146. številka.
petek 6« decembra
(▼ Trata, v četrtek ivečer dne 5 decembra 1895.)
Tedaj X
„BDINOIT"
izhaja po trikrat na teden t iettih i»-danjih ob tovklh, iatvtklh in BObOtRH. Zjutranje izdan,ie izhaja ob A. uri zjutraj, večerno pu ob 7. uri T«i«r, — Obojno isdanje itui«: za Jeden meiec . f. — ,W0, i*vsn AvatnJ* f- 1.40 m tri bnm . , . 2.«0 . , . ■a pol leta . . . 5.— ... s.— ■a ne lete . ..10.— . . , 1«.— Na aaraibs brez priltiani naročnine •«
m )•■!]• azir. PoiaaučDa iteviika •• dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v 1 ratu po B nvč., iiftn Trata po S nvd. Sobotno veierno ladanja * Irstu % ni., izvan Trata S ni.
OlM
EDINOST
Oplazi raouue po tarifu v petitu; i* naulorn t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obioifa navadnih vrati«,
l'oalana. <>»rnrm co in j»vn«zah »alf, »i >•
>.*i ortaci itd. ne računajo po pogodbi.
v»i dopisi n.tj so poiiljajo uredniAtvu : ulica Cmterm.« it. 18, Vnako pi»mo mor.i biti frankovano, ker oefrankovana ne n*! •proumajo. Rukopiai m> no vračajo.
■ilo
Marofnino. reklamacijo in n^teie »pre-jama upravniMvo ulica Molino pic-rolo h*t. 3, II. nadat. Odprte rekla«a?ije ■o proite poAtnine.
maketa političnega društva za Primor»ko. r^j.^.
V
Po leiMitt vM na Kranjska.
Dobro in reano premišljena je bila naša be-leda, da z ozirom na sedanje resnično vodstvo konservativne stranke na Kranjskem bi morali le obžalovati, ako bi bila ta stranka pri delelnozborskih volitvah na Kranjskem zmagala na vsej črti, to je: ako bi bila dobila v roke vie mandate razun onih, s kojimi svobodno in neoporečno razpolagajo - Nemci. Okolnost pa, da je teh mandatov, ki so nemška last, celih jednajst, torej tretjina vse zbornice, nam se le predočuje živo in plastično, koli poguben je bratomorni boj — da je ta boj pravo za pravo izdajstvo na naši narodni bodočnosti.
In ako povemo, da se je ta bratomorni boj prav začel še le potem, ko je nastopilo sedanje vodstvo konservativne stranke na Kranjskem, povedali smo menda — vse 1 Gotovo pa več, nego je treba, da dokažemo, da ne bi bila ravno sreča za narod slovenski, ako ne bi bilo v narodni stranki nika kega proti težja poznanim težnjam sedanjega vodstva konservativne stranke na Kranjskem.
Mi smo vedeli že davno in to pesem je čivkal sleherni vrabec gori po strehah, da faktični vodja konservativne stranke na Kranjskem ni nihče drugi, nego prevzvišeni vladika ljubljanski, k n e z o š k o f 11 i s-s i a. Temu domnevanju se je sicer oporekalo trdovratno s konservativne strani, ali ko je prišel resni trenotek volilne borbe, ko ni bilo več mogoče drugače, nastopil je na pozorišče vodja sam z vso svojo avtoriteto. Okrožnica prevzv. vladike ljubljanskega do podrejene mu duhovščine povodom deželno-zborskih volitev na Kranjskem je razpršila zadnjo sled dvoma glede na vprašanje: k d o je resnični vodja konservativni stranki na Kranjskem?!
Premilostljivi knezoškof Missia vodja konsevativne stranke na Kranjskem! To je menda med najvažnišimi momenti za presojo postanka in nravi sedanjega domačega boja med Slovenci, kajti ime prevzvišenega znači — program! To je tisti program, kojega o-životvorenju je ?. vso svojo zgovornostjo gladil pot veleučeni g. dr. Mahnič v Gorici. A da bi bili v tem programu pogoji za krepak naroden polet, tega nam menda ne bode hotel trditi niti najverniši politiški somišljenik njegove prevzvišenosti.
Toda, prosimo vas, vativua gospoda, da se nemu dostojanstveniku, voditelju svojih ovčic, iskreno spoštovanje, ono neomejeno udanost in ono ljubezen, kojo je dolžan sleherni vernik svojemu pastirju. Mi pa govorimo danes o deželnozborskih volitvah, a volitve so vsa-kako Čin — politiške nravi. Ne o Škotu Mis-sii, ampak o voditelju konservativne stranke na Kranjskem, o politiku Missii nam je
" PODLISTEK.
§
Črtioa izza muieni&klli dtiij pisateljevanja Mil. Tifka.
„Grelr nur hincia in' u vulle Meiuk'heuletiea, Umi «o Ju 'h puckm, iat 'h intorvunuiit !* Uotlht: J-uuit J,
Ni ga menda izobraženca, ki ni vsaj jedeukrat zajezdil muhastega Pegaza, hoteč ga spraviti ali v pesniški kalup ali proza-jiški trap, in »koro vsi so imeli pri svojih Parnaških ježah smolo, da jih je krilata mrha položila nemilo na tla v — blamažo. Nu, zbivaje svoje razrahljane kosti, deklamovali se si redno vsi:
„Solamen miseris: Socios habere aalorum", ali pa po naše: Prvi nisem — zadnji ne na svetu!
Ko se je praznovala sedemdesetletnica starine slovenskih pisateljev, g. Ivana Navratila na Dunaju, tedaj je g. dr. Murko v
spoštovana komer-razuinemo. Cerkve-brižnemu dušnemu biskupu Misii: ono
govoriti na tem mestu. S, tem da ločimo politika od cerkvenega dostojanstvenika, spolnjujemo le oni zlati nauk, kojega daje Poljakom sam — Lev XIII! Ta premodri glavar cerkve katoliške je pogodil svojim prosvetljenim duhom, koliko so grešili Poljaki in koliko je ta greh škodo-v a 1 katoliški cerkvi, da so sleherno politiiko vprašanje spravljali v zvezo z — vero.
V boju med narodno in konservativno stranko na Kranjskem velja poslednji geslo: vera je v nevarnosti! Ali mi se spominjamo, da je starejši del kranjske duhovščine že deloval v oni dobi, v sedemdesetih letih, ko je vladal v Avstriji prek in prek žldovsko-liberalni zistem, ko so odločneji škofje morali v zapore — Rudiger —, ko je bila vera gotovo bolj v nevarnosti nego j e d a n e s, ko veje po vsej Kvropi zopet bolj konservativni duh, ko se je Ijuistvo vzdramilo iz omotice, v kojo so je zazibale blesteče in mamljive fraze sleparskega liberalizma. In vendar je ta starejša duhovščina ves čas — ako abstrahujemo od kratkega, a nevšečnega intermezza borbe med Mlado- in Staroslovenci — delovala zložno s posvetnim razumništvom za idejo narodnega preporoda našega, torej za danes toli obrekovano n a-rodno idejo. A oglasi naj se, kdor more trditi, da je tedanje sodelovanje kranjske duhovščine le za las škodilo veri! Mar se ta duhovščina tedaj ni zevedala svojih pastirskih dolžnosti, mar je prišla še le sedaj, na svoja stara leta, do zavesti, da stoji verska stvar — kraj propada?! Mar so bili Pogačarji in Gogole manje vestni v izvrševanju svojih višjepastirskih dolžnostij, nego je sedanji biskup ljubljanski, premilostljivi Jakob Missia ?! Ali so bila tedaj katoliška načela druga nego so danes ? !
Ne ne, le narodno-politiški nazori Gogole in Pogačaja so bili drugi, nego so oni biskupa Missie, vrh nega voditelja konservativne stranke na Kranjskem. Ta okolnost je važna; to okolnost mora poštovati vsakdo, kdor hoče prav razumeti razloge, ki nas silijo, da se moramo često postaviti po robu stranki, kojo vodi premilostljivi biskup ljubljanski.
Po mnogoletnem bivanju Bedanjega škofa ljubljanskega — med Nemci, je pač umevno, da v njegovem srcu ni moglo poznati krepkih kali pravo razumevanje narodnih potreb in idejalov naroda slovenskega in da je v tem pogledu, če že ne Nemec, gotovo indiferentist. S to trditvijo nikakor ne delamo krivice promilostljivemu škofu, saj so nazori njegovi v tem pogledu dovolj jasuo povedani v programu veleč, gosp, dra. Mahniča; a kdo ne vć, da je program veleč. g. Mahniča pravo za pravo program ljubljanskega Škota samega ? ! Gosp, dr. Mahnič je postavil na indeks vse naše narodne borbe, vsa narodna načela, vsa naša narodna društva, vso
svojem minucijozno temeljitem, slavnostnem govoru z neopisnim veseljem konstatoval, da je g. Navratil specijaliteta mej slovenskimi pisatelji, kor on jedini ni zagrešil v vsem svojem življenju prav nobene — pesni! Splošno strmenjel Je-li mogoče — toliko junaštvo ! G. Navratil je poskočil v oreh svojih lojalnih slavljencev kar za tii kline višje. — Toda ojrtj! Glej, gospod slavljenec se dvigne izza mize, zmaje se svojo sivo glavo, da so se zvalili njegovi do ramen segajoči, bujni, grivati lasje z leve na desno stran, in izza njegovih brezzobih ust začuli smo tožen vzdih, pa besede:
»Zal, tisočkrat žal; gosp dr. Matija se britko moti, — še celo jaz sem zagrešil v mladosti cele — — tri pesni!!"...
Kdo se bi torej čudil, da je zašel tudi M i 1 a u T i č e k enkrat mej — pisatelje ! A samo enkrat!
našo literaturo, malone vse naše pisatelje, in ako bi bilo po njegovem, imel bi po/.neji spisovatelj literarne zgodovine Slovencev iz sedanje dobe opraviti le — z droin. Mahni-čem. Program dra. Mahniča ne zameće le moreb^tmlL gnilih vzrastkov ali nedostatkov, ampak zameće vse, kar bode v oči neprijatelje narodnega obstanka našega. Veleč. g. Mahnič je sploh izrekel svojo obsodbo nad vsem našim natridesetietnem narodnem delu, izrekši, da smo pravo za pravo služili poganstvu, kajti narodna ideja je po njegovem — poganskega izvora. Mi pa vemo, da so tudi različne narodnosti delo Stvarnikovih rok!
Prevzviseni vladika Jakob Missia pa je vrhovni zaščitnik veleučenega dr. Mahniča; vodja konservativne stranke na Kranjskem vrši redko odločnostjo le to, kar piše dr. Mahnič.
Kar hočemo povedati sedaj, je jako kočljiva stvar in ni lahko govoriti o njej. Ali kakor urno bili odkritosrčni na adreso „Na-lodovcev", tako hočemo govoriti odkrito tudi do „Slovenčevcev" Utrjeno naše u v e r-j e u j e j e n a m r e č t o, d a s o oni, ki so delovali na to, da je ravno biskup Missia prišel n a K r a n j -s k o, m a I c e v e n d a r -1 e mislili na njega politišk o-n a r o d n e nazore. A to so tisti krogi, kojim se je duhovščina kranjska videla — preveč narodna. To isto misel je o neki priliki kaj drastično izrazil neki župnik istrski, vskliknivši, da ima minister Gautsch na Kranjskem svojega sek-cijskega načelnika! Kako sodi danes baron Gautsčh o narodnih zahtevah Slovencev, ne vemo — dasi pravijo, da se je nekako prelevil — ali to vemo le predobro, kako je sodil v dobi prvega ministrovanja svojega. O tem bi nam znala zapeti ne baš prijetno pesem tudi posl. Klun in Š u k 1 j e, o kojima pač ne bi hoteli trditi, da sta nar. radikalca.
Toliko o vodstvu narodne stranke na Kranjskem. Iz tega, kar smo povedali tu, je lahko sklepati, zakaj ne moremo, pri najbolji volji, gojiti zaupanja do tega vodstva, kolikor se dostaje nazorov istega o narodnem vprašanju. Pri tem nezaupanju pa nočemo vztrajati trdovratno, kakor hitro nas pouče avtoritativne izjave in dejanja, da smo se motili. Prvi čin v našo .pacifikacijo" pa bi moral biti ta, da se konservativna stranka povrne na ono narodno sta-išče, na kojem je stala svojedobno vsa duhovščina.
Politiške vesti.
V TrHtu, «'-10 5. docembra 1895.
Državni zbor. Proračunski odsek jo včeraj vsprejel finančni zakon za leto 1896, po kojem znašajo državni izdatki 662.317.082 gld., dohodki pa 663,752.808 gld, prebitek bi znašal torej 935.826 gld.
Kak6 in zakaj pa je zašel samo enkrat konja prozajiške Muze ter kako in zakaj ni sćdel nikdar več nanj, povem naj vam v sledečem po stenogratlškem zapisniku njegovih besedij!
*
• *
Tiček in pisatelj teh vrstic sedita na verandi jedine jedincate Novomeške kavarne ; [ pred seboj na mizi imata šestorico botelj Reinighausovega piva. Tiček ima pred seboj tudi kup starih pisem in zarmenel izrezek časnika.
•Imaš-li vse pripravljeno?«, vprašal me je Tiček, odpenjajoč si po vrsti gumbe telovnika, ki je oklepal njegov trebušček — i\ la
globus.
»Imam. Kar začni Tiček! —Kadar se vsopeš, pa odpočij svoja pluču, ter si namoči grlo ! Torej : eteta !*
(Dalje prih.)	|
Borba za slovensko Solo v Gorici
Našim čitateljem so znani dogodki iz Gorice. Strune so zelo napete v poslednji oas in ne vemo res. kako se bodo razvijali dogodki, ako vlada skoro ne nastopi z vso odločnostjo proti zares nečuveni nestrpnosti in drznosti laške gospode. Šolsko vprašanje goriško je rešeno in — vendar ni rešeno, ker mestna občina v svoji jednostranosti noče poznati uikake avtoritete. Taki odnošaji so nezdravi in morejo le vekšati ogorčenje med večino prebivalstva. I>a-li je pa previdno ogorčati ljudstvo v takih kritičnih časih, o tem naj sodijo bistrim vidom in avstrijskim srcem možje, ki bo pri oblasti. Toda ako hočejo soditi prav, sneti morajo motna očala starih, zgrešenih tradicij in predsodkov. Začasno je vlada odložila definitivni odgovor na upornost mestne občine s tem. da je dovolila Slogini šoli denarno podporo. Kakor čujemo je s to podporo zagotovljeno nadaljevanje šole le do božični h p r a z n i k o v. Še malo clnij torej, in vlada bode morala vendar le ugrizniti v kislo jabolko, pokazati bode morala svojo barvo, povedati bode morala, da-li stoji na strani onih, ki doprinašajo žrtve za svoje najnaravniše kulturne potrebe, ali pa na strani onih, ki ne privoščijo niti duševnega kruha svojim sodeželanom, dasi so jih v to obsodile V3e instancije.
Volitve v Pravi. Včeraj so se vršile ožje volitve za mestni zastop. Izvoljeni so bili trije Staročehi in en Mladočeh. Občinski zastop je sedaj sestavljen iz 41 Mladočehov in 4ft Staročehov.
Papežev konzUtori.j obstoji sedaj i t 34 italijanskih in 38 tujih kardinalov. Od kardinalov, imenovanih po blagopokojnom Piju IX, živi jih le še šest,. Pod vladanjem Leva XIII umrlo je vsega ukup 105 kardinalov, pod vladanjem Pija IX pa 132. Nedavno sta bila imenovana kardinaloma tudi avstrijska škofa Haller in Scmbratovid.
Položcnjc na Vstoku. Položaj se je zopet, poostril, ker sultan absolutno noče dati dovoljenja, da bi vsaka sila nastanila ob Hostoru še po jedno štacijsko ladijo. Poslaniki so predložili turški vladi ultimatum, v kojem zahtevajo, naj se vlada izreče tekom treh dni. Turška vlada pa je baje odgovorila, da raje pretrga diplomatiške zveze z vsemi onimi velesilami, kojih ladije bi se s silo nastanile ql> Bosporu, nego bi dala tako dovoljenje. Sultan je baje poslal kralju Um-bertu pismo, v kojeiu zatrja istemu, da se trudi po vsej svoji moči, da bi pomiril državo. Komisija, kojo je imenoval sultan za preiskavo odnošajev v azijatski Turčiji, je že dospela v Erzerum, ona, za evropsko Turčijo pa odpotuje v petek iz Carigrada.
Različne vesti.
Imenovanje pri financi. Ces. kr. namestnik v Trstu kot predsednik finančnega ravnateljstva imenoval je: davkarskega kontralorja Karla F a v e 11 i j a davkarjem v IX. pl. raz,; davkarskega pristava Ivana Volčiča dav-karskim kontrolorjem v X. pl. razr.; davkarskega vežbenika Josipa Katarina pristavom v XI. pl. razr. ; užitninskega davkarja na Greti, Jurija viteza Kichtla vodjom novega carinskega urada v Opatiji; carinskega asistenta Arturija Gol d m ayerja voditeljem carinskega urada v Poreču; carinskim asistentom pa vežbenike Frana It o s k i j a, Atilija W a 11 u s c h u i g g a (Valušnik) in Karla K a s t n e r j a.
Mestni svet tržaški. Poročilo o nocojšnji seji mestnega sveta tržaškega priobčimo v prihodnjem izdanju. Tu omenjamo le, da je bil pred nadaljevanjem razprave o občinskem proračunu uvrščen tu li predlog o ove-denju plinove razsvetljave v mestni klavnici. Cevi za plin naj bi položili preko Skednja.
—	Potem pride na dnevni red ponudba, da se odpravi velika vojašnica iz mesta. O tej ponudbi stavi mestna delegacija konkreten predlog.
Duo quum faciunt iden, non est idem,
ali po naše: Ako ti ve osebi storiti jedno in isto, to vendar ni jedno in isto. Ta latinski rek nam je doSel na um, ko smo se spom-innili, kako je vrli ,11 Piccolo" ropotal in
—	lagal, ko so svoječasno obiskali šolski otroci razstavo plastične podobe bitke pri Kustoci. Takrat je „Piccolo" lagal, da so dobili vai otroci nalog, da moraj« ogledat si to podobo in pretakal je krokodilske solze v imenu ubogih starisev, ki so morali (?) zavreči 5 nč. jedino le v ta namen, da si otroci ogledajo podobo bitke, o kateri ne razumejo ničesar. Umevno je, da lahonskim Židom okolo „Piccola" ni bilo po volji, da doznajo cel6 nežni otročiči, kako so bili pri Kustoci Lahi t ep« ni. Nemilo jim je bilo seveda tudi to, da se v očigled takim dej-s t v o m vzbuja v nežnih otroških srcih avstrijski p a t r i j o t i z e m in ponos, seveda na škodo — laškemu patrijotizmu, katerega gojo nekaterniki v Trstu. No, včeraj in predvčerajšnjem pa so položili stariši otrok, obiskujočih „magistratove" šole, zopet „davek* po 5 novč. za vsakega otroka v ta namen, da si otroci ogledajo m e n a ž e-rijo, nahajajučo se na Kalijevem zemljišču. Lastnik te menažerije je trd Nemec in vtaknil je lepo svotico v žep, kajti šolski otroci prihajali so skoro polnoštevilno pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic; poleg šolskih otrok pa je bilo mnogo takih, ki sicer ne obiskujejo občinskih mestnih šol, ampak ki so smeli pridružiti se šolski mladini, samo da so stariši položili .davek" 5 nč. na oltar menažerije. Dovoljeno bilo je namreč, da vsako dete dovede s a seboj svojega bratca ali sestrico, ali celO znanko, samo da je dotično dete položilo svoj »groš" v prid menažeriji. O tej stvari pa vsevedni „II Piccolo" modro molči, molči, kakor mulču tudi drugi „liberalni" listi, ki so svoječasno kruto napadali „davek* za •»gledanje podobe bitke pri Kustoci. M i vemo sicer, da je koristno za otroke, ako si ogledajo razne živali, vendar pa menimo, da je koristno vsaj v isti meri, da se v avstrijskih otrocih vzbujajo spomini na sijajne čine iz avstrijske zgodovine. Mar menijo gospoda, da so medvedje, levi, sloni in opice v Ber-govi menažeriji važniši, nego pa razstava, koji je namen le ta, da vzbuja v srcih avstrijski patri jotizem ? Zakaj se seda) niste uprli proti „žuljavetnu grošu", kakor ste to storili svoječasno proti „grošu" za povsem patrijotiško, toda avstrijsko podvzetjc? Vidite, da so imeli stari Latinci — a ne vaši pradedje — prav, ko so rekli: „Duo quum faciunt idem, nou est idem t"
Nespametna misel. Leta in leta že govorijo in razpravljajo v Trstu o nekakem „pokritem tržišču" za zelenjad itd., kakor so taka tržišča na Dunaju, v Parizu in v raznih drugih mestih. Izborna tržaška občinska uprava pa seveda nikdar ne more pri-štediti potrebnega drobiža za tako zgradbo, kajti poleg strašnega primanjkljaja v občinski denarnici mora še preskrbljevati nepotrebne službe za svoje „izvoljence', kakor je n. pr. Cairoli Rascovich itd. Zato pa vidiš v Trstu po vseh trgih branjevke, ki sede v dolgih vrstah vsaka pred svojo mizo in ki hripavim glasom hvalisajo svoje blago. Da-li pa so taka .tržišča" na javnih trgih baš za „olepšavo" dotičnih trgov, tega si vendar ne moremo misliti. SI. mestni magistrat tržaški pa se včasih bore malo briga za takozvani, toliko zlorabljeni „decoro della cittk" in pa za pridevek „decente*. Res je, da neizprosno globi tu pa tam kojega neprevidnega trgovca (posebno „piko" ima seveda na slovenske trgovce), ako je ta ali oni prodajalec kojo vrečo moke itd. stavil malko preveč izven prodajalničnih vrat. Kar pa se dostaje branje vk, tu ne gre več za „decoro", ampak magistrat je zadovoljen, da dotične „babe" plačajo sleherni dan svojo pristojbino za prostor, kjer čepć s svojo kramo. In baš na to stališče postavil se je menda mestni magistrat, ko so te dni podvzetni špekulantje prosili dovoljenja, da smejo odpreti „pokrito tržišče v prostorih — pod gledališčem „l'o-liteama". V teh prostorih bila je nekdaj elegantna kavarna danes pa dobiš tam, ako želiš, kislega zelja, jajc kruha, mesa, repe, jabolk in sploh vsakoršuega daru božjega,
ki služi v tolažbo želodcu Pred gledališčem,
na širnem prostoru, pa so mize branjevk, kjer si moreš omisliti salate, krompirja in cel6 pomeranČ! Torej branjerija v gledališkem poslopju samem. Sedaj vprašamo »lavni mestni magistrat: je-li služi tako „tržišče" za okrašenje mesta? Kedaj in kje je človek še čul, da služi gledališko poslopje za prodajo kislega zelja, krompirja in rib? Posebno kar se dostaje rib, umevno je, da iste a svojim „duhom" okužajo ne le vse gledališko poslopje, ampak ves okraj. Morda hočejo s tem smradom vabiti tujce v gledališče Po-liteama?
To tržišče je sicer odpomoglo potrebam preb'valstva tamošnjega okraja, toda razsoden človek mora priznati, da je bila jako nespametna misel radi umazane špekulacije pretvoriti vse pritličje krasnega gledališkega poelopja v smrdečo branjerijo. „Nespametna misel" pravimo torej z ozirom na estetiko; kar pa se dostaje spekulativnih podvzetnikov in pa mestnega magistrata, so isti gotovo zadovoljni z neumestnim tržiščem.
Za avetoivanako podružnico druibs sv. Cirila in Metoda je daroval Stanko Godina 4 krone mesto venca stricu Andreju.
Za pogorelce na reški cesti nam je dopo-slal nadalje I. M. 2 kroni, A. Uoljevšček 4 krone. Skupno smo prejeli do sedaj 8 kron 90 st.
Nova slovenska lola na Koroiksm. V Selili na Koroškem so je ustanovila popolna slovenska šola. Kakor poročajo „Slovencu", zavladalo je vsled tega veliko veselje med tamošnjim ljudstvom — veselje po hudi borbi. Mi pa menimo, da je ravno to veselje žalosten znak žalostne sedanje dobe za obmejne pokrajne, žalosten znak to, da slavimo praznike, kadar nas je doletela trohica pravice. To bi kazalo, da se nam redko reže kruli pravice. Bog pomagaj!
Za vsprejom slovenskih izletnikov delajo v Zagrebu velike priprave. Na kolodvoru bode pričakoval goste ves vsprejemni odbor in vsa društva bodo zapela skupno „Naprej!" Med dame slovenske se bodo delile cvetke. Izletnike pozdravita predsednik vsprejemnega odbora in intendant dr. pl. Miletid. Gledališka predstava Be prične ob 5 uri popoludne.
Miklavžev večer. V zjntranjera izdanju današnje številke objavili smo vspored „Mi-klavževega večera", katerega priredi „Tržaški Sokol" v soboto dn6 7. t. m. v društveni telovadnici (na vogalu ulice Parneto in ulice Amalia). Iz tega vsporeda moglo ee je si. občinstvo osvedočiti, da bode na Sokolovem „Miklavževem večeru" tudi glasbenega užitka, kajti pevci „Slovanskega pevskega društva" in pa vrli tamburaši „Tržaškega Sokola" izvršijo svojo nalogo gotovo častno, kakor so nam jedni in drugi že mnogokrat pokazali svoje vrline. Kar pa se dostaje nastopa svetega Miklavža in njegovega nebeškega in peklenskega spremstva, bode ta naitop letos gotovo tako sijajen, kakor je bil sijajen druga leta. In ta nastop bodi v tolažbo pridnim malim otrokom, v strah in grozo pa hudobnim — velikim otrokom !
„Andreas Frelherr von Čehovin". Pod tem naslovom je g. Janko Leban, naduči-telj v Begunjah pri Cirknici, izdal 60 stranij broječo knjigo, ponatis iz „Stidsteierische Post". Knjižica opisuje življenje in delovanje slavnega našega junaka Ć e h o v i n a, c. kr. stotnika, rodom iz Braniče pri Vipavi. „Siid-steirische Post«, oznanjujoč to knjižico, piše o njej (v slovenskem prevodu): „S tem naslovom („Čehovin") je izšel v našem listu podlistek, izpod peresa g. Janka Lebana, nadučitelja v Begunjah pri Cirknici, ki mično opisuje avstrijskega junaka barona Čehovina. Gospod pisatelj je omislil tudi poseben ponatis tega življenje-pisa. Knjižica je jako lična ter ima spredej dobro pogojeno sliko slavljenoga junaka. Mi kar najgorkejše priporočamo to knjižico vsem krajnim šolskim svetom iu šolskim vodstvom, ker je jako primerna, da obuja in čvrsti p a t r i j o t i eni č u t. Stane 1 krono (po pošti 10 nvč. več) ter se dobiva pri g pisatelju". — Jednako pohvalno omenja tega delca tudi „Triester-Zeitung", ki še povdarja, da se knjižica posebno priporoča „m I a d i n i poslednjih in vojaških šo 1 ah". Kakor doznajemo, dobil je g. pisatelj več laskavih pismenih priznanj od odličnih oseb ;a Njegova cesarska Visokost, nadvojvoda Ludovik Viktor, odlikoval je gos p. pisatelja ste m, daje n a r o č i 1 20 v e z a n i h i z-t i s o v.
Iz Staforsksga. V Ločiči pri Vranskem
izvršil *u je te dni grozen zločin. Neka zver v človeški podobi je umorila mlinarja Martina Trofla, njega deklo Heleno Florjan in 131etnega jej sina. Sosedom se je čudno zdelo, da vso nedeljo ni bilo videti nikogar iz družine Trotle iu da tudi na večer je bilo vse temno v mlinu. Odprli so šiloma vrata in zazrli so strašne pozore : gospodar je klečal mrtev v kuhinji, v hlevu je bila umorjena dekla in blizo iste nje sin. Sinočnemu „Slov. Narodu" brzojavljajo z Vranskega, da so na Sveti Planini zaprli nekega delavca, o katerem je gotovo, da je storil te umore. Je-li res možno, da se med ljudmi, ustvarjenimi po božji podobi, tudi take — zveri!
V Trnjl na Pivki blagoslovil je dne 30. m. m. veleč. g. župnik Sajovic novo cerkev sv. Trojice.
Kužne bolezni v Trstu. Od 23. do 30.
m. m. bilo je prijavljenih v Tržaški občini 49 slučajev d&vice (!), 3 si. 6špic, 3 si. skr-latice in 1 si. legarja. Umrlo je 9 oseb za davico, 1 za Skrlatico in 1 za legdr.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 17. do 23. m. m rodilo so je v tržaški občini 86 otrčk (46 moških 40 ženskih). Poleg teh bilo jih je 5 mrtvorojenih. V isti dobi umrlo je 68 oseb (32 moških in 36 ženskih). V razmerju na število prebivalstva (računano na 160.825 duš, brez vojaštva) pride 21.69 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdraviliški izkaz navaja med vzroki smrti : 1 si. ošpic, 3 si. škrlatice, 8 si. ddviee, 1 si. Ieg&rja, 11 si. jetike, 8 si. vnetja sopnih organov, 3 samomore, 1 umor itd.
Vremensko prorokovanjs. Znani Mathieu de la Drome prorokuje za mesec december t. 1. : O polni luni (od 2. do 9.) lepo vreme po deželah ob sredozemskem morju. Hud mraz na Angleškem in Škotskem ; megla na Angleškem in Severnem morju. Slab veter na suhem in na morju v tej dobi. — O prvem krajcu (od 9 do 16.) oster mraz. Veter na Severnem morju. Lepo vreme ob sredozemskem morju. Temu podobno vreme o mlaju (od 16—24.). Morja razburjena dne 23. in 24. Zlo vreme o prvem krajcu (od 24. do 31.): dež, sneg in veter. Mrzli, jako nestalni vetrovi posebno ob sredozemskem in jadranskem morju, Lijonski zaliv strašno razburjen. Nestalni, močni vetrovi na oceanu in Severnem morju posebno dne 26. in 29.
Mraz skoro ves mesec. Vrsta lepih dnij ob sredozemskem morju. Brodarjei^je nevarno od 24. do 31. — Kdor torej veruje »proroku" Mathieu de la Drdmu, naj o Božiču nikari ne grć na morje, ampak ostane naj lepo doma za pečjo.
I5lsten deček .sit žlvl|sn)a". Pri mlekarju Santu Cantaruzziju (Lahu), ulica Bel-vedere št. 59, služi nekoliko mesecev s(5m kot pomočnik 151etni Santo Pegolo (Lah). Včeraj je gospodar dečka nekoliko oštel zaradi malomarnosti. Na večer je deček izgi-nol. Iskali so ga po vsej hiši in ker nikjer ni bilo sledil o njem, šli so iskat ga v se-ujak. Iu tam so našli dečka, visečega na želežni žici, katero je bil fantalin pričvrstil na tram ter si spodnji konec ovil okolo vratu. Domačini so brezvestnega dečka rešili še pravočasno : zdravnik z zdravniške postaje dal je dečka prepeljati v bolnišnico.
Alojzij Riulln, oni tramvajev paznik, katerega je nedavno povozil tramvajev voz na gledaliSčnein trgu, umrl je včeraj popoludne v mestni bolnišnici.
Orjaiki gozdi. Prijatelje gozdnarstva bode menda zanimalo doznati, kje so največi gozdi svetft. Tu je treba omeniti v prvi vrsti orjaških gozdov, nahajajočih se v južni Sibitiji. Tam je velikansk gozd, 4800 kilom, dolg in 2700 kui. širok! V tem gozdu so smreke, visoke do 56 inetrov, drevje pa je po nekaterih krajih tako gosto, da ni možno prodreti v gozd. Umevno je, da je v tej goščavi na tisoče štirjaSkili kilometrov, na katere šo nikdar ni stopil človek. —V drugi vrsti je upoštevati ogromni pragozd, ki je v osrednji Afriki. Ta gozd se razteza nepre-tržno od reke Kongo do izvora Nila. Širok je 4700 km, dolgosti pa Se ni bilo možno preceniti. — V južni Ameriki (v državi Peru in v severno-vstočni Braziliji) so pragozdi, ki merijo 2000 do 3300 kin. V severni Ameriki (Kvebek, Ontario in ua poluotoku Labrador) je največi pragozd 1600 km. širok in 2750 km. dolg. — Kaj so naši gozdi proti tem orjakom ?
Črni angelji V državi Alabama je nek
podvzeten Američan opazil, da so tam bivajoči črnci jako pobožni. Naročil je zatorej par tisoč odtisov svetega pisma a podobami, toda ni mogel prodati niti jedne same knjige, ker so bili vsi angelji naslikani beli. Na to je naročil pametni trgovec druge iitise svetega pisma, katerem so bili *si angelji vpo-dobljeni črni. In glej! Črnci so se kar trgali za knjige in trgovec je napravil izvrstno kupčijo. — No, zakaj ne bi smeli imeti ta-morci v svojem paradižu črnih angeljev ?
Policijsko. Včeraj so zaprli 26letnega kurilca Edvarda Perica, stanujočega v Rojanu hšt. 219 ker se ni hotel staviti k vojaškemu naboru. — Na Rallijevem zemljišču so včeraj prijeli stražarji 48letnega rudarja Andreja Beška iz Kranja in 231etnega izvolčka An-tong Peternela iz Tolmina, oba brez službe klatila sta se med ljudstvom, kakor da bi si hotela prisvojiti česar, kar ni njiju.
Lotoriisko itsvilke, izžrebane 4. t. m •
Brno	76,_ 65^ 17, 67, 64.
Najnovejše vesti.
Sredec 4. Danes je izšlo poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o vladanja Stam-bulova. Poročilo znači hudo obsodbo Stambu-lova, kajti očita mu nasilstvo, ovaduštvo, kršenje pismene tajnosti, proganjanja, oškodovanje države za milijone, poneverjenja in ropanje. Poročilo označuje vladanje Štambulova kot t i r a n s t v o.
(O tem poročilu spregovorimo seveda obširneje, da pokažemo, kaki so ljubljenci dunajskega in budimpeštanskoga časopisja židovskega .Op. ured.)
Trgovinah« bvsojuvk*.
Bnalmpsita. Pionica /» je«*n 7,11 7.13 Plenica ca spomlad 1898 6.83—.— do 6.81. O vet u
jesen ---It* ia spomlad « 14 S.16 Komu
■a oktober ------ maj-juni 1896 4.4H-4.48
PAnnien nova od 71» kil. f. 6 70 -rt-80 od 79 kil. r. «-75-S.85.. od 80 kil. f. ii.80-8 8* od 81.
»ril. f. 6.90 7 —, o«l H2 kil. for. 7.--7.»5.-
lofmnn 5-«0 - 8 >5: proso 5 40-5 78 ri nora K 308.20 Ponudbe srednojmalo kupce* Prodal« te j« 8000 m. it. Trg mlačen, cene v obte padajoče— Trem« lepo.
Fra«a. Neraliiiirnni sladkor f. 18.40 ta ja-nuvar 13S0., ca maj 14.10 rastoče.
Praga. L'eiitrtru*al nori, po.itavljen. t Trat in carino »rad odpo&iljatev preooj f, SI'—., Con cassd 32.— 32-25 Četvorni B3 — 83 25. V irlavali (sodih) 32.50 —-33. jako stalno
Havr«. Kava Mmim* gooil	december 8 9._
*a april 83.—. mlačno, padajoče
Hamburg. Santo« «ood avernir" «» december 72.75 ra maro 69,— maj 67.50 ojen« mirne
Dunajska
bori 1«
Driavni dolg r papirju « „ t srebru Avstrijska renta v alatu n „ v kronah
Kreditne akcije . . , London 10 Lat. . . .
Napoleoni.....
20 mark 100 italj. lir
	nbm
danes	rčeraj
. 100.30	100.35
. 100 30	100.35
. 181.10	121.15
. 99 95	98.60
. 3 74.85	371.—
. 181.45	131.30
9.62'/,	9-62
. 11.85	11.84
45.15	45.10
Slovansko pevsko društvo
v Trstu.
Vabijo se gospodje pevci, da pridejo gotovo v petek dne 6. t. m. k pevski vaji, ker društvo v soboto sodeluje pri Miklavževem večeru „Trž. Sokola*.	ODBOR.
Liniment. Capsici comp.
• aldrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče maitlo; dobiva ho pj 40 nč., 70 nč. in 1 gtd. po vseli bkarnih. Zalitem naj ho blagovoljno to sploffno priljubljeno domače sredstvo ■ n kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
tur n j *o providiioHtiio vsprojmojo le take steklen ico kot pristne, ki imajo znano varstveno zn.i^ko „sidro".
Richterjeva lekarna
„Prt zlatem levuu v Pragi.
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. llaiderjn j«« najboljše sredstvo za čuvanje zob prod gnjilobo t»r jih čisti, ne
da bi ojkoiloval steklenino. V »katljicah po .10 in 50 nvč. izključno v proniovani lekarni
PRAXMAB£R „fti due Mori" Trst, veliki tri
ZE

Tinot.: Stomach : comp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Skoz reč let skuhano domače zdravilo, ti poupesuje probavk in tek povečuj« itd. Steklenica 60 ha. in 1 gld. 20 ni. Kakor domačo iivceokrepčujoče sredstvo prvo vrste, čiazal se je skozi večletno rabo dra Uebera živo« okrep-čujoči eliksir (Tinot. chinae nervotica | -onip.) — Vaistvona znamka -f- in sidro — siiiklenioe po ^Ul. 1, 2 iu 1\> liečni&kih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (glavna zulopi): Lekarna Sera-vnllo v Trstu; daljo; lekarna I. Zanetti v Trstu; stara c. kr, vojaška lekarna na Dunaju, Stofaus-_plat/, kak'-r tudi v ilruRili lekarnah._
Lastuik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorui urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.