15. štev. Novo mesto 1. avjçiista 1906. XXII. letnik. NOVICE Izhajajo 1. in 15, vaacega meseca. Cena jim je a poatniD» vred aa celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naničnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatn. važnim opravilom, da prirejajo na kmetijskih šolah leto za letom tri do štiri tedenske tečaje za oskrbovalce sadnega drevja. Glavna dela ijlede oskrbovanja sadnega drevja na stalnem mestu so pac ta-le : 1. Skrb za to, da je drevje vedno pravilno h kolom privezano, da f^a ne more veter, živina, sntg omajati ali še relo polomiti. 2. Skrb za to, da drevja v zimskem časn zajci ne poškodujejo in da ne morejo na deblih nastati takozvane zmrzlinske plošče aH ozebline. 3. Skrb za. to, da se drevju tudi ffnoji, redno gnoji, ako ni znabiti na takem prostoru zasajeno, na kakoranem raii gnoji po sadovnjaku raztekajoča se gnojnica. 4. Hkrb za to, da se drevju še več let po zasaditvi drevesne šipe na-pravlja ter iste vsako leto vsaj enkrat prekoplje ali prelopati. 5. Skrb za. to, da se drevjti še več let po zasaditvi krone pravilno obrezuje, ne pa tako rasti pusti, kakor bi same liotele. G. Skrb za to, da se ob času zapadenja zgodnjega snega na jesen, ko je drevje se zeleno, ali pa poznega na spomlad, ko je drevje že ozelenelo, sneg pravočasno otresa. 7. Skrb za to, da se veje, ako se pod težo sadja šibijo, pravilno podpre. 8. Skrb za to, da se sadja z drevja ne klati, ampak obira ali k večjemu trese. 9. Skrb za uničevanje vseh mogočih skodljiveev. —1— Kake dohodke imamo od kokošjereje? Kokošjareja je na Dolenjskem močno razvita in je velikega pomena tudi za nadaljnji napredek našega gospodarstva. Iz Dolenjskega se proda na milijone jaje in na tisoče piščancev in drugih kur, kar znaša vsako leto lepe denarne vsote. Vzlic vsej tej važnosti se pa pri nas malo računa z dohodki reje, in smelo trdim, da nimamo danes najbrž nobenega gospodarja in nobene gospodinje, ki bi bila kedaj napravila natančnejši račun o tem, kako se izplača reja. IM nas se redijo kokoši, ker smo temu vajeni in ker se dado jajra zlahka prodajati; da bi se pa vprašali, koliko nese vsa reja, to se ne zgodi nikjer. Gospodarji se sicer večkrat jezijo čez kokoši, ker jim delajo škodo pri gnoju, pri žitu, ali gospodinje imajo zmeraj toliko vpliva in toliko ])eseđe pri hiši, da se mora rediti gotovo število kokoši, in naj je gospodar s tem zadovoljen ali ne. Spričo obsežnosti današnje kurjereje pa mora vsakega gospodarja zanimati vprašanje, kako se reja izplača, koliko daje dohodka in koliko napravlja stroškov. Ko bi začele naše gospodinje malo bolj računati, prepričan sem, da bi bil s tem napravljen prvi korak k napredku v važni tej gospodarski vejici, — Pogostoma se namreč sliši, da se kurja reja sploh ne izplafai in da nič ne nese. Ako se vse računa, kar te živali po- Velike napake v sadjarstvu. ■ (Koiiee.) Napačno pri zasajanju sadnega drevja je petič tudi to, da se zemljo, s katero se je jamo napolnilo, v po-(l(»bi grička tikolo debla z nogami stlači. Tako pridejo korenine ob potrebno dotiko z zrakom, in deževnica ne more v zemljo, ker odteka kakor po strelii. Kdor hoče glede napolnenja jame z zemljo pravilno postopati, ravnati mora ta ko-le : Najprej se mora vse korenine z ralilo zemljo pravilno podsuti in zasuti, potem «e mora zemljo nad koreninam z nogami dobro potlačiti, in konečno iz še preostajajoče zemlje okolo debla takozvano drevesno šipo napraviti. Drevesna šipa «e imenuje homček sklednate podobe, v kateri se lahko (ležnica in snežnica nabira ter h koreninam ponieuje. Drevesne šipe se mora v prvili letih redno vzdrževati ter zemljo v njih vsako leto vsaj enkrat, in to pred zimo, zrahljati. Ne sme se pa pustiti, da bi se okolo drevja zemlja zarastla s travo. Ako se je sadilo drevje v zaledinjeni svet, spravi naj se ledino (ruŠo) ali na dno jame ali pa v krogu okolo že zasutih korenin, nikoli pa ne na korenine same. Ako se ledino na korenine stavi, ostanejo med koreninami votline, katere plesnenje korenin prouzročijo, plesnenje prouzroči pa se laliko tudi gnijeuje istih. Zdaj se vpraša, ali naj se drevje pri presajanji kaj poveže h kolju ali nič ? Odgovor : na vsak način iiaj se drevje poveže in sicer tako-le : Kol zabiti se mora v dno jame že prej ko se v njo drevo posadi, ne pa šele potem, ko je že posajeno. II kolu, kateri ne sme pa nikoli v krono drevesa segati, ampak le do nje, priveže naj se deblo drevesa pri zasaditvi le provizorično, to je tako, da se zamore drevo, ko se zemlja po prvem izdatnem dežji nekoliko posede, z isto vred posesti. Ako se pri zasajanju drevo trdno il kolu poveže, potem nastanejo pod debelejšimi •ioreninami votline in te zamorejo drevesu le škodovati, nikoli pa ne koristiti. To bi bile napake, katere se pri nas pri zasajanju sadnega drevja vrsč. Sedaj si oglejmo lapake, katere se vršć po zasajanju. Prva in največja je gotovo skoraj v obče ta, da se za posajeno drevo kar niČ več ne stori; vsadi ga, potem pa na miru pusti, češ, vsadil sem te, ^f'aj pa rasti in rodi. lu ravno tej brezskrbnoati po isasaditvi sadnega drevja za isto, gre v prvi vrsti pripisovati, da izgine kaj dosti sadnega drevja zopet iz gospodarstva. l'o drugih naprednih deželah smatrajo Oskrbovanje sadnega drevja na stalnem mestu tako žro, pa ni nobenega čistega dohodka. Ti glasovi niao cisto brez veljave. V mnogih slučajih se v resnici ne izplača reja, ker so stroški večji kakor dohodki. Kjer je pa reja prav vpeljana in kjer se skrbno pazi na vse, tam pa nese kokosjareja in nesla bi še več, ako bi začele naše gospodinje raalo bolj računati. Kar se tiČe d^ohodkov, se ravnajo po tem, kako nésne so kokoši. Čim bolj nćane so kokoši, toliko več je dohodka. Kokos, ki zneac na leto 120 do 150 jajc, daje vse druge d<^hodke kakor kokos, ki znese samo 80 jajc na leto. Žal pa, da ae za to naše gospodinje premato menijo in da v tem pogledu premalo odbirajo kokoši in peteline za rejo. Pri nas je nesnost kokoši glavna stvar in zato bi moralo obveljati načelo, da se redijo le dobro-nćsne kokosi in da se od nadaljne reje odstranijo vse kokosi, ki so slabe in prestare. Kokosi 80 dobre za nesenje le do 4. leta. Žato bi se pa morale po tem času odstraniti. Mimogrede bodi povedano, da ima vsaka kokoš na svojem jajčniku po 700 do 800 jajčic nastavljenili, ki ae zneao navadno v teku 9 let. Največ jih zneso v prvih treh letih, potem pa pojema nčsnoat od leta do leta. Zato pa kaže starejše kokoši odstraniti. Nčsnost bi ae morala zboljsa-vati tudi na ta način, da se odbirajo za valjenje le jajca najbolj nesnih kokoši. Le na ta način lahko dosežemo, da znese kokoš v prvih 3 nesnih dobah (od jeaeni do jeaenij skupaj 360 jajc. Ce računamo poprečno ceno jajca na 4 75 vinarjev (taka je cenasedajj, potem imamo v teh 3 letih 17 K 10 vin. dohodka. Koliko pa znašajo atroaki? Če redimo kokoši na prostem, kakor je po kmetih sploh navada, kjer dobe razne odpadke. Črve in druge mrčese, potem je seveda vae krmljenje ceneje, kakor če se redijo kokoM v ograjenih prostorih. Vzlic tem» se mora računati tudi v naših razmerah, da atane krma ene kokosi saj 1 vinar na dan, na leto toraj 3 K 65 vin,, v 3 letih 10 K 95 vin., in če prištejemo se stroške dotlej, da začnejo nesti, recimo za leta z zneskom 2 K 43 vin., potem zaaŠajo vai atroški 13 K 38 vin. KokuB daje dohodka v S^/j, letih . . 17 K 10 vin. atane pa......... . 13 „ 38 . tako dfi je prebitka......3 K 72 vin, ali nn leto okroglo 1 K. Oe imamo pri hiši 10 kokosi, imamo 10 K čistega dohodka. Pri tem pa seveda ni vpošteto delo in druga skrb. Majhni so ti dohodki ali dobri so, saj raate po malem veliko. Mnoge gospodinje pa se toliko ne dosežejo. Ce prepuste rejo preveč samo sebi in če se brigajo aamo za pokladanje potrebne krme in niČ druzega, potem še toliko ne dobe. Kdor redi vse vprek, dobre in slabe kokoši, ima več zgube kot dobička. V takih razmerah nI nič čudnega, Če se reja ne izplača. Zato je pa nujno potrebno, da začnejo tudi nase gospodinje malo bolj računati, kako izhajajo s kokošjo rejo in koliko jajc imajo od ene in druge kokoši. Sigurno bo ta korak največ pripomogel, da ae tudi pri nas izboljša reja kuretnine. —r— Politični pregled. Državnozborski poslanci so šli 20. m. m. na počitnice ; najvažnejše njili delo je, da so predelali in izdelali zakonski načrt o zavarovanju zasebnih uradnikov, kateri pa stopi v veljavo sele čez dve leti. — Posl. Pfeifer in tovariši so stavili predlog, v katerem poživljajo visoko vlado, naj nekaj cest v okrajih Črnomelj in Kočevje uvrsti med državne ceste, naj da država zadostno podporo za ohranjenje belokranjskih cest ter omogoči napravo vodovodov in vodnjakov v političnih okrajih Črnomelj, Uudolfovo in Krško. V odseku za volivno preosnovo je prodrl kočevski mandat, za to pa dobe Slovenci sedmi mandat na Štajerskem. Drugi mandat Slovencem na Koroškem priboriti ni bilo mrjgoëe, ker so sc proti temu preveč zavzeli Nemci. — Hado je bilo, ko se je slo za mandate na Češkem; Nemci in Čehi ao si že hoteli skočiti v lase, a slednjič so oboji malo odnehali in malo pridali, in pobotali so se, ali kakor pravimo, napravili ao kompromis. Tako bo sedaj mesto 455 poalancev 516, in od teh jih imajo Jugoslovani 37, vsi Slovani skupaj pa 259, Nemci 233, Italijani in Kuniuni 24. Upanje namreč je, da bo predlog volivnega odseka prodrl v zbornici. Nove volitve po novem volivncm redu ae utegnejo vršiti že januarja aH februarja prihodnjega leta, 22. julija jc ruaki car razpustil dumo. S tem je napravil največjo bedarijo, kar jih je že napravil. Duma je zahtevala osvobojenje političnih zločincev in razdelitev zemlje kmetom — ker so govorili poslanci jako odkritosrčno, se je mogotccm zdelo to'nevarno in svetovali so mu k temu nesrečnemu koraku. Listi pišejo, da vlada v Uusijl mir, a ta mir je le mir in tihota pred velikansko nevihto, ki utegne priti nad Rusijo v podobi revolucije, kakeršne še ni videl svet. Vsega krivi 80 pa židje, oni vprizarjajo krvave poboje, putem j pa zvale krivdo na druge in obrekujejo ruski narod po listih. —eísts»— LZSTBK. Poškodovana slika. (Proato po Kniitofn Štuiil«,) Slikar PoljČan je bil vrl mož in dober družin.ski oČe, ds malo takih. Bil je najboljši mojster daleč na okrug. Njegove slike so zelo čislali in drago plačevali. Zlasti za cerkve je imel mnogct dela. Tako je postal polagoma precej premožen. Njegova hisa na vebkem trgu je bila ena najlepših v celf.m mestu in tudi zaotraj opravljena z vsem, kar za.hteva udobnost in premore bogastvo umetnika. Pa še nekaj druzega je bilo v ponos Poljéanovi hiši; velika mnoíici revežev in prosjakov, katerih ne eden ni odšel, ne (U bi bil dobil izdatne pomoči. A prišli 30 i^labi čitsi. NistaU je vojska, in z» umetnosti se vojska ne briga dosti. Djbifal je le malo naročil in dela, in Še to )e bilo plaČ.iao tako »labo, da ne bi mogel s tem zaslužkom preživiti sebe in rodoïino. Zacel je porabljati svoje priliranke. Vseeno pa je pridni) slikal; upal je, da nastane kmalu mir, potem pa bo dobro prodal svoje slike, ia si tako zopet opomogel. Toda vrli mož ni več doživel miru. Kužna bolezen, ki jo je zanesla vojska v deželo, se ga je lotila. Outil je, da iie bo veft vstal iz bolniňke postelje. Pa ono veliko, neomejeno zaupanje v previdnost Božjo, ki mu je bilo celo življenje močn» opora, ga ni zapustilo tudi v smrtni uri ne in mu je bilo velika tolažba v zadnjih trenutkih. Minula je huda, mnkopoina noč. Jutro je gledalo skozi okna. Ob bolniški postelji je sedela Poljčanova soproga, ki inu je ves čas bolezni stregla zvesto in Ijubeznjivo, Žalostna j® bila Id premagovala se je, kar se je le dalo, da bi zadušila solze. Nje žalost je rasla od trenutka do trenutka, čim bolj se je bližala smrt ljubljenemu soprogu. Koncem postelje ste stali njegovi dve hćerki in dvigali tresoče roke k nebu ter tilio molili, UmirajoĚi oče ju pogleda ter milo pogleda tudi zvesto Ženo, potem pa pravi: „Bodite potolaženi in nikar ne jokajte. Lb malo časnega blapa vam zapuščam, a ljubi Bog, ki je skrbel dosedaj za nas tako očetovsko, skrbel bo za vbs tudi poslf-j. Tudi vam se bo izkazal očeta vdov in sirot. To trdno veiujem in v tej veri vam dam svoj blagoslov, kateri Tam bo koristit več nego denar in blago, samo če boste za-npali v Gospoda tako, kakťtr jaz vanj zaupam," To reče ia jih blagoslovi z veliko poboinostjo in prisrčno molitvijo. „Na Svidenje v nebesih," je še rekel, in bile so to niegove zadnje hesede. Kmalu na to je izdihnil svojo dušo. Mati in hčerki 80 britko jokale, ravno tako so jokale, ko so položili truplo v krstit in jo potem na pokopališču spustili v temni grob. Radi smrti moža že itak dovolj žalostna vdova pa je Jiila silno žalostna tudi radi slabili premoženjskih razmer, v iaterih je bila. Rajni muž se je moral radi pomanjkanja dela in kupcev svojih slik zadolžiti. Vzel je precej denarja na svojo hišo. A radi vojskinih časov, v katerili »o ga sovražni vojaki enkrat celo njilenili, si ni mogel kar nič pomagati, da bi se iznebil teh dolgov. Njegove slike so bile pač precej vredne, ^ kdo naj se briga v nemirnili vojskinih čssih za umetnost! Imele so zato prav neznatno ceno. Ko je slikar umrl, pritisnili so tidosrčni iipniki. Zahtevali so, naj se proda hiša in slike. In zgodilo se je. In spet je bil hud dsn za mater in liierko, ko so odnesli najlepše podobe in jim prodali biš». Biitko jokajoč bo zapustili hišo, v kateri so preživeli sicer nialo let, pa v ljubezni, miiu in lepi edinosti. Ko je vdova puplaiala vse dolžnike, preostalo ji je le nekaj sto goldinarjev. V vsej nesreči in britkosti je bila velika tolažba ta zavest, da ni ph rajnem možu nihče izgubil niti vinarja, in da so ga imeli vsi dobri melčani, zlasti pa leveïi v najboljšem spominu kot poštenega, dobrotljivega m«i/,a. Vdova je najela v neki stranski ulici malo sobico s kamrico in kuhinjo. Tu se je nastanila in si služila svoj kiuli z vezenjem in pletenjem, v Čemur je bila jako izurjena in spretna. Od ranega jutra do pozne noči je sedela pri svojem delu ter tako preskrbljevala živeža in obleke vsem trem. Vendar pa se je njeno mnlu prt'moženje manjšalo od dne do dne. S strahom je zrla v bodočnost. Edino veselje na svefu ste ji bili njeni jako dobro vzgojeni hčerki. Rasli ste kakor dve lepi, Ijnbeznjivi vrtnici, bili jako pobožni in skromni ter ljubili svojo mater z nepopisno ndanostjo in prisrčnostjo. Že kot mali deklici ste marsikaj zaslužili s pletenjem nogovic. Ko ste pa dorasli, pomagali ste materi pri gospodinjstvu In vezenju. Idati ju je naučila tudi delati obleke, in tako so si vse tri zaslužile toliko, da so se preživljale pošteno in varčno. ilati in hčerki so pri svojem delu rade govorile o rajnem očetu. Hčerki ste se spominjali njegove ljubeznjivosti ter očetovske skrbi z veseljem, a tudi z žalostjo. Mati jima je pripovedovala o raznih dobrih in lepih delih očetovih, o katerih He niste vedeli ničesar, in poslušali ste solznih očij. Jako ve-likrat pa je rekla vdova: „Prav hudo mi je, da so nam vzeli yse slike rajnega očeta in nam kar ene niso pustili. Ko bi imela vsaj eno malo sliko, kako vesela bi je bila!" Hodile fiso nikamor iz hiše razven po opravkih ter vsako nedeljo v Cerkev. In sicer so «le najraji v neko samostansko cerkev na drugem koncu mesta, ker je bila tam v nekem oltarju slika, 'ii jo je naslikal rajni oče, Milica je rekla večkrat: „To je jako pametno in lepo, d» vidimo povsod po naáib cerkvah take podobe. Samo bogatini si morejo nakupiti dragocenih in umetnih slik in ž njimi ''krasiti svoja stanovanja. Priprosti, revni Človek pa bi nikoli pa vsaj redkokedaj videl kako lepo sliko. Slike v naših ^rkvah pa so skupna last vseh; najrevnejši Človek si jih lahko ogleda kolikorkrat hoče ter si pri tem razveseljuje in 'spodbuja svoje srce," In mati je pritrdila. Ob lepem vremenu šle so vse tri proti večeru na izprehod •jkrog mesta. Po zimi pa so brale knjige, ki so jih rešile pri dražbi po rajnem očetu, (Dalje priliodiyič.) Domače vesti. , (Pastoralna konferenca) za dekanijo nt»vomeško se bode vršila 13, t. m. v kapiteljskih prostorih ob polu H, uri. (Duhovske izpremembe.) Preč. g. Anton Žlogar, dosedaj dekan in župnik v Šmartnem pri Litiji, je imenovan za kanonika kolegijatnega kapiteljna v Novem mestu, ~ Dne 17. m. m. je nastopil svoj kanonikat novoimenovani kanonik preč, g. Janez Virant, — Prestavljeni so .«íledeči čč, gg. kaplani: Peter Natlačen iz Toplic v Metliko, Jožff Men-singer iz Prečine za ekspozita v Razdrto, Štefan Trškan iz St. Petra,pri Novem mestu v PreČino, Jožef Lavtar iz Vrhnike v Št, Peter pri Novem mestu, Frančišek Zega iz Preserja v Crmošnjice, novomašnik Frančišek K er h n e v Toplice, (Smrtna kosa.) V Novem mestn je umrl 30, julija t. 1. zlatomašnik pater Pacifik. Pogreb je bil v torek 31, jul. pop. — V Črnomlju je umrl 30. julija t. 1. duhuvnik Zupančič. Pogreb je bil 1, t, m, (Sestanek) sošolcev-duhovnikov, ki se vrsi po vzajemnem dogovoru vsako leto pri drugem soSolcu, se je vršil letos pri mil, g. proštu dr, Elbertu dne 31. julija, (Novomeška ženska podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda namerava prirediti 9. septembra t, 1. vrtno veselico v gostilni g. Brnnerja, Podružnični odbor prosi tem potom svoje članice, ki so voljne pri tej prireditvi kaj pomagati, da se snidejo dne 3, avgusta ob 4, uri popoludne na vrtu pri Tučku k razgovoru (Na Gorjancel) Vsem častilcem sv, Miklavža in prijateljem turistike se naznanja, da bode prihodnji shod pri sv, Miklavžu na (Jorjancih v torek 7, avgusta. Bode več sv. maš od polu 7. do 8, ure. Poskrbljeno bode tudi za telesno postrežbo. (Poziv vsem bivšim vojakom na Dolenjskem.) Tovariši! Pred tremi leti ustanovilo ae je v Ruduiiovem vojaško veteransko društvo za celo Dolenjsko v nadi, da vojaška zavest vsacega bivšega vojaka stremi na to, ud drU8t\a postati in po pravilih določen namen: a) Gojitev vojaških vrlin, zvestobo in udanost cesarju in domovini, b) Podpiranje udov v slučaju bolezni, nesreče ali smrti ; — oskrbovanje brezplačnega pogreba ubožnih — in konečno začasno podpiranje brezposelnih udov po mogočnosti iz društvenega premoženja, c) Sodelovanje pri cerkïenih in patrijotičnih slavnostih, — zdiu-ženo negovati, — Po pravilih zamorejo se v večjib krajih, n, pr, na sedežih okrajnih sodnij — krajni oddelki tega društva ustanoviti. Ta možati namen, na vnanje označen še z lepo uniformo, bo kakor je upati, pripomogel, da ta poziv na znano domoljubje vseh tovarišev, ne bo ostal nezaslišan, in da jib bode veliko pristopilo k društvu kot sodelujoči ali vsaj podpirajoči člani. Tovariši, ki se k temu javijo, zvedo natančneje podatke izven uradnih ur pri gospodu uradniku sodnijske pisarne njih okraja oziroma v Rudolfivem pri gospodih Ivan Mlaker-ju, Franc Pauček-u in Franc Možina, Vojaško veteransko društvo za Dolenjsko v Rudolfovem. (Zanimivo za starin ar je.) Gospod L, Ropaš v Kandiji ima 256 let star, bronast kuhiujski možnar, na kojem se nahaja napis: „Anno 1,6 51 Maria Vrsaolla Englshavserin", .(Naznanilo) Ker je vozna pot na mestno polje vsled nalivov in slabega oskrbovanja silno razkopana tako, da se ista skandalizira mimo vsake navadne vaške poljske poti, bilo bi prav, da bi vsi prizadeti posestniki pripomogli k temu, da se pot popravi tako, da bo vsaj varna za vožnjo in pešpot na mestno polje, (Brezplačni učni tečaji mej počitnicami. Da se omogoči tudi onim gospem in učenkam, katerim ni bilo možno, se mej šolskim letom stalnih učnih tečajev v vezenju tvrdke Singer Ko. se teb tečajev udeleževati, namenila se je imenovana tvrdka, v svoji prodajalni v Rudolfovem št, 88 posebne učne tečaje mej počitnicami prirediti. Vljudno se s tem pozivljejo gospe kakor tudi stariši učenk, da se blagovolijo v te tečaje zglasiti. Vsak tečaj traja H dni in se na željo tudi podaljša. Poučuje se v ploščnatem vezenju (Flach-stickerei), podpisnih črkah (Monogram), mašenju itd. Seznani se tudi obiskovalke teh tečajev z raznovrstnimi pripravami pri družinskih strojih. Ponk je popolnoma brezplačen, (Bohinjska železnica) se je slovesno otvorila dne 19. m. m, ob navzočnosti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in premnogih drugih dostojanstvenikov svetnega in duhovskega stanu ter obilo naroda, ki je ob vsej pnigi prirejal nadvojvodi prisrčne pozdrave ter jasno pokazal svojo slovensko narodnost. (NovoineHka gimnazija.) Ker ima vlada pomisleke, bi li zidala novo gimnazijsko poslopje aH ne ter utemeljuje te pomislike s tem, da navaja dejstvo, da uaša gimnazija v številu jo obiskujočih dijakov nazaduje, »klenil je mestni zastop v seji 31. m. m. enoglasno, zastaviti v to vse svoje moći, da se gimnazija zida in se poda v to svrlio deputacija in sicer gg. župan S. pl. Sladović, dr. P. Defranceschi in trgovpc Ogoreutz na Dunaj do merodajnih faktorjev ter jim izroči spomenico in pojasni celo zadevo nane gimnazije, (C. kr. višja gimnazija v Rudolfovem) je imela v minulem si-lskem letu 1906/1906 223 učencev (1, 1904/1905 jih je bilo 219), iz Novega mesta jili je bilo 28, iz Kranjske 171, iz Štajerske 17^ Slovencev 212, 10 Nemcev, i ćeli, katoličani vsi. Z cdliko dovršilo jih je 13, ponavljavni izpit jih ima 36, drugi red tretji red 9. Šolnine so plačali 4710 K, štipendij so dobili 3321-60 K. Letno poročilo prinaša zgodovino novomeške gimnazije iz peresa raj, prof, dr. Pamerja, kateremu je posvečen na drugem mestu jako lepo in Ijubeznjivo-prisrčno spisan nekrolog. (Siiiodnišnica) pri Ljubljani bi bila skoro pokončala vso Ljubljano. Dne 27, m. m. udarila je strela v poslopje, koder je bilo 2000 klg smodnika. Začelo je tleti in Čez 2 uri (ob tri četrt na 2. uro pop.) se je ta smodnik vžgal s silovitim pokom, ki ga je bilo slišati več ur daleč. Poslopje je popolnoma razrušeno, mnogo škode je pri sosednjih poslopjih, precej tudi v Ljubljani sami. Gospodarske stvari. — (Kmetijsko gospodarstvo) je naslov knjigi, katero je spisal V, Eohrman in katera izide v drugi izdaji v kratkem na svetlo. Knjiga obsega sledeča poglavja: 1. Gospodarsko premoženje. 2. Kmetijsko delo. 3. Uredba gospodarstva. 4. Kmetijske cenitve. 5. Gospodarski preračuni, 6. Kmetijsko knjigovodstvo. Knjigo je založik Zvezna tiskarna v Celju Že diinea opozarjamo vse nase ukaíeljne gospodarje na to knjigo, ki opozarja na času primeren napredek in poučuje, kako je gospodarstvo urejati m kako gospodarsko premoženje v prid obračati, da se pomnože dohodki, stroški pa znižajo, — (iš kodi j i vci pri zelju.) Letos bo malo zelja in se ta Dima miru pred nadležnimi škodljivci. Napada ga najrazno-vrstnejsi mrčes od spnmladi naprej. Najprej so ga napadle bolhe, ki še sedaj objedajo perje. Zalega bolh se nijde na glavnem rebru posameznih listov, ki postane na dotičnih mestih višnjevkaste barve. Po tem so nastopile ličinke zeljne mušice, ki so žrle na koreninah in pokončale mnogo korenin. Na to se je prikazala običajna ličinka takoimeno-vanega rilčkarja k 1 j u n o t a j a, malega keberčka, ki dela tiste znane bulice ali bunkice na zgornjem koncu korenine, ki izrastejo kakor kake drobne aiške. Če přeřežeš tako odebelela mesta, najdeš notri ličinko, ki razjeda korenine. Letos se je ta golazen tako razpasla, da vrtajo ličinke tudi po steblu, katero čisto razjedo, tako da mora rastlina po zlu. Ali to še ni dosti ! Po perju se je pokazala tudi drobna zelena gosenica zeljnega molja, ki je tudi lani delala škodo. In nazaduje ao začele (ibjedati perje tudi že gosence zeljnega belina in zeljne more. Proti gosencm nimamo drugega sredstva kakor pridne roke. Storimo tedaj, kar je miigoče, da dobimo nekaj zelja. — (Najbolj nésne kokoši) so laške kokoši, od katerih so se že močno razširile laške jer^ebičarke. Te kokoši so rjave barve, srednje velike in imajo velike rože, ki vise navzdol. Petelini so rudeči, kakor jih tu in tam tudi pri nas vidimo, in imajo velike in po konci stoječe grebene. Kdor želi dobiti peteline tega plemena, naj se zglasi na Grmu, kjer je več mladih petelinov na prodaj. —o- Raziio stvari. * (Rekord francoskega brzoparobrOda) „La Provence'* za najhitrejšo vožnjo iz Evrope v Ameriko. Veliko se je T zadnjih letih pisalo o izvrstnih nemških izdelkih na polju parobrodarstva. Nemška parobrodna društva su to dejstvo kar preplavila po_ časopisih in hvalila hitrost in udobnost njih parobrodov. Že redkokrat so se drugi naredi oglasili za njih tostrokovni izvor in raditega je vsakdo ž^ mislil, da so v tej stroki Nemci na vrhuncu. Sedaj poroča „Newjorker Staatszeitung", da je takozvanega ,Ocsanwindhund'a (parobrod hamlmrške linije „Deutschland) parobrod francoske linij» „La Provence" na prvi poti porazil glede hitrosti. — Primerilo se je slučajno, da sta ta dva parobroda zapu-^itila ob jednem času kontinent. S tem je bilo dano znainnje za pridobitev rekorda. Stroji so delali na vse kriplje. Popotniki so pričeli zi velike vsote staviti in so z največjo zanimivostjo sledili poročilom poveljništva obt'h parobrodov. Zadnja 2 dui je pa vendar francoski nad nemškim zmagal, ker je prej dospel v Newjork, in si s tem pridobil rekord. V parobrodarskih krogih je ta zmaga francoskega društva napravila velik vtisk. Naznanila mostnejia magistrata. fSe.ja obËiiiBksiïft oiHtorft v líu dol f o v em ) / duí* 4, julij» ]90fi. (i«epod župan ItoiiitatTije Hklapduoiit «dhora, «t.vi>ri Mfijtj, ter ime-imje kot overovaialja iupimiika (Unaiuja Keje k- Hruusria in j;, (iMidiu^ i'redno «e preide na rtiievui red, ae g, župan «puminja dim 10. junija 1.1. Dmriei^a naiHtarejšega odburnika. «ve^uvalfia ter nstftuuriteija gatiilnei^a dniArva in njef^a naùâlnika ^ .^dolfa Uiiittitia xtar., kateri jn bi) Tiiet <:lan sa, blagor ubt'itie, (i. župan puKivlje vse odlinrnikfl, ila vznak Ritžalja URtaneju raz sedežev ter vfiklikiiejo: „íílava nml'' Nadalje naznanja, dh je povabljen k dniiaitiji tieji kut iiaiiiest.aik if. Ivan Kokliû, katerega Kapan pozdravlja ter nin ua uriie pnla^'a, da se redno tideleittije iibúintikiti Re). Na to Me preide na dnevni red. — l.t (Vitanje zadnjei^a zapisnika z 4. jniiijn 19Q(j St. 74.4, Čitanje zapisnika ite odluKi do prlhi)dnje neje. — 2.) l^iročilo ŽDtiauRtva o )ir>>finji druiiiva „DuletijHki Sukol" za udpUHt nn-jemuitie v telovadnici do Icu lllOli. Na predlo); Kutimaiia tie tii>i;r|ni'Sno akleae, da Ke mestni nilbor xa, podelitev napro.šeniti koncexij na izreče ne „za" ne „proti^ zato, ker se c, kr, okrajno (glavarstvo «ploii ns ozira na sklepe in mnenja tukajšneii^a mestuej^a ódbr>řa in žiipanstva. ' Sklene se, da se naj polae;oma vse dosedanje Is^ene ograje po mestn, kadar je potreba novib, nadomestijo z novimi železnimi, kakorfine ao ob deželni cesti v Randiji. Xa predio^ if, Rijsmana se sklene, ila se nn]iravi tlak ftrotoari po mestu in BÎeer taki, da bodo povsod euoliěni. Didoíjo se sledeče cene za eno-urno kopanje: Od fi, do 8, ure zjutraj samo za (rospode; od 8. do 11, nre dopoldne Kaino za dame; od It. do 12. ure dopoldno sam" za (gospode; od S, do 4. ure popoldne samo za dame; od 6. ilo 8. ure zvečer samo za (fospori«; oil là, ure dopoldne do 2. nre iu od 4. do (S. u'® popoldne za dijalce po znižanih renali (za nro 1Q h brez perila in 2il h " jierilom.J Ceno se določijo: brez perila 20 h, s perilom iiO h. Dijaki s« smejo ob, za (jospode dovoljenih urah kopati le pu, za goupode dolnisni'' cenab. Abrjuoment-karte se za letos iipnsté. — (;,) Slučajnosti. Sklene se, da se dA krojaška njiva g, Franc Kastelinn St. 2ô{) za 28 K — za en> leto v najera. Nato e. žnpau javno sejo zaključi ter otvori tajno sejo. ^ l'onu'.ib ubuKiieKrt odseka o jinclelitvi Dftlhnfiïve nstaiwve, — 8.) Poročilo uboïtiflga odseku » iiroSn.ifili zii pniliiore. V f.a.jni seji jireillftK" K> I^'JS-nmu, (la r. ř,ii])an ekuimo s stAreíiiifltvom hi ubljžiíitii odsekom ř'""' »jene imiSuje reiSÎ. kateri freiliog sa fiDglasn i siirejme. Kat.u »e seja KnkliuĚi, Loterijske številke. TRST. ai. julija GRADEC, 28. julija 55 60 38 54 8 19 35 ]3 18 Zahvala. ,.Dolenjski Sokol" ae prisrĚiio zahvaljuje, tem pntom za podporo in sodfloviuij« povoiloni veselice dne 8, m, m Dolenjskemu pevskemu tli iiitvu, I/ubljansksiim SokoJii z načelnikom br. Dre-nikom, lir. starosti Dr. Vlad. R-ivnilmrju za krasni nng vor, br Riiilnlfn Sraiilelii za brezplačno prepustitev prostorn, spošUi-VHiiim dnmain za vezanje vencev, prodajo razglednic in drugih predmetov, darovalcem dobitkov a i zneskov za dobitke ter vsem ostalim p. n. damam in gospodom, ki ao na katerikoli naćin pripomogli k uspehu veselice,. Na zdar! V líudolf.ívetn, dne 1tí. julija 1906. odbor. (iz tujine) želi poučevati v francoščini in angleščini ali drugače kaj podobnega. — Naslov pri upi-avništvu tega lista. (ir,3-2-1) kateri ima veselje za pekarijo, sprejme se pri (16C-3-1) j. Mehora v Rudolfovem. Učenec, DflMa uniforma ic no nrodaj. Natančneje pri upravtiištvu Doi. Novic. (1«5) je edina sladna kitva, ki dobiva po Kath-rcinericvem niiCinu posebnega pro zvaianja pril}uDljcrit vonj in dobri okus zrnate kave. Njene velike, vobíc priznane zdravstvene prednosti sn iestokrat poudarjali najod- liCnejSi strokovnjaki znanstva. Poleg izdatnega prihranka v vsakem go-spodinjslTO je vsakdanja uporaba zlasti za mladino neprecenljive vrednosti! PpudarlLiJle rri n.nkupovnnlii lirično imt KArHRi;iNijR In i.hle-va}te le livirtii- Invnjf ï varstveno — inamko »luptiik Krtlpp«. — E 27P/6 Dražhoui oklic, 1*0 7,aiit.evaiijii (rnapoila Rudoila Smole, i^raŇíaka na (irabnii, ptiipanesB jio (ço^pu'l" □ liftLiiie, ki we tiĚe.jo iiepreiniíniue (zemljiřko-kíijižni izjiisek, bipotekarni iijiiseli, iziiinek iii katastra, nenitveue zaiiitniike it.d.). nmejo tiat.l, ki žele kupiti, )ire»tledati pri Hpoilaj inHftiiieiijeni sodniji, v izbi it, 6, meil ojjravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripaiiale liražbe, je ojílaKíti pri iodniji iiaj-jinzneje v ilražbenem olirokii pred zaietkom dražbe, ker bi se tiieer ne mogle raiveljnriti gledĚ nepreiiiiSnine sairie. O nadaljnili dogodkih dražbenega )iii(ito[iaiija «e obvestijo osebe, katere imajo seiiaj na nepremičnim pravice ali bremena, ali jili andobe t teku dražherieaa pustoianja, tedaj parno z nabitkoui pri srjdiAíu, kadar uiti ne (itaunjejo v oko i5n spodaj ojinamenjene Hndnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju Btamijuěega piíoblaíĚenna za vrotbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem. odd. IL dne 1. junija 190H. (170) Di'ažbeni oklic. K ÏB(;/6 (1 I"o zabtevanjii Atilûna Smrke ii Gur. Giobodola St, 2„ ndstopaiieK» po gos)! dr, J. Bcbegnla iz Novega mesta bo dne 7. avgusta 1906 dopoldne Ob 10. url pri spodaj oinainenjenem sodiSin t izbi it. (!. dražba zeiiljiíiě tI. it. 'JU'i d, u, Golobilijek ter Vl, it. 5a d, o, Slirna pei (od katerega aemljiiřa se izloÉjjo od prodne par«, it. 258/30, 259/5 d. o. Gulubinjek in pare, it, 264/,% katere niti v katastra, niti v iiaravil, od katerih obstoji prvo is liiie in (fospodarskiii poslopij ter dveb njiv in enejja pašnika, drugo pa iz deset zeniljišeuib pitrcel (treb niiv, sedem travnik'tvl, Nepreniifiiini, ki ju je prodati na dražbi, sta doloieni vrednosti n» Ž735 K. odnosno lfe95 K, Najmanjši pimudek znaša IS^iS K 34 v, odaofcno 1330 K, pod tem Eueskom se ne prodaje. Dražbeite pogoje, ki se ub jednem odobre in lif^tine, ki se tičejo ne-premiëniii (zemel. sko-knjÍ/QÍ izpisek, biputekanii is^pisek, izpisek iz katastra, eeuitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kn]dti, pregledati jiri spodaj oznamenjenem sodisěn v izbi it, ó. med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuièale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbeneni obroku pred začetkom dražbe, ker bi ee »ieer ne mogla razveljaviti «lede uepreiiiiiiiine pame. O iiadaljuili dogodkih dražbeneira postopanja se obvestijo osebe, katere imaju sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jib zadobé v teku dražbenega postupanja, tedaj samo z nabitkom jiri soduiji. kadar niti ne st.annjejo v okoliiu spiidaj oznamenjeue sodnlje niti ne imenujejo tej v sodnem kraju staimjoúega pooblaščen ca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. II.. due l.jniiija ItíOíl. {IC'Jt STANOVANJE 2 sobi, kuhinja z vsemi pritiklinami je oddati s 1. septembrom mirni družini v Dilanèevih uHcali »t. 52., Novo mesto. (i7Ij S rp J n ( ffllO!3 n Od 1, avgusta 1.1. nadalje stanajem v hiši g, Neéimerja (pri iMeti) za šolami, ter se prav vljudno priporočiijem v uadaljno častito naklonjenost. (1C7) Avgusta Medvešek, ijabica. občinskega, ob enem tudi šolskega sluge se odda v Kostanjevici na Dolenjskem s stalno plačo 60 K na mesec, s prostim stanovanjem v šoli in kurjavo. Nastop službe takoj, oziroma do Î5. avgusta 1906. Prošnje je vlagati pismeno ali ustmeno do 10. avgusta t. I, pri mestnemu županstvu v Kostanjevici. Oženjeni imajo prednost. (lea) za kmetijske stroje firme K.lMeh, Blansho î se sprejmejo proti protriziji za vse većje kraje nn ^fe i Diiienjskem. ::::::::::: (156-3-2) X Zglasiti se je pri glavnem zastopnika v Ljubljani ^^ Jl^ Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št 31. i" iŠIM HLAPCA Prednost ima, ki je vešč vinogradstva. Letna plača 300 K. Službo naetjpi takoj. Veô pove upravništvo Dol. Novic. 117^-0-1) Izborna, zajamčeno pristna 3 istrijansha vina ^ in žganje kakor tudi puxi-^ tigamsko pivo je doljiti po najnižjih cenah pri gosp. hotellrjj in kavarnarju v Novem mestu. Sprejema tudi naročila za Deposredna (direktna) pošiljanja istega vina iz velike istri-janake zadružne kleti. (i6i-3-a) Zagotavlja se najpoštenejša postreiSba in točna - izvršitev naročil. - Stanovanje: (158-3-2) 1 Lepo posestvo na prodaj ! Anton Sternad iz Hinj, št. 17 pri žt. Jania na Dolenjskem daje na znanje, da je njegovo posestvo na prodaj. — Obstoječe iz vinopadov z jticnim pndelltiim lOO helitolitrov vina, mnogimi travniki, da se lahko 18 çiav íivine redi, velike njive v lepi lepi, lepi smrekovi, brestovi in bukovi gozdi. Nova velika hiša ter nov ko-zolc z 9 okni (Štanti). Temu primerni, prostorni živinski hlev v dobrem stanu. Skupno posestvo je 97 oralov zemlje. Oddaljeno od farne cerkve 6 minut Cena 17.000 J goldinarjev, polovica denarja se lahko obrestuje. (U9-2-3j Star kacih petdeset let, se sprejme takoj, l'iaia po dogovoru. Taisti ostatie lahko do smrti pri hiši. -- —= 162-2-1) Vfć pove Josip Dular, posestnik mlina na valčke v Valti vasi. >.....mssL^^l^ Voínja (raji. -, ^ , —_ _ dm 6 doi ii^rstn» f^'^'^ZA j^o'^f,, Z najnovejši mi leta13Û5in06;gr;ijenimi veliHíinsl^mi pamily „ I^ISSIIII i'bkL'do «tia »elil(f pamiftí 16-12plJ(J engtm [^jasrila dajezasíopnilt Hubljaria j^io^r^iç uiiceátv'28 Odhod iiljgbijane ysí1\í ppnid^lek.torehinčcMjKytednu. E o « « OJ E w O I E a> o o o. ^ "C o Cl. -o a li V N tr > m at O a- ^ o ca c 0« Jí Posestvo iz proste roke je na prodaj. Taisto obstoji iz hiše, vsega gospodarskega poslopja, vodnjaka, njiv, hoste in vinogradi za rigolât pripravljenega, vse v dobrem stanu in blizu ceste Ittíeée. Ve4 se izvé pri Janezu Bradovič-u, Uršno selo st. 30, pošta Toplice. (16S-2.2) iz hrastovega lesa, vsake velikosti do 70 hektolitov prodajo illex Brcyep i sinovi v Križevci. Ê^ Cena počenši 6 K od 100 litrov. Kupec mora eode v Križevcu prevzoti. (148-6-2) dve sobi, kuhinja, drvarnica, perilnica, klet in vrt se odda s 1. oktobrom t. I. Kje pove upravništvo Dol. Novic. Učenec zu mesarski obrt se takoj sprejme pri Ljudevit FerlIĚ-u v Novem meslu. Taisti dobiva zraven hrane in stanovanja tudi nekoliko plače. (157-3-2) m lastnega pridelka, v vsaki inno- ffl W /ini, je po nizki ceni za dobiti ffl v graščini Struga, „ Št Peter pri Novem niestn. '^m """"Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) ■ se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in otf-biralnikov (trijerjev), slamoreznic. reporeznic, koruznih robkarjev, drotiiinih mlinov, pariinih kotiov, grozdnih In sadnih mitnov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, šamotnih in tovarn za mavec, ar Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki {o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko, Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: J. ZZOXXl&tiČ, Dunajska cesta ilev. 31. DolenlshB Toplice ppi RudolfouBm. Vsfttii n. n. mistdin letoviščariem. izletnikom, »otDikom in r Vsem JI. n, gostom letoviščarjem, izletnikom, potnikom in obisliovalcem Toplic ptiporcČJim svojo = QOYO otvorjeno gostilno moderno urejeno = 2 lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje, Zn dobra jedila in izviHtno [lijaćo vtidnt» skrtiljeno. Cene nizke. Postrežba toéna. Zfi ol)ilen ■)t))Hk in blagíthotao naklonjenost se najtopleje pripontĎaiii H spoštovanjem (122-5-4^ Mihael Zupane, pek in gostilničar. ki nese peze centov ie, na prodaj pri Janezu Fink-u v Smolinji vasi ňtev. 10 pri Novem mest«, (138-3-3) ŽENSKE LASE (234-24-19) Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina. domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah, Ivan Pujmann, (HS-1C-7) viDDgrttdiiik iu trgovec iVodnian niKnunti-Tstrsi). zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdstj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasaljarska dela, vlasulje (baroke), lasne veriiSice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najlinejiía mila svetovnoznaue tvrdke H, Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko lu mnogo priznano tekočino Bay-Rom, katera rabi proti izpadanju las in očisčuje prhut. SpoStoTaiijein se priporočnjetn Ivan Svetec, brivec in viasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki P t; tu řp ISJ o Ph listke „Severonemškega Lloyda" iz BREMENA v NEW-YORK â cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. (88-24-12) A-riona Odhod kakor : Natančen zanesljiv poduk in veliavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi za vHe proge ameriških železnic doljite v Ljubljani edino-le pri I, v Kolodvornkih ulicali št. 85. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena, reelna in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne driave, kakor: Colorado, Mexiko, California. Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez (Salveston, na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd. Le^caz-sxa Jcs. Bcrgmann v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni štupo (seme) t R v • (sicjega repa (glej piiilobo) ^orčiciio seme (žeiiot), kamilice ill druga zJra-viliia zelišča iii cvetje. (132-1-3) U-34-iů,i Prodajalne se spoznajo na tej podobi. v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi šivalni stroji Singer Co. del. družba Siualnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. (iostilna Ferllč, Glavni iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. 0. SEiOL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure. Posestvo z vsem gos- ki ima veselje in sposobnost za trgovino ter nekoliko nemščine — veač, sprejme J. Razboršek v šmartnem pri Litiji, (52.6-4) podarskim poslopjem = je iz proste roke na prodaj. Pripravno je za gostilno. Zraven spadajo lepe njive, velika hoata, dva sadna vrta, vue v hliiini hiiSe. — Natančneje pri Mariji lijaè. Žaluvée St. 17, fara Šmar-jeta. Dolenjsko. (hiií-ž-S) FAFF v t • K ic Ilea Ljubljana, rotovški trg 9. — sfva fif strojt 80 isajbolji za družinske potriîhe, kakor: šivanje^ vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj Idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik: Franc Tscliiïikel, - — Kočevje, v gradu- p • J^elodone ikaplj 500 let atara lekarna, v kateri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptn Želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Mnrka) Te želodčne kapljice, ki bo izgotovljene po receptu, ki ga mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle za vzdrfevanje zdravja, Postavno zavarovano. Izpis Iz skoraj vsak dan mi prostovoljno priposlanlh zahvalnih pisem: Z Vašimi žetodininii kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mOjo béer dolgoletne bledičniHti. Prosim, poSljite mi za 8 K še 2 tucata, Z «dtiinim spoštovanjem Henrik Kubricht, krajevni sodnik y Ridenbnrgu. — Vaňe želodčne kapljice so moji ženi eudovito pomagale proti želodćni bolezni. Pošljite mi zopet 12 stekl. J. Schneider, liis. pos. na Dunaju, Videnska glnvna cesta. Želoiline kapljice ae poëiljftjo; 1 tucal za K 4'—, 3 tucati ïa K 11* -, 5 tucítov za K 17'—, franko zavnj pruHt» imĚiljka, ako ne ztiewek prej vpoSlje ali po poStnem puvMtjii. Ran»)Silja eilitio le mestna lekarna V Zagrebu, Marko* trg ite». C., poleg uerkve sv. Marka f2i!i!-20-17) (s varatveno Esr3.az3^1$;o ^ SV. MARKA.) ^^ ker je dokazano, da je nervoinost. bledoličnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave, in vslfd tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno učinkujejo pn prehladi želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in ž njo zvezanem telesnem zaporu in breztečnosti. / UdRoviirni urednik Fr. SaL Watil. Iidajatelj in laluínik Urban Horvat. TiBk J. Krajec, nas'-