja itd.
Nonnijova stranka
izkljutona
Socialistične stranke iz držav, ki pripadajo Marshallovemu planu, imajo nekak informacijski urad, po vzgledu komunistov, v katerem je bila včlanjena tudi italijanska socialistična stranka. Njen glavni voditelj je Pietro Nenni. Vsled njenih zvez z italijansko komunistično stranko je bila črtana iz omenjenega urada.
Delavec, ki ne Čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod. ^
JOHN GORSHEK . KOMENTIRA |
SPRINGFIELD, lili — Urednik Proletarca je v majniški izdaji v njegovih komentarjih omenil praznovsnje prvega maja iz preteklosti kansaških premogarjev. Pravi, da so le še spomini, in taki spomini so še mnogim takratnim ali stsrim premo-garjem dobro ohranjeni. Saj taki spomini so človeku koristni, in kdor ne ohrani in pozabi na preteklost takih spominov potem postane takorekoč navadno mrtvilo. Pri tem tudi omenja Etbina Kristana, kako je oblikoval napredno gibanje med delavci v stari domovini in tudi drugod. Podpisani se pridružuje mnenju urednika, to je, da naj E. Kristan sam spiše biografijo o svejem življenju in delu, in Prosvetna toatica naj bi jo iz-
KAJ LAHKO STORf VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA" ?
e
Prldobivajme mu NOVIH naročnikov
Obnavljajmo naročnino TOONO čim poteAo
AgiU-ajma mad drngtaU naročniki, da rtero Isto
Prispe ajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad In prlporočajma ta tudi drugim
Oglašajte v PROLETARCU priredba društev In drage stvari
Naročajte slovenske Hi angleške knjiga Is PROLETARCEVE knjigarna
Paskrblta, da S aaroče AMERIŠKI DRUtlNSKI KOLEDAR vsi tisti, kl tega »s niso sterill

Naročita KOLEDAR tadl svojcem v sta la eaaka PROLETARCA
kraja
Vsakdo no/ stori za nai list kolikor moro, pa bomo vso težava zmagoval i I
PHQfcRTAMEC Juno 15, I»49
. * KRITIČNA MNENJA, POROČtLA IN RAZPRAVE «T1
AZUA POSTALA ZA ZID. DRŽAVE ZAMOTAN, TEŽAVEN PROBLEM
(Konec s 1. strani)
Dfogič, ako bi ta preobrat priznala, kakšen mir nmj sklenemo z Japonsko?
Proj bi bilo lahko. Na eni strani Achtson, Bevin in Ctang Kaišek, na drugi Višinski osamljen.
Toda Ciang Kaišek je iz vlade izstopil, je pobegnil in nad kitajskim ljudstvom nima nobene besede več, razen mad tistim, ki gm še kontrolira anglo-ameriška sila.
Vlada v Washingtonu je vsled tega Višinskemu tako postrani rekla, da velika četverica (USA, USSK, Velika Britanija in Kitajska) ne more sama sklepati mirovne pogodbe z Japonsko temveč vse dežele, ki so bilo v vojni proti nji. Teh je enojst. Tako bi anglosaška diplomacija znova imela veČino in Kitajska pod sedanjimi vodii, ki so' se zoper mikadov imperializem najbolj in NAJDALJ borili, pa bi bili potisnjeni v zad-njo Uop. Verjetno je tudi, da vlade sedanje Kitajske anglosaški blok niti priznati ne bi hotel.
Možno je teto, da bo Japonsko organiziral za vojno proti novi Kitajski. In na Japonskem so še cele skladnke najmodernejšega orožja, dočim se mora nova Kitajska boriti proti domači in svetovni reakciji in zoper svetovni imperializem s starinskimi (orožnimi) sredstvi.
Kajti napačno jo misliti, dO ji Sovjetska unija kaj prida pomaga. Pravzaprav nič.
Ako se hočejo v Washingtonu sprijazniti z resnico, da jo anglo-ameriškega imperializma v Aziji konte, bodo prav lahko skloniti delovni sporazum z novo kitajsko vlado, ki sicer že dolgo funkcionira, a uradno na papirju še ne obstoja.
Tako bomo s Kitajsko živeli v duhu doktrine prijatel-skega sosedstva. Toda če bomo sledili monopolom anglosaških kartelov, bomo gazil iz ene velike krize v v drugo, se gnjavili v mrzli vojni in končno pa se po-greznili v novo svetovno klanje. Ako so v Washingtonu dovolj dalekovidni, lahko to katastrofo preprečijo. Toda ne s takozvano Trumanovo doktrino temveč z razsodno presaditvijo svetovnega položaja. In s svetovnim sodelovanjem za vzajemnost v prid ljudstev po svetu, ne v prid kartelov.
hram Muk -	y
Nekaj besed o človečnosti človeka
m mf m* *s+*
fAvqtcc* »eeaiir tmst T*m<a
Dandanes radi povdarjamo besede o civiliziranosti in kul-turonsti in ti izrazi se pojmujejo kot nekakšna izobraženost človeka, olikanost itd., in se prav nič ne pogleda globje, če je ta civiliziranost ali kulturnost tudi v naši notranjosti in ne morda samo rezultat brusa. Tak zunanji brus po navadi politira zunanjost, notranjost pa ostane ravno-tako sirova, kot je bila prej tudi zunanjost. Srčne civilizacije ali srčne kulture pa samo z zunanjim brusom ne dosežeš. Srčna kultura ali človečanstvo v človeku, v kolikor ni prirojeno, se mora z vzgojo, z notranjim duševnim brušenjem, privzgojiti. Res je, da vsa iznervnirana današnjost nima časa niti razumevanja, opazovati in negovati duševne nijanse človeka in samega sebe, ki se morda tu ali
tam pri tej ali oni priliki v človeku pojavljajo, oziroma si pod vplivom krutosti atmosfere, s katero je prenasičena sedanjost, zdi nedostojno njegovega jaza, priznavati tiste notranje občutke. Nekoč je bila zelo ugledna in spoštovana beseda "toleranca", njen pojem, spoštovati in dopuščati drugo naziran je ter jo na zares kulturen ali civiliziran način skušati pobijati. Kdo se danes zmeni za takozvano uljud-nost in komu je ona mar? Saj se itak vse preglasno govori, samo da se prevpije glas drugega. Brezobzirno se sega v besedo, nikomur ne dovoli, da bi se njemu segalo v besedo. Vsak govori najrajši o samem sebi. Zato tudi ničesar drugega ne sliši, kakor samega sebe. Posluša, a ne sliši. Iz drobtinice izvali goro, Srčna uljudnost, srčna kul-
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 194f
' Vsebuje ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in po
koledarske ter razne druge podatke.
t
CENA SAMO $1.50
Naročila naslovite
PROLETAREC
2301 So. LawndaU Av* ,
Chicago 23, III.
tura, človeštvo v človeku je izginilo.
i\o brskam po stari zgodovini, najdem tuintam razne slučaje, kjer je bilo človeštvo v človeku, srčna uljudnost naravnost dika človeka. Naj navedem tukaj samo tri markantne primere srčne uljudnosti, ki so sicer druga od druge precej oddaljene, a zato tembolj znači^ie. Prvi primer je iz dobe svetopisemske, iz časov očakov. Drugi iz klasične dobe, a tretji iz 17. stoletja. Tisto iz prvega primera je zabeležil Mojzes, drugega Plato in tretjega Spinoza. Poročajo o Ephromu Hetijcu, o Agatonovi gostoljubnosti in o Spinozi modrijanu.
Čujmo te zgodbe!
EPHRON HETIJEC
Praočak Abraham je prebival v rodovitni deželi Kanaanski med Hetiti, kot njihov spoštovani gost in cenjeni tujec. (Hetiti so bili, kolikor je znano, mogočen narod v vzhodni Aziji. O-krog 2000 pr. Kr. so%i podvrgli Semite v Siriji in se okrog L 1500 pr. Kr. borili z Egipčani za Sirijo.) 2ivel je v hetijskem glavnem mestu, ki so ga imenovali Hebron. Ko pa mu je njegova žena Sara, ki je rodila v poznih letih sina edinca, Izaka, v svojem stosedemindvajsetem letu življenja, umrla, se je obrnil Abraham na sinove Hetitske in zaprosil za prostor, kjer bi mogel svojo žene spoštljivo pokopati. In sinovi Hetitski, čeravno ni bil eden iz njihovih, so mu odstopili z vso široko-grudnostjo prostor, da lahko naredi "grobišče" za svojo ženo in za vse sv6je. Kajti sinovi Hetitski so ga spoštovali radi njegovih običajev, ki se jih je strogo držal in radi njegovega prepričanja, ki ga je imel do svojega edinega Boga. In Abraham si je izprosil, globoko se klanjajoč pred sinom Hetitov, imenovanim Ephron, sinom Zoarovim, votlino, imenovano Mahpala, ki je ležala na koncu njive Ephronove ter mu ponudil v odškodnino toliko denarja, koliko je bila votlina mea brati vredna.
Ephron, Hetijec, je pa objavil pred zbranimi sovrstniki, da ne sprejme za votlino nobenega denarja od Abrahama, tujca, kneza božjega. Prepusti mu votlino z njivo vred, ki spada k votlini, prav rad brez vsake odškodnine. Praočak Abraham se je vnovič globoko priklonil pred Ephronom Hetijcem, in »odklonil votlino z njivo kot darilo.
Tu je rekel Ephron Hetijec:
"Ce že odklanjaš dar, bodi. Kaj je štiristo siklov srebra meni in tebi?"
In Abraham mu je odtehal — ker se je takrat denar še tehtal in ne štel — tistih štiristo siklov dobrega srebra ter pokopal svojo zakonsko ženo v votlini Mahpale v deželi Kanaanski.
Tako govori Mojzes v svojih pismih.
Abraham si ni pustil darovati votline, ki jo je namenil za svoje grobišče. Odklonil je to v selo uljudni obliki, kajti bil je srčno zelo kultiviran in je čutil v sebi človečanstvo človeka. A Ephron Hetijec je potem stavil oerto v zelo uljudni obliki. Rekel je: "Kaj je štiristo siklov srebra meni in tebi?"
Agatonovo gostoljubje
Sokrat je srečal Aristodemo-na na cesti. Sokrat je bil skrbno okopan, maziljen in je nosil na nogah podplate, on, ki je ljubil hoditi ves zamišljen po cestah, skromen in bos. In vprašal ga je Aristodemon:
"Kam gre tvoja pot danes in za katero svečanost si se tako nalepotlčil?"
Sokrat mu je odgovoril:
"Na gostijo pri Agatonu."< A-gaton je bil grški tragik v Atenah, prijatelj in tekmec Evripi-dov). Včeraj, na praznik zmage, sem se mu radr prevelike gnjece izognil. Rajše se namreč umikam kakor bi iskal. Ali za danes sem mu obljubil, da pridem. In glej, zato sem se tako nalepoto-čil, zakaj hočem biti med lepimi lep. (Bila je to samotronija So-kratova, ker je bil nelep). A ti, o Aristodemon, kako misliš bi bilo, če bi sedaj ti kot nepovabljen prišel na Agatonovo svečanost?"
Aristodemon je odgovoril:
"Pripravljen sem storiti vse, kar smatra Sokrat za primerno."
Govorila sta še mnogo, kako bi bilo, če pride Aristodemon kot nepovabljen gost in nato sta zaključila, da se večkrat iz slabega pokaže dobro. Sla sta. Vedno zamišljeni Sokrat pa je med-potoma, zatopljen v svoje misli, nekako zaostal in Aristodemon je sam vstopil v hišo Agatonovo. Službujoči deček mu je takoj stekel nasproti in ga odpeljal h gostom, ki so že sedli h gostitvi. Kakor hitro pa ga je zagledal Agaton, gospodar hiše, mu je zaklical z veselim glasom:
"Lepo, o Aristodemon, da prihajaš, da ješ z nami. Če si pa prišel radi kakšne druge zadeve, f usti to za drugikrat. Ze včeraj sem te iskal, da (n te povabil, pa te nisem našel. Ali kje si pustU Sokrala?"
Takoj je bil poslan suženj, da pripelje Sokrata in Agaton je končal svoj pozdrav:
"Ti, Aristodemon, sedi tam poleg Eryksimaha ..."
Agaton je z živahno prijaznostjo izbrisal z nepovabljenega gosta prvo zadrego in celo trdil, da ga je iskal. Zato je sedaj istotako povabljen gost, kakor vsi ostali.
Lepa uljudnost, prava srčna kultura, resnično Človeštvo v človeku je bilo v teh besedah duhovitega grškega plemenita-ša in odličnika.
SPINOZA, MODRIJAN
V Katwyku, majhnem podeželskem mestecu nedaleč od Amsterdama stoji še danes v mirni tišini bela hiša z rdečo opeko krita. Tu je živel nekoč v družbi stare ključarke in velikega sivega mačka, tihi, suhljati mož, ki je mnogo Čital in pisal ter brusil optična stekla, da si je tako služil svoj skromen, vsakdanji kruh.
Preganjan, osovražen in bolj zaničevan kakor spoštovan, je filozof Benedik Spinoza živel v tem zatišju in pisal svojo zna-menitno "Etiko", katera je pa smela iziti še le po njegovi smrti. Ce bi izšla v času življenja pisatelja, bi bilo to zanj zelo nevarno. Spinoza je pisal in pisal v veseli brezkrbnosti in smatral svoj lasten izrek: "strasti in pomote človeka," kakor bi se to tikalo samo nekakšnih geometričnih črt in podob.
Nekega dne je dobil skrbno sestavljeno, latinsko pisano pismo, v katerem mu redni profesor Heidelberške univerze, v Imenu vladajočega kneza, ponuja mesto profesorja filozofije na omenjenem vseučilišču, s lepimi letnimi dohodki in neomejeno svobodo na polju filozofiranja.
"Knez je prepričan," je stalo v pismu, "da Spinoza te svobode ne bo zlorabil, da bi sejal nemir v javno priznani veroizpovedi. V Hcldelbergu bo živel za filozofa dostojno življenje."
Spinoza je odgovoril s pismom, ki je bilo sestavljeno z vso eleaaneo latinskega sloga. Pisal je da je Že dolgo njegova želja živeti pod vlado kneza, katerega moikost občuduje ves svet.
Ni pa imel nikdar želje, da bi javno učil in se zato ne more odločiti, da bi sprejel to sijajno ponudbo. Druga točka pisma, ki je govorila o njegovi neomejeni svobodi filozofiranja pa je zahtevala posebno delikatno in diplomatsko uljudnost. Spinoza jo je rešil s polno taktnostjo.
Pisal je: *
"Pomišljam in ne vem, v katerih območjih bi se naj gibala moja svoboda filozofiranja, da bi ne vzbujala sumnje vznemirjanja javno priznane veroizpovedi."
Ubogi Spinoza je res da odklonil sijajno ponudbo, a vkljub temu polagal vso pažnjo na to, da je zagotovil, da ni odklonil sijajnega mesta z nekakšnim upom na še boljšega, temveč samo radi tega, ker noče, da bi se ga v njegovem filozofiranju oviralo.
Končal je:
"Zato si usojam najvdanejše prositi Vašo svetlost, da mi dovoli o tej stvari ae premisliti."
Kakšno bo tisto premišljanje, je vedel Spinoza, profesor, ki mu je poslal ponudbo in svetli knez zelo točno.
Nikoli še ni bila napisana odpoved v uljudnejšem slogu, kakor ta. V nji je za tistega, ki zna čitati, obenem povedano vse.
Ephron — Agaton — Spinoza — to so svetle zvezde člove-čanstva v človeku—srčne vljudnosti in kulture.
PRKDNO JE NASTALO TOPLO VREH£, ao v Clevelandu pri Fawick Airflax Plant ie nosili saknje deputiji, policaji ia tudi piketl. Stavka, kajpada, je bila isfiibljena — čeprav ne popolnoma. Trumanov Fair Deal namreč ie vedno ae deluje stavk ar jem v korist, pa neglede kako h poštenimi in pravičnimi nameni so bile stavke pričete.
Ni še 'recesije1, ne za direktorje korporacif, ne za druge magnate
V prvi polovici junija objavi zvezni urad razne davčne statistike z ozirom kdo koliko plača dohodninskega davka. V tisk pridejo le najvfltje plačani državljani.
Statistika sama na aebi*je dobra, toda v časopisju jo zmrcvarijo in in urede tako, da ne vzbuja pozornosti.
Predvsem ameriški dnevni tisk potisne na višek najbolj visoko plačanih osebnosti direktorje filmske industrije ter razne filmske "zvezde".
A direktorji korporacij pa stopicajo s svojimi plačami daleč zadaj. Tako poročanje v vele-biznišketn tisku je slepilo.
Associated Press je v depeši s dne 12. junija objavila dolgo poročilo o podatkih zveznega davčnega urada o visokih plačah najvišje nagrajenih Američanov in takoj v uvodu pristavila, da je prejel lanskem davčnem letu najvišjo plačo Charles P. Skouras — Grk po redu. Torej namig, da le Židje Grki itd., ki so se priselili sem, so bogato plačani, a ne pa "pravi" Američani. Skouras je prejel v letu, sa katerega bila statistika v davčnem uradu sestavljena. $810,000. Skouras je magnet v filmski in teaterski obrti.
Potem je v Istem poročilu a-gencije AP omenjena igralka Betty G rahle, ki je prejela $208,-•00. In navedenih je še kaklk tisoč eseb, ki so prejele v isti dobi po $75,000 na leto in več.
Značilno je, kako velebismški tisk zamolčuje plače trustjan-skih magnetov, ki glavarijo ve-lekorpo raci jam, trustom m kar-
telom.
Skoro vsi veliki glavarji industrij so ob enem direktorji raznih podružnih korporacij, ali pa povsem neodvisnih; skoro vsi so direktorji tudi v tej aH v oni banki. In v vseh tek podjetjih vlečejo plačo.
Omenjen je npr. v tisku Vincent Riggio, predsednik American Tobacco Co., ki je prejel od svoje družbe $484,202 plače in bonusa, nič pa Associated Press ne ffove, koliko je prejel od drugih korporacij In koliko so znašali njegovi ostali dohodki..
Henry Ford II. je označen z $200,000 plače, a neuk čitatelj bi smatral, da je to vse kar je prejet Tako gre ta dolga Usta v nedogled, ker v tej deieli Ja veliko ljudi, ki so visoko plačani Npr. nad tisoč žensk je, ki prejemajo več kgt!$7 S,000 na leto samo v filprdiimdustriji, v šur-nalistiki itd.
Znani revolver-žurnalist William Randolph Hearst je prejel $300,000 plače in potem Še $300,» 000 od svojih dveh podružnih korporacij. Ako se pomisli še na njegove vložbe v rudnikih ia
v njegovem časopisju, potem jo jasno, da so znašali njegovi dohodki več milijonov dolarjev.
Vsi ti magnati, ki kontrolirajo ameriška bogastva in jih uživajo, pa so proti vsaki socialni zaščiti onih milijonov Američanov, ki se bore za obstanek Iz dneva v dan in katerih povprečna plača ne znaša niti $40 na teden.
Eden največjih igralcev slovenske drame Vladimir Skrbin-šek je praznoval ^25-letnico svojega umetniškega delovanja v Gow d'Usseaujevi drami: "Globoko so korenine". Na svoji gledališki poti je dal Vladimir Skrbinšek celo vrsto umetniških stvaritev, med katerimi so nepozabne Cyrano iz Rostandove heroične komedije in Leone v Krleževih "Glembajevih".
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o , potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času . in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
i Priredi klub št. 1 JSZ v Soboto 9. Julija j
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN snd SUROTON 17S4 WEST 26th STREET
Tel. CRawford 7-«tl* OFFICE HOURS: l:M to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Son.;
0:30 tO 8:30 P. M. (Except Wed., 8at. and Sun.;
Res. 221S S«. Rldffway Ave. , Tal. CRawford 7-S44S If ne answer — Call AlTstln 7-5700
PIKNIK V KORIST
PROLETARCA
pri Ksgb v Willow Springs, HI.
\ ;
: Fina godba. Pričetek ob 2. popoldne, i
i
H*..................I...........................MM
ZA UČNE TBKQVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNLJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. Michigan t 3145
1838 N. HALSTED ST., . CHICAGO 14# ILL
PROLETAREC WE TISKA PRI NAS
0 v«

/
Iz SANSovega urada
£434W. 24tk S*.. Chieago 23. III.
ZDRAVILA IZ AMERIKE
i l< i •
V "Slovenskem poročevalcu'' je bil objavljen dne 22. maja naslednji članek, ki smo ga v celoti ponatisnili Napisal ga je dr. Tomaž Furlan sedanji direktor Zveznega instituta za tuberkulozo na Golniku, Slovenija.
Prva pošiljka streptomycina, ki jo je nakupil SANS na račun sklada za zdravila, je dospela v Slovenijo v začetku maja. Vsebovala je 5 tisoč gramov čistega Streptomycina. Druga pošiljka v •teži 3600 gramov je bila odposlana 13. maja in je sedaj tudi Že v Slo veni j hv Vsa ta zdravila se delijo po potrebi med bolnišnice in sanatorije v vseh predelih Slovenije in bolniki jih dobivajo brezplačno.
Članek se glasi:
"Na Golnik je prispela nova pošiljka streptomycina, darilo ameriških Slovencev. Ob tej priliki se spominjamo prve pošiljke 4000 gramov, ki je prispela še lansko leto, ko je bil 1 gram tega zdravila vreden več kot 1 gram zlata.
To prvo pošiljko nam je organizira) danes že pokojni Vincent Cainkar. Iz ameriških listov in po pripovedovanju naših obiskovalcev Amerike povzemamo, kako velik človek je bil, obdarjen z izrecnimi voditeljskimi sposobnostmi. Bil je nekak predsednik "Slovenske republike" v
U. S'. A. Mnogo slovenskih bolnikov mu dolguje svetel spomin za njegovo ljubezen, ki so bili deležni v obliki novega zdravila streptomycina. Njegovi nasledniki vodijo naše ameriške brate, sedaj združene v Slovenskem ameriškem narodnem svetu (SANS), za cilji, ki jih je postavil ranjki Vincent Cainkar.
Šele po dopisovanju z Ameriko, posebno s sedanjim tajnikom SANSa Mirkom Kuhi jem, mi je postalo očitno, kako tuje živita dva slovenska brata eden doma, drugi v tujini. Posebno ta brat, ki je ostal na domu, se skoraj ne briga za onega, ki je daleč onstran morja. Naj se ta groba brezbrižnost že vendar enkrat preneha.
Ganljivo ie citati izkaze SANSa, kako znašajo naši mali ljudje dolar na dolar v sklad za zdravila, ki se pošiljajo v Slovenijo. Kakor povsod so tudi tu Slovenke v prvih vrstah. Posebno močna društva kakor I "Slovenski narodni dom" v Waukeganu dajejo po 1000 dolarjev, podružnica SANSa štev. 39 v Clevelandu pa celo 2000 dolarjev. To so tudi za Ameri-kance veliki denarji. Dq 14. aprila je znašala celostna zbirka že 7,017.95 dolarjev. Trenutno je streptomycin' najaktualnejša I zveza med obema Slovenij
v ■.
t It
Za pospmsenje proti-tuberkufoznega delovanja v Evropi

C-47 letalo, ki so ga posodile Združene države brezplačno, je sedaj v službi organizacije, ki deluje proti tuberkulozi v Evropi Sedaj prevaža cepiva in druge zdravniške potrebščine med Dansko in drugimi evropskimi državami.
S prvim poletom je preneslo letale 5,500 funtov cepiv in priprav v Bel grad, Jugoslavija. Ustaljeno v Kodanj-u, glavnem mestu Danske, naj bi prevažalo cepivo na Češko-Slovensko, Grško, v Bulgarijo, na Ogrsko, Poljsko in druge države.
Cepivo se vporablja proti tuberkulozi v delovanju, ki ga vodijo United Nations International Children's Emergency Fund,
Letalo je opremljeno, kot treba z znaki vdruženja narodov in Skandinavije, vodi ga Skandinavsko moštvo, ker so skandinavske države, pričenši na Danskem, započnle delovanje proti tuberkulozi v predelih Evrope, kjer je zahtevala bolezen največ žrtev. Prvotni danski zdravniški oddelki so se podali na delovanje v Jugoslavijo že zgodaj v septembru 1046. Pa tudi Vdru-ženje narodov ni bilo brezposelno. "The World Health Organization, poseben oddelek Vdruženja narodov, in United Nations International Children's Emergency Fund so ae podali na delo, vsak v svoji stroki. Tako je potom Vdruženja narodov
SANGAJ, ki Je tretje, aH kal trdijo drugi, četrta največje mesto mi sveta. Je M aedavae skosl novo krvoUtje. predno fs Je sasedla kitajska komunistična armada. NacUaaMali. ki Jih Je skoro do konca podpisala s orosjem in denarjem ameriška vlada, so pred pobegom is mesta pognali čimveč pristašev zmagovitega komunističnega gibanja na ulice, Jih prinsorall, da so si na ve* ali na hrbte rasne žaljive napise, s katerimi so morali potem korakati po cestah in nato so Jih nacionalistični vojaki mučili ter pobili. Gornje tri sličice predstavljajo U krvava dejanja pobesnelih propadlih nacionalistov.
V. KARBOVSKAJA:
LJUBEZENSKA ZGODBA
Uko mislim, pa tudi predsedni- j deli, da se ne mara ženiti, ca je tako pravila."	j Tedaj je vzela to zadevo v ro-
A šele zvečer, ko mu je v to- ke sama predsednica. Poklicala plo zakurjeni kopalnici pomaga-' je Valjo.
la, da se je sJekel, je videla nje-t "Glej, dekle,,... ji pravi, "to govo ranjeno, izmučeno telo in ni moja zadeva, toda . ženska mrzel pot ji je stopil na čelo. | sem, v letih, pa marsikaj razu-Grigorij jo je pogledal od strani mem. Ako bi se navaden zdrav
in vprašal:
"Nu, prav?"
Komaj je odprla izsušene ustnice, pa je vendarle našla v bi moči, da mu je rekla: "Zame si dober. Zame si ti ves svet/ Najhujše je za nami, Griša. Zdaj bo ipet vse dobro. Delal boš, Olga Vasiljcvna se te bo na vso moč razveselila. Pravi: 'Prav takega >oJLrebujemo« poštenega in vest-tega.' Nuili ti bomo dobrosrčno dekle, te oženili..."
Grigorij jo je pogledal strogo ^^ ^ ^ bd j M	^
in rekel: "Veš kaj,
eiama! Nc bum ti več govoril o sebi — kakršen ;em, tak naj bom. Ti pa mi o tem... o ženit vi, tudi več ne govori. Ti je jasno?"
"Kaj govoriš, Gfiša, saj si vendar mlad, zal fant! Mar naj j drugih živiš sam?"
Sin je namrščil čelo in rekel: j se bo s temi zaobljubami patri
ti pod Anglijo. Vzrok tej ločitvi e vera. Večina Ircev je rimo-atol^kov, ostali pa so protestanti anglikanske cerkve — zato ločejo še nadalje biti podaniki njegovega veličanstva, ker' je Mihove vere. A čemu se baš illinoiska legislatura, ki ima pred sabo toliko važnih, nerešenih stvari, ukvarja s sporom ned Irci, to je uganka za bogove!
Češka vlada jc ustavila ves dovoz v Jugoslavijo — posledica "mrzle vojne" v kominformu. Iz Beograda poročajo, da so Cehi zahtevali v zameno sedaj šestkrat več vrednosti jugoslovanskega izvoza kot pa bi bilo vred-do dovoženo češko blago.»Na take pogoje pa Jugoslavija ni mogla pristati. Tako ima Jugoslavija še vedno težave z obema blokoma — s sovjetskim in an-glo-ameriškim in nagajajo ji pristaši obeh skupin tudj na zno-
Kalifornijska univerza bo od traj; A vendar se TUo trdno dr-slej od svojih profesorjev ter "prav ga vcas. kak nov.n.r
drugiH nameščencev zahtevala * svo'' "ov,cl ProSlasl za ub'T prisego zvestobe tej deželi. Da-li ^ra'.ebolne«a' nervoznega ali
fant tako ponosno vedel In hodil mimo tebe, bi bila prva, ki bi ti svetovala, da mu obrni hrbet in ne misli nanj. Tu pa imamo človeka, ki najbrže hoče zamoriti svojo ljubezen, in sicer zaradi tebe same. Boji se, da ti b6 težko z njim. (Konec prihodnjič)
KOMENTARJI ~~~
(Konec s prve strani) gov oče, kralj Kari, ne njegov stari oče, ki je tudi bil kralj —
munskega ljudstva. A zase pa so se vsi potrudili, da sedaj lah* ko po kraljevsko žive tudi v ubežništvu.
"Nočem, da bi se mlada ženska mučila pri meni. To je tvoja materinska usoda, tvoj težki križ. A nalagati ga na tuja ramena, pe, tega ne maram, nikdar se to ne bo zgodilo. O tem več ne govori. Ta reč je med na-mu-urejena in konec besedi."
Teta Gruša je vzdihnila in pomislila: "No, kaj, nekako se bo že uredilo."
otizem dvignilo, je vprašanje.! Ciang Kaišek, njegova dva Boljše bi bilo, ako bi vzgojite-j svaka ter drugi njihovi bližnji ljem ameriškega ljudstva zaupa- sorodniki spadajo med najboga-li, namesto da jih bi sumničili tejše ljudi na svetu premoženje
nelojalnosti.
so si nagrabili največ od angleš-
lUieoiska legislatura je spre- kih ter ameriških dajatev in kar jela resolucijo, v kateri apelira'so ga v zlatu ^ ga srečno
na predsednika Trumana, da naj stori proti razcepitvi Irske. Sedaj je pretežni del te dežele
L
0 U
v
the U. N. World Health Organi- kar se je pričelo kot naroden, zation, the Danish Red Cross in postalo mednaroden program de-
istega skandinavske družbe. Te družbe nameravajo preiskati milijon otrdk za tuberkulozo in cepiti vse, pri katerih bi se ugotovilo potrebo cepljenja.
Za prevoz cepiv je potrebna velika hitrost, ker izgube na moči čez 10 do 14 dni. Preje se jih je dostavljalo potom trgovske zračne službe, a vozni redi in slabo vreme so povzročili mnogokrat zakasnitev. Upravitelji sedanjega delovanja proti tuberkulozi upajo, da se bo s C-47 znižalo motenje službe in da se bo znatno prihranilo na prevoznih stroških.
Letalo C-47, ki je preje prevažalo moštvo, se je popolnoma prenovilo predno ae ga je izročilo v novo shiiho Vdelalo m mu je nov stroj in se ge opremilo z najbolj moderno pripravo za razledjenje in radio zveznim sistemom.
lovanja, edinstven v zgodovini človeške borbe proti bolezni. Letalo Združenih dyiav, ki je preje prevažalo moštvo na bojna polja, sodeluje sedaj neoznačeno in prevaža proti-tuberkuloz-na zdravila, ki naj rešijo otroška življenja v raznih delih Evrope.
ANGUJA DOBI MNOGO TURISTOV
Lani je Anglijo obiskalo nad pol milijona turistov, ki so zapravili v nji 47 milijonov funtov šterlingov. Funt šterling stane po uradni valuti $4.03.
Letos ae Anglija nadeja še večje turistične žetve. Pričakuje, da pride samo iz Zed. držav najmanj 130,000 popotnikov.
Povem vam zgodbo o dobrih ljudeh. Živijo tu v naši soseščini, najbrže ste tudi že sami slišali o njih. Naj bo, kakor hoče, o dobrih ljudeh je vedno prijetno pripovedovati.
. Poznate teto Grušo iz naše vasi? Poštar na ženica, med vojno se je čisto postarala, tako ji je bilo hudo za sinom. Bil je v mnogih bojih, nekega*dne pa je bil težko ranjen. Iz bolnišnice so ji pisali, naj se ne vznemirja, da se je sinu zdravje že lepo popravilo. Kakor da je materino srce lahko mirno, če ve, da njen edini sin nekje leži in trpi!
Pred osmimi meseci pa se je on sam, Grigorij Ivanovič, vrnil domov. Preden pa je prišel, je poslal takole pismo:
"Mama, ničesar am nočem prikrivati. Invalid sem, izgubil sem desno roko in levo nogo. Nisem več deloven elovek kakor nekdaj, v breme Vam bom. Ce Vam je prav, ne pridem domov,
Dtinom priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Revolucije ae ne delaje, ampak nastaja)*. Ddkfntiraši revolucijo je petrata časa.
■.
h
<
<
d
i
•c <
i \
a >
NAHOČ1TE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stan* $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršim o mi.
PROLETAREC 2301 Sa Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam spor oče podatke, enako tudi popravka v slučaju pomot.)
Klub ftt. 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu.
"Sosedje" it. 44» SNPJ, piknik v nedeljo 24. julija v • Benis Forest Preserve (v istem kraju kakor lansko leto).
Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "mooa light" piknik v soboto SO. Julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
* "Nada" it. IU iNPJ—banket v proslavitev 40-letalce druitva v četrtek 11. avgusta pri Leo Grač-nerju na S. Lawndale Ave.
Trallblasers ftt. IM SNPJ — piknik v nedeljo 14. avgusta na vrtu Ga no Farmers Grove, 425 W. 116th St. (3 in poi bloka vzhodno od Halsted.)
Pevski sbor Prešeren —piknik v nedeljo 21. svgusta na Keglovem
vrtu v Willow Springsu.
•
Pioneer ftt. *S§ SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 2*th St.
Progresivne Slovenke, krotek it 0 — proslavitev druge obletnice krožka s programom In plesno zabavo v nedeljo 10. oktobra v dvorani SNPJ.
Pevski sbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 0. novembra v avditoriju Sokol Chieago na So. Kedsie Ave.
Narodni vltesl ftt 1» SNPJ — Sil veotrova zabava v soboto ti. decembra v jednotini dvorani.
ako bi V8m bilo pretežko z menoj. Sami presodite. Hodim lahko, ker so mi napravili protezo — umetno nogo, z roko pa je slabo. Kakor hočete, mama, napišite mi, kako ste se odločili. Ne bom užaljen, saj razumem. Ljubeči Vas sin Grigorij. Se to, pismo pišem sam, navadil sem se nekoliko z levo roko."
Teti Gruši J* prebrala to pismo soseda Valja Kapilova.
Ko je Valja brala, je teta Gru-ša sedela kakor okamenela: stisnjenih ustnic, oči uprte v eno točko. Ko pa je Valja potiho rekla: "To je vse," je teta Gruša zastokala in omedlela. Prišli so ljudje in jo tolažili, pa kaj pomagajo vse tolažbe v taki nesreči? Valja je poklicala predsednico Olgo Vasiljevno,- pametno in dobrosrčno žensko. Prišla je, sedla k teti Gruši in jo objela:
"Kaj hočete, teta Gruša! S solzami ne odpraviš nesreče. Napisati mu, naj takoj pride — to je vse. Kaj drugega sploh ne more biti.
Teta Gruša je dvignila glavo, ustnice ji drhtijo, sivi lasje so se ji skuštrali:
"Take zal fant je bil. In ksko rad je delal! Ne bo vzdržal brez dela, zbolel bo."
Zvečer pa je Olga Vasiljevna poslala v bolnišnico brzojavko. Sporočila je Grigoriju Ivanovi-ču, da ga vsi nestrpno pričakujejo. Predlagajo mu primerno dfelo — vodil bo posle na živinorejski farmi.
Grigorij Ivanovič je prispel naslednji teden. Na prvi pogled je bil prav takšen fant, kakršnega so sc ga spominjali: visok in vitek. Plašč je imel ogrnjen, tako da ni bilo videti, da mu manjka roka in čeprav je šepal, je bilo zaradi proteze težko uganiti, da mu je noga odrezana nad kolenom. Vaščani so se ga kar razveselili, teta Gruša da se ga sploh ni mogla nagledati. Držala ga je za levo roko in kar naprej vzklikala: "Griša, sinek moj!.. .n
Predsednica pa je ukazala: "Zdaj pustimo mladega častnika, da se spočije in okopa, jutri pa ti napolnimo hišo, le pripravi se, teta Gruša!"
Ko pa sta mati in sin ostala sama, je Grigorij Ivanovič tiho in žalostno rekel: "No, mama, pa si me pričakala. Zdaj nisem več polnovreden človek, komaj tri četrtine so me ostale. Težko ti bo z menoj. Morda ti bo žal, da si me sprejela takega.'*
Teta Gruša jc znova zajokala in rekla:
"Greh imaš, Griša, da govoriš materi take besede. Takšen ai mi še.stokrat dražji, ljudje pa tako skoraj ničesar ne opazijo. Ce pa tudi opazijo, saj to je vendar tvoja bojna slava, vsaj jaz
FoaUiU!
CALIFORNIA.
John Pečnik.
pa, kar naenkrat se ne smeje več, ne poje, molči in dela za tri. Ljudje so se čudili tej izpre-membi. Dejali so: "To ni kar ta-jka V tem grmu tiči kak zajec." ; In res se niso zmotili. Na kratko povedano: na$a Valja se je zaljubila v Grišo Ivanoviča. Dekleta so jo spraševala: "Kaj ti je. Valja?" Ona pa jim je odgovarjala:
"En sam človek je na svetu, zaradi katerega bi se oblekla v svilo in žamet, pa kaj je njemu mar to! Niti pogleda me ne. Ali naj gledam jaz nanj, tudi jaz imam svoj ponos!"
Seveda so vsi vedeli, koga ima v mislih. In res. Grigorij Ivanovič ni niti opazil deklet, kakor da jih sploh ni. Ljudje 90 govorili: "Skoda, da beži pred svojo srečo." A svetovati mu, tega si nihče ni upal. Tak resen in samosvoj človek je bil in.vsi so ve-
Strogost novega upravitelja P0™*«" l<**n od je bila vsem po godu. Niso bila Ine-toaa man'sl deJ P" hoce osla' zadovoljna le dekleta,, ki so mol-zla, celo krave so bile nekam zadovoljne, pri moji veri! Hlevi so morali biti snažni, krave lepo oštrglane. Govoril je: "Naj se mi svetijo kakor polkov nikovi konji. Žival ljubi snago."
Ljudje so z veseljem delali; Grigorij Ivanovič je bil resda
strog in zahteven, znal pa je tu-; Oakland: Anton Tomšič, di pohvaliti, kdor je to zaslužil. Los Angeles: Frank Novak.
A glejte, kdo se je nenadoma j *an Francisco! A. Leksan. ves izpremenil! Valjuška Kopi-j	COLORADO
lova, prva lepotica v%vasi, vedno	B„tUl Ant. smodnik,
vesela, odlična delavka. Zdaj p«eblo: John M. Stonich.
WaUenbarg im okolic«: Edward Tomtit.
ILLINOIS. Ckicafa Im okolica: Frank Biajak. Joseph Oblak, Peter Verhovnik In Frank Zaitz.	£
La Salu im okolica t Anton Udovich hi Leo Zevnik.
SpriaffiaUlt Joseph Ovca tn John
Gorftek. Virflka: Fr. Ilersich Waukefaa-No. Ckicayo: Martin Jud-nick.
WHt: Luka Podbregar.
INDIANA. ImiieaapUfes Mary Stroj.
KANSAS.	• |
Amu Anton Shular. Arcadia John Shular. Wast Miaoralt John Marolt.
MICHIGAN. Detroit-dearbarn John Zornik, Joe Korftig.
M. NNESOTA. B«M« Mas M*its. Cfckholat: Prjt.ik Klwn. D«Wtk: J^hn KokL Ely: John Teran in Matt -Praprot-nik.
Missouri
St. Louis: John Splller.
spravili na varno. A nepremičnine — kar jih niso uničili, jih bo sedaj dobilo kitajsko ljudstvo, kateremu po vsi pravici spadajo.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov P role-t a rtu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
Napredek poljske v kulturi in v industriji
(Konec s 1. strani)
Tako sodelujejo ti novi meščani Lodza z Delavskim domom kulturre, se udeležujejo življenja teh delavcev in kot čuvarji narodovih kulturnih dobrin se trudijo, da bi jih bili vsi na enak način deležni. Lodz, rojstno mesto velikega poljskega pesnika Julijana Tuwina, je poklican, da reši nalogo izredne važnosti, da oblikuje novo poljsko kulturo. Veliki sen Leona Schillarja, "monumentalno gledališče", ki naj bi črpalo iz klasičnih prvin, katere se dado prilagoditi novemu slogu in ki naj bi postalo gledališče množic, se bo uresničil, in četudi ne bo nastalo to gledališče v Lodzu, bo nastalo prav gotovo zaradi teh strem ljenj v Lodzu in zaradi izkušenj, pridobljenih v gledališču vojske.
Morda vprav ritem tkalnih strojev in nenehno delo v tvor-nicah dajeta vedno nove pobude, kot jih še niso doživeli, onim, ki so svoje dni prebivali zares v slonokoščenih stolpih. Danes gledajo tudi književniki svet z višine ceste in zasledujejo veselo razgibano nihanje življenja. Zato se vrinjajo v njihova dela nove pobude, nove prvine in nova vnema.
V Lodzu, delavnem mestu tkslcev volnenih tkanin, izhajajo danes knjige in ljudje «*Je gledališče, toda še bolj važno od tega je morda dejstvo, da>' tu ustvarjajo bralce in gledalce.
MONTANA.
Butte: Anton Z use L.
Eaat Halona: Joseph Mih« lir h.
Red Lodges K. £rxnoinik.
NFW JERSEY. Amm'ia Oblak.
NEW MEXICO Gal lap: Mary in Jennie Mariniek
NEW YORK. 3o«a«4a. Jame* Oeklera
OHIO.
Akren-Barberton: Alois Ocepek. .
Bridgeport in okolica: John Vitez.
Cleveland:^ John Tlrebel, Anton Jankovich ln Frank Hribar.
Fairport Harkort Lovrenc Baje.
Gtrard: John Kosin in Andrew Kr-vina..
Lisbon-Power Po«at: Jacob BerganL
Maple Heights: Frank Volkar.
Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliewippat Geo. Sairekar.
Ave 11a: Frank Bregar.
CaraUchaela: Anton Zupančič.
Craftoa-Mooa Ran: Jennie Jerala.
Canonshurg-Strabane: Jacob Pav-čič.
Export t Jos. Britx.
Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben.	.
Herminie: Anton Zornik.
Johastown la ekolfica: Frank Cvetan.
Lai roke: John Tn Mary PradeL
Houston: Louis Britz.
Library: Nick Trilier.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas ca zapadno Penno Anton Zornik, Heemiaie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown.
WASHINGTON.
Kenton: Fred MedveSek.
Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Groee: Frank Kosein.
Star City> Lawrence Selak.
Thames* Lenhart Wcrdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee in Wast AUist Louf« Bar-
borich.
Sheboygan: Frank Stih.
Willard:,Matt Malnar.
WYOMING. Kemmerer in okolica: John H. zisnik.
Rack Sprints: Frank Remits
Kr-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
A Yugoslav Weekly Pevied to
InttrMl of ike J^forlitn •
OFFICIAL OftQAH Of | J. S. P. end Ht Educational tureou
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2169
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., June IS, 194»
VOL. XLIV.
//	KEE	P AMERICA FREE By Goorgo S. Wuchinich * -	
' Pittsburgh, Pa —June 6—"How to get a job? is the question before 150,000 graduates of America s uni versities and colleges. This is 40,-000 more than ever before in our history, making 1949 stand out in numbers.
Are these young men and women entering the world with hope and courage, with enthusiasm and star dust in their eyes? What are the> thinking?
FORTUNE magazine in this month's issue prints a survey oi • The Class of '49'* and it shows that 98% of the graduates want one thing above all else — security. They are not interested in free enterprise, to start a business, to work on commission, or to take a risk. They want a sure thing and what is sure? To them the answer is working for a big corporation, or as most graduates put it:
"I know AT&T (telephone mon> opoly) might not be very exciting, but there'll always be an AT&T."
Here is the ultimate in the graduate's mind — to work for one of the 56 super-bill ion-dollar corporations. Is this the answer to 150,000 young Americans who search for security?
This is the year 1949 and already it shows to many of us who lived through 1929-38 that a corporation is a poor place to be safe. The 5,-000,000 now unemployed and the 8,000,000 part time workers can say this better than I. The graduate is now on his own in a field that looks more and more like the days when I graduated from Carnegie Tech in 1934. that time not a single engineer in our class got a job and I tramped the streets and looked and looked for work. I remember the years since college, because I learned more. Unemployment and misery are not taught in classrooms. And I don't remember a single corporation that gave me security. But, I do remember my country and FDR — and the people wiIh whom I lived and organized.
This year's picture and stories of commencement ceremonies look very nice, as they always do, but alongside in other columns of news are facts that will jar and settle many into reality. For example, THE PITTSBURGH MARKET LABOR LETTER for this week states:
"Layoffs continue and they are occurring mainly in metal manufacturing industries."
For 10 weeks steel production has been declining and "as steel goes so goes Pittsburgh." Over half the college graduates are asking for personnel work, administrative jobs and industrial relations desks. From the outside, these youngsters are going to learn more of personnel work than they imagined possible in college. Just as we old-timers in the Great Depression hit the employment office, whether in Pittsburg or 'Buffalo, New York City, or any other city where we bummed our way ,the politeness and kindness of the personnel officer didn't help the 50c left in our pockets go very far.
Our young men and women are • our country's wealth. We aannot let them batter against the walls of employment offices until they become men snd women of fear and desperation. After all, we have gone through the mill and we have learned lessons from the past. At
least we, who were part of the unemployed in the '30's won many things that today should ease the burden of our youth. We won unemployment compensation, old age security, stopped evictions and turned on gas, water and lights Out of this came many of the features of 'FDR's New Deal which protected Americans »from distress.
But, this is far from enough. The :risis now coming upon us will not be measured in terms of 15 million unemployed as we had in '29-'36. This time the figure will be close to JO million. The graduate, the veteran, the Negro worker — all will be hit the hardest, because they have the least seniority, they have had little or no opportunity to gain work. They face unemployment on the front line with no experience, *ith no reserve strength }ust as I did Tn the 30's. And for us veterans, just as we helped each other in the foxholes, or on the ships and planes, now we who have been through the fire of the 1929 crisis must help and show the way.
First, it's in the record that no big corporation helped the unemployed in 1929-38. The bag of flour and cans of beans that USSTEEL gave its workers are still bad memories. Even the bankers and corporation big wheels came to FDR on bended knee to beg for help in 1933.
You — the young graduate — if you look to the corporation for security, you are seeking the wrong road.
Second, no matter how big the corporation or the strength of the 58 industrial giants, they are not as big as our country. This thing, the crisis, that we face is one that only the people will solve together and do it best without the help of corporations, just as it was done in 1933.
Turn your eyes to your country's
politics.
As this is being written more than 28 billions of our national budget is going for war preparations. with more than $2 billion to Germany alone, aside from the $5 billion for the Marshall Plan.
Why shouldn't you — American graduate, veteran or not — get unemployment insurance until you get a job? Just think of this, too— why are you not getting a job? Is it your fault? What are you going ?o do?
You are our youth, a great asset to our nation. Instead of spending money to help dictators, cartel owners, and pouring money down the ratholes of Truman Doctrines, Marshall Plans and Atlantic Pacts
—	pouring It for war and suffering . . . why not spend to aid our youth
—	a minimum of $35 a week until you get a job —extend the ,s52-20" beyond July 31 for all veterans.
In the 30's they told us there wasn't any money.
We organized and got it.
This time when you are told there is no money, point to the Marshall Plan, to the $28 billions flowing out of the nation's tillJ.or the warmakers.
Think of these things, young graduate, and not the big corporation. Most of your answers will then add up — add up to what makes sense for you and all of us who love our families and children.
A Real Scandal
By K. M. Landis II.
Logansport, Ind.
A scandal that goes to the heart of our democracy is being aired by the House Armed Services Committee.
It is more important than the Hiss, Coplon and Communist trials, the Bridges indictment, and the Lilienthal inquiry.
For this is an investigation of the air weapon on which we have decided to place our main reliance— the B-36 bomber. It is much more.
It is an inquiry into the basic motivations of our political system.
v/hen Louis Johnson was named Secretary of Defenae, he was director of the Consolidated Vultee Corp., makers of the B-36 bomber. He was also Vultee's attorney.
A few days after he became Secretary, the Air Force decided to increase its orders for B-36's at the expense of other aircraft.
Johnson himself gave the land-based B-36 its biggest boost when he forced the Navy to give up its plans for a new aircraft carrier.
It is possible that Johnson's activities have- been absolutely impartial, and that he had not been influenced by his recent business connections. But the influence existed.
Why did Truman appoint him to such a position? Largely because of his success as a money-raiser in Truman's campaign for President.
Now we get into more complications. As money-raiser, Johnson tapped his friend Floyd Odium, chairman of the board of Consolidated Vultee.
Under the law, corporations cannot make campaign contributions. But Odium and many of his associates contributed as individuals.
Why was Odium so accommodating? ^It seems to me that Louis Johnson is doubly disqualified.
A man connected with an aircraft company is the last person in the country who should have been made Defenae Secretary, and a money-raiser is the last one who should be allowed to pass on government contracts.
—From Chicago Sun-Times
Report Shows Social Security Lags, Far Behind Railroad Retirement
The Social Security Board made public its annual report for the year ended June, 1948. Comparison with the Railroad Retirement Board's report for the same year reveals some interesting contrasts.
Under the Social Security "old age and survivors" insurance system, pension benefit payments totaled $530 million.
Pension benefits paid by the Railroad Retirement system totaled $225 million.
Thus, though the Social Security system covers industries employing about 50,000,000 workers, it paid out in insurance pension benefits only 2.3 times as much as the Rati rood Retirement system, which covers one industry with less than 1,300,000 employes.
Simple arithmetic shows that, to do as well for the other workers as Railroad Retirement did for rallmen, Social Security would have had to pay out in Insurance pension benefits—not the $530 million it actually paid—but more then $8 billion.
No wonder Federal Security Administrator Oscar R. Ewing, when he made the report public, urged Congress to hurry up and improve the Social Security system and its benefits.
'To wait untlUcatastrophe overtakes us, and forces us into hastily devised emergency measures," Ewing declared, "ie to disregard the most elementary principles of statesmanship."
Take a deck ef 52 cards — deal foar piles la 27 seconds and yoa
will find oat how the Singer 8ewleg Machine Co. 1a Elisabeth, N. J., determined Its prodectlon "standards system". Striking members of the United Electrical Radie & Machine Workers (CIO) have aet ap card tables on the streets, and are showing the town why 7,000 members •f Local 401 walked out in protest against the speedup.
\\
Unionized Bust
n
Lying Propagandists 'Caught With Goods'
How propagandists for selfish interests deliberately distort facts was pointed out this week by two newspaper columnists, Lowell Mellett and J. A. Livingston.
Mellett called attention to a piece of anti-health inauranci propaganda issued by a "Fraternal Congress," evidently cooperating with the Medical Lobby. First, it said flatly that President Truman's program is "socialized medicine." Then it quoted Oscar Ewing, who as Federal Security Administrator would supervise the program, as saying "socialized medicine means the doctors are salaried employes of the government. It, as their employer, can control their work."
Ewing did say that, but he said it in explaining why "socialized medicine" is something entirely different from the health in&urancr program sponsored by Mr. Truman. The propagandists deliberately concealed that fact to misrepresent. the meaning of his remark.
Livingston pointed out several fakes in full-page newspaper advertisements, in which the McGraw-Hill Company and Standard Spring Company are spreading Big Busipess propaganda against taxes on corporation profits.
One of the Stsmdard Spring "ads," for example, "asserts that 18 million stockholders own the country's corporations.
"Yet," Livingston comments, "the Federal Reserve Boqpd published an estimate that the number corporation shareholders is less than six million."
In short, this "respectable" Big Business concern tripled the official figures to serve its propaganda purposes.—Labor,
Wc have a hunch you're going to hear a lot about "flexibility" and "rigidity" from business and industry.
The idea is that they must have lots of flexibility to cope with a depression and that unions cause rigidity. The magazine Business Week puts it this way: "Anything which impairs flexibility in a depression is dangerous. Rigidities—which in the economists' jargon means factors which stiffen the oil in the gears of business—are the big menace to recovery. And a union makes rigidities like a wind makes waves."	*
Flexibility? H-m-m-m-m. Now let's see. Flexibility to cut wages. Flexibility to ignore seniority. Flexibility to forget about other worker protections written into contracts.	k
Sure. That's what Business Week is talking about. It's an interesting Jheory; perhaps, but let's go back and see what happened the last time.
Labor wasn't strongly organized in the lush 1920's and was in no position to put a firm brake on some of the practices which sent the nation down the skids to depression.
Exercising great "flexibility," many industries and business houses began cutting wages at the first sign of hard times. Then they cut employment.
Consumer purchasing power really took a nosedive. One day the nation awoke and found it was not only flexible; it was economically limp!
And it wasn't the kind of flexibility to which Business Week referred that brought us out of the depression.
Why, then, assume that more of the same would be helpful next time—and why assume there must be a next time?
What we need is some prevention and not so much talk about cure.
IS CONGRESS SUBVERSIVE?
"CREEPING SOCIALISM"
We are hearing the words more often. Every time somebody suggests that government funds be used to do the things that private capital is not doing, somebody else will say that the American people are being menaced by "creeping Socialism."
They say that when it is suggested that the government build dwellings for working people. They even say it when Federal funds are urged to Improve public educational opportunities in backward localities.
As Socialists, we resent that charge. We may be "creeping" toward a species of political and economic totalitarianism. But we just can't "creep" toward Socialism of the democratic character.
Democratic socialism will not come as a reaction to human misery caused by capitalism's failure. The only way the people of America can get democratic socialism is to want it and use their political power to build it.
Having * somebody do something for one when help becomes necessary is more apt to degrade than to elevate; more likely to result in fascism of the Mussolini-Hitler variety than in a higher type of democracy.
We tell this to the American people because we are certain that the social democracy we want won't be gotten until the people are ready for it. And they won't be ready for it until they demand it—preferably before something of the kind is the indispensibly-next step.
People who like to rationalize their rejection of socialism by aaserting that the Socialists are ahead of their time may prove to be right. But they'll r*>t be free if they permit a species of "socialism" to creep up on them. They'll be underdogs in a class society. Maybe a new group of masters will dominate and exploit them. But the results will be the same, so far as economic and social justice is concerned.
Reading LABOR ADVOCATE.
Natural Resources, Not Dollars, Are America#s Real Wealth
The real wealth of America is not money, but natural resources. People who say we should not develop those resources, because it will cost money to do so, are guilty of "false economy.'1
That statement, by Myres S. Mc-Dougal, of Yale University, was the "key note'' of the National Conference on Resources, held in Washington recently.
The Tennessee Valley Authority, McDouglas declared, "has offered us an inspiring example of regional development, immeasurably Increasing the wealth of the nation What has been done once can, and should, be done many times over.
"The caution which opposes regional development because of fears of national bankruptcy is not prudence, but miser's obsession which mistakes the symbol, money, for the tangible realities of wealth."
C. Girard Davidson, Assistant Secretary of the Interior, urged the conference and the American people "not to forget a piece of unfinished business. We should promptly apply the lessons learned In the Tennessee Valley to the Columbia River.
"The spectacular Columbia could produce twice the hydroelectric power now existtng In the whole United States."
President/ Truman has aslfed Congress to pa^ a bill setting up a Columbia Vafeey Authority, or "C. V. A.," patterned after T.V.A.
Davidson pointed eut that "the opposition to the C. V. A. bill comes from the interests which have sought to exploit the resources of the public domain.
"In the forefront, as always, are the private utility corporations, the power lobbies. They sre operating behind 'front' organizations—such as 'development associations,' 'reclamation associations,' and 'water users' protective councils.' The railroads and Chamber of Commerce have fallen in line.
"These are the interests who want to be let alone, so they can exploit the wealth which rightfully belongs to all the people.**
A similar plea wai made for a Missouri i Valley Authority, or
"M V. A.," which would follow the example of the T. V. A. in. developing cheap public electric power, preventing floods, and conserving natural resources.
A Connecticut Valley Authority for the Connecticut River in New England was Urged by Congress-woman Chase Going Woodhouse (Dcm., Conn ).
"Private utility companies,'* she said, "insist there is no shortage of electric power in New England. They give no explanation of why there is a lower per capita use of electricity in that region than in other parts of the country."
"Ernest Gruening, Governor of Alaska, told the conference that Alaska is the victim of "unparalleled neglect." The salmon are being destroyed, and a vast amount of gold has been taken out, "with nothing to show for it in Alaska."
Charles F. Brannan, Secretary of Agriculture, warned that half a million acres of topsoil, or "425 farms each day," are washing down to the rivers and sea because of poor conservation methods.
If that continues, it means future poverty and hunger for the American people.
By Elliott Carlton
Abe Lincoln, who should have known, suggested, didn't he. that this was a nation of. for and by the people. Abe really believed it, too, for he tried pretty hard to count in everyone, all the people — including the slaves.
That was more than a lifetime ago. You'd think that in all that time the idea would have gotten across. You'd think so, especially, when you recall that we had gotten a head start towards understanding that idea with our Declaration of Independence.
Maybe, though, almost everybody does have that idea. Everybody, that is, but our Senators and Representatives. It's a sure thing that that election last year meant that we had caught wise that a nation such as ours must provkk for all its people. We had caught wise to the fact that the 80th Congress had ignored the people in behalf of the Dixiecrats, the Wall Street Boys, and the real estate lobby.
So we voted them out.
You'd think, then, that the 81sl Congress would know what wc want. You'd think that this Con press would know that we're for strict rent control. You'd think that our politicos would understand that the Taft-Hartley thing goes against the grain of the American people.
The Dixiecrats took such a beating in that election that you'd be sure that they had learned the lesson that the people have no use for them. And even if they didn't, you'd think that the rest of Congress would have gotten the idea.
But—Congress has failed to repeal the poll tax. In failing to act. Congress has made it clear that it still believes that this is a nation for SOME of me people. In falling to act. Congress has given our for-
A One-Party Press
We have a one-party press clamoring for "two-party goverrv-ment." The same editorial pages which almost universally declared that ending the OPA would bring down living costs are now saying that stand-by controls are unnecessary in the present tense economic situation. Another instance is the anti-rent-control drive of the Reader's Digest (15 million copies) through its article "No Vacancies.*' reprints of which it is peddling to real estate boards.
Then there is the startling story from Don Hollenbeck (CBS* Views the Press), who quoted a transcript of a report from a California state medical association representative on how Governor Warren's health-insurance plan was smeared.
Each of the 700 state newspapers, it seems, received a minimum of 100 column inches of advertising In 12 months. Previously they had been distant, aloof. After adver Using — "We found that the response from editors, in publicity has been far beyond anything we expected when we started the campaign.'*—LLPE League Reporter.
eign policy a black eye by giving the totalitarians a propaganda ace in the hole.
Congress seems'to have forgotten all about a fair employment practice law, too. Of course, if Congress has forgotten the people, it's no wonder that it doesn't care to reestablish an F.E.P.C., for fair employment practices simply means that you're going to treat a person as a person. It means that you're not going to keep him out of a job just because he happens to be of a different color or of a different religion. In short, an F.E.P.C. act would mean legislative recognition of the principle that this is a government for ALL the people.
The people are against discrimination. We proved It to the tOth Congress. We're against discrimination whether it takes the form of % Taft-Hartley Act. or whether it hides behind the do-nothing policy that this Congress has adopted towards the poll tax and F.E.P.C.
When politicians ignore what their people really want, these politicians are either stupid or they don't believe in the people. This Congress, ignoring as it has the lessons of the last election, has passed the limits of |^upidity.
Could it be that our Congress is subversive?
Abe Lincoln would hsve thought so! . . .
Total of Public Workers Estimated at 6 Million
Chicago.—Nearly 4,000,000 persons are on state and local government payrolls, the Civil Service Assembly reported.
With 2,089.000 working for the federal government, the nation's total number of government employes exceeded 8,000,000 in January, the assembly said. The all-time high was 8,804,000 in January 1045
rac MARCH or UUHM
OUT OP EVERY JOONfcKKifcSARt Vi	" CFtVWfcf lOOWBW.