•IIIЛ17И1РШ V Л Mit
ШШШ1 Ii AnUlli
St. 112.	V Mariboru 22. dooembra 1808.	Teö^J I.
i^Vabilo na narožbo.~w
Prvo leto obstanka in delovanju „Slov. Naroda11 se bliin h koncu. Po Mart navadi vsega časopisja priporoča se „Slov, Д'ar." svojim naročnikom, da mu ne samo tndi v prihodnjem letu zvesti ostanejo, te.muč da. vsak izmed njih med krogom svojih znanem: skuša pridobiti novih naročnikov najemu časopisu, torej se udeležuje javnega zastopanja in hranitve sveti/t pravic slovenskega navada \ za ktere mora biti vsak pravi rodoljub pripravljen sodelovati , kar je v njegovi noči.
Ene teh starih navad pak se ne bomo posluževali. „Slov. Narod" namreč se bade sam hvalil. Z dobro vestjo leftkn kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in stari jamu (č. gg. prejemnikom in bralcem na. razsodbo, kolika smo skušali pregnati vsakako kvarno opatija v delovanji za našo ljub/jenu domovina, kako smo vedno le blagost narodovo pred očmi imeli, brez vseh ozirov na. osebnosti po dobrem prepričanji za pravo spoznano pot kazaje.
In ker nas upanje navdaja, da nam bode v tem vsak za Slovenijo met domoljub pritegnil, za tega delj mislimo, da. je vsak rast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda".
Nismo namreč lista v življenje spravili z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim in naši narodnosti, kteri od vseh k/rajev nevarnosti žugajo, ako se narod nI/ pravem času ne zdrami in navduši, da se jim leliko pripravljen in ene misli v bran postavi. Nismo lista, ustanovili iz dobičkar i je., temveč, lastništvu se ni nikacilt žrtev strašilo, ter s svojimi novci in trudom, kor je mogla storilo za materijalno podlogo ter za duševno delovanje.
Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijUi mest (Dimuja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Gorice, Celovca itd.) o znamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tirjatvam č. gg. naročnikov. Ravno tako nam bo skrb v vsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče, širiti ljubezen za domačo reč. „Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogočosti, da se. števila delavcev tvdi za ta predel pomnoži. Kmalu za pa novem letu nam je obljubljena za listek veča izvirna slov. povest,
V odvažnem postopanji „Slov. Nar." v hranitvi slovenske narodnosti, žalibog hoče g. državni pravnik, ostra tiskovno postavo r roci, nahajati nektere pregrehe. Da si še ne obupamo, da bodo neodvisni c. k. sodniki drugače mislili, moramo tu čč. gg. naročnikom zagotoviti, da te pravde ne bodo imele nikacega upliva na obstanek lista, da se jim torej njegove nagle smrti ni bati.
Ako se število naročnikov toliko pomnoži, da bode mogel list brez velike izgube, vsak dan izhajati, spremenili ga bomo v dnevnik.
listek.
Narodopisne slike iz nagega naroda.
I. 1. j u b e z e n. (Dalje.)
V prejšnjih časih so sturiši svojim hčerkam može snubiti. Ena namilila pesem pravi, da si deklica želi grlica biti, da bi se mogla bogu potožiti, ka jej mati ne dado moža, kajti:
Ni hujs'ga na »vet', Kakor moža ne imet. Pa dasiravno je deklica revna iu nizkega stanu, vendar si upa Ijnb-čka dobiti:
Da s' nimam zlata, Ga hudem dobila, . Sem punca za to! In tudi pove, kako bo naredila, da bo ljubčka dobila: Pođ lipo I "oni stala. Na smeb bp držala To b* moral л I o d1 bitT, Ua b' ga no mogla dobit1. Svojemu ljubčku da „pušeljc" ter ga s tem odlikuje: Moj l|ubi se zmed vieb pozna, Ker naj bolj rdcO pušeljc 'nin, Nar bolj rdet, nar bolj dišeč. itd. Ljubezne čute svojega srca tako-le opisuje: Na sred' moj'ga srca	Ka Bred laoj'gu urea
Sta mlinska kamna dva,	Sta golobca bel« d*n
Uruz'ga nii no delata	Wruz'g« nli ne delata
Ko ljubezen molje tu.	Ko ljubezen prebirata.
Naročnina ostane stara, kakor je na glavi lista brati, in sicer pn putti za vse leto ... 10 qld.
za pol leta ... 5 „ za četrt leta . . 'J gld. GO kr.
Program, kterega sc je in se Imele „Slov, Narod" vedno držal, je:
Vse /a domovino Slovenijo!
V Mariboru, 21. dec.
Po neki navadi, o kteri je bilo iz povoda februarskega patenta skoraj soditi, da se v Avstriji vsaj med neko gotovo stranko udomači in stalna postane, innralu bi denes tolikokrat že „rešena" Avstrija, ali kakor sc jej zdaj pravi, avstrijsko-ogerska država, praznovati velik listavcu praznik Vsak tudi najmlajši naših bralcev se menda še spominja slavnostnega ropota, kterega so zlssti prve dve loti Schmerlingovega „reševanja" vedeli zagnati oti-cijelni ia iieolicijeljni in „ustav olju hn i" krogi, kedar je koledar naznanjal veliko novico, da je Schiuerlingov februarski patent zopet 365 dni etareji. 2«. februarja je bilo nekdaj vse po koncu. Zvonovi stolnih cerkva so vabili v božjo hišo, pred ktero je stal oddelek vojakov v bliščeci paradi, vktero je v zlatih uniformah in z vsemi državnimi odlikami na pršili hitel vojaški in uradniški svet, v kteri so se zbirali srenjski. deželni in državni zastopniki, iti drugo „ustnvoljubnn" ljudstvo kteiim vsem je večidel visi dušni pastir sam bral slovesno mašo in h koncu zapel svečani „Te Deuni latidainus". Zvečer pa se je pri sijajnih banketih nazdravljalo ustavi, ustavnemu ministru iti knr je bilo še kaj tncega. /akaj sn dunes tega spominjamo? Ker tudi denes „obhajamo" ustavno obletnico. I.eto in dan jo namreč ilenes stal' cesarjev podpis, s kterini so moč in veljavo zadoblla tako imenovane državne osnovno postave, obče znane pod vkupiiiin imenom decembcrske ustave. Nova era ima denes svojo prvo obletnico. Koliko jo ta „era" dobrega iili zlega prinesla Slovencem in Slovanom no !> :>io tii ponavljali; reči smemo, da nimamo razlogov poti jej slavnostnih pesem, napravljati jej praznične obletnice. Ako smemo po zunajnem sodili, pa decembarska ustava tudi onim ni zadostila, kteiim je bila namenjena in ki so jo s početka s tolikim veseljem pozdravljali; tndi njim jc mnogo obljubila, malo izpolnila iu komaj je preteklo njeno prvo leto: radeni jeziki na stolnih cerkvah molče, uradniki in vojaki opravljajo svojo vsakdanjo službo, v zlatih uniformah se denes šopiri molj, in če se nslave dan njene obletnice omenja pred oltarjem, omenja se je — menda se ne motimo — k večemu s žalostnim pristavkom: I.iheru nos domine! Ko bi uradni časniki denes ne skrbeli za nekoliko prazničnega šundra, ne vedel bi niti 99. ustavni državljan, da so ima denes veselili rojstnega dne svojih ustavnih pravic in hi nepraznično tekal po svojem poslu, da si prihrani, s komur bo dnčuo eksokucijo od hiše odgnal. — Kje je navdušenost, zaupnost iu zaupljivost, kije 'Jt. decembra 18'!" na toliko vrhov odganjala. Tako imenovani „oče nove ere", grof Iteust, je moral dati ustavno delo iz rok in le z milostjo a ne brez ugovora se mu denes še dopušča sedež v odboru, ktnremu jo bil vendar le on oče, in Ueuslovi noprijatelji si često prizadevajo sumničiti ga — ali pit pravici ali tte, nam ni mar — da za hrbtom rislujtanskega ininistcrstva obljube dela narodom nezadovoljnim z ustavo — gotovo ne sedanji ustavi na prid.— Njegov .naslednik v ofestvu knjez Auersperg drugi steber ustavo je svoje ramo ravno
Na sred niofga greit Sta peteliueka tlva Druz'ga nil*; ait delala Ko ljube/eti prepcvljeta. Deklica svojo ljubezen taji : za njo drug nobeden ne ve. kot bog, Marija in pa ena drobna ptička, ki je videla, kako sta se z ljubčkoin rada imela. Una svojemu Ijuhčku pravi: predragi cvetek moj ljubljeni, on pu njo ima za prenulo, Otui o trajnosti ljubezni pravi: Naj' ljubezen je lih taka, Ko ta ukregla rinčica Nima kraja, nima konca itd.
S svojim ljnbčkom je celo zadovoljna, ter se misli tudi ž njim
veiičati:
Ljubček jo lep rdeč , Jaz sem pa bela, Ljubćek je men v5eč Jaz ga bom vzel». Svojega dragega tako-le opisuje:
Sc Lepši gledi,	Kak struna brni,
Kak sve£a gori,	Se lepše mi gre,
Se lepše golti,	Kak šolar «tet ve itd.
Starega neče imet, rajša gre praprot žel. Med starim in mladim dela takle razloček:
Mladi kraj inene,
Kak drobna ribica kraj vode,
Л stari kraj mene
Kak trda klad» kraj vode,
ftnlgo ljubiti brez zakona, to ui dobro, zakaj: Itolga ljubezen To je ljubezen.
tarns mahoma izpod ninknil. k<' M bilo treba pravega navdušenca za «stavo lin njegovem mestu, da hi sr jej nc liil |io izjemni in braoibovski jiostavi tulil; ko« odkrhnil, / njegovim iiiMopniknui Tiinffejem menda ni f.iva dušn zadovoljna io vendar ne movc i > najti ustavnliubiujža. Ki bi prevzel miniator-■ko predsedništvo. dasiravno mi se/« imena imenovala, ki so se poprej glede ustave in ustavnosti naj raje aalnolčevula. • ■ In (ako imenovano „ustavno" ministerstvo, kje jc njegovo navdušenje /a «slavo? Nam vsaj se dozdeva, dn to navdušenje no more liiti preveliko. če so hoteli od svojega „natavno"-liiinistorskcga (Jelovanja odstopiti. ko Iii se jim no liilo podalo ljudsko zastopništvo pri izjemni ju branili ivski pi.ntnvi. kteri inondu vendar v mijzud-nji vrsti spadati med ustavne pridobirke; menda njili navdušenje ne more biti preveliko, ako hočejo zurad takih postav odstopiti, doktorje toliko 11-stave še uedovršeno, neizdelane, Ir na papirji, dokler je še toliko ustavnega dela. Naj omenimo til le :! člankov postav "Ji. decembra 1У1Ј7, ki sa dozdaj šo mrtva črka. Kaj je z s. IM, pogosto se je žc puvdnrjalo in razlagalo v našem listu. Članek I!! se plaši: „Vsakdo ima pravico v besedi, pismu, tisku ali sliki svoje mnenje postavnih mcjiili" svobodno razkrivati". Dn je ta članek popolnoma nittev v ustavi, kaži vsakdanje žalostim skušnja; in najkrajši razum mora Rpuziinti, tin ostane mrtev, doklor ostanejo veljavne „pontnvnc meje" ISncliovegn kazenskega z ikonikn. t'l. postavo od 21, den. 18(57 o sodniški oblasti jo odločil:
„Pri zločinih, na ktere so postavljene težke kazni in ktere ima postava določiti, kakor tudi pri vseli p«lrlh'*nili in v zadržaji tiskopisov storjenih zločinih in prestopkih sodijo porotniki, ali .p- •obtoženec kriv ali no". In vendar so leto ia dan nezaslišano obsojajo poliliini in tiskovni /ločini in prestopki, postavil o porotnicah pa bogvedi kjo trohui. Bistvo glavo, kakor jib je nekoliko v ministerstvu. morajo .-»poznati, da Iii bila izvršilna postava k enemu samemu teli člankov ustavo neizrekljivo bolj podstuvila kakor izjemna iu brumbovsku postava vkup, kakor vsi uradniški roversi in formuluri ženit-vanjskih knjig. Tako hi se dalo se dolgo in dolgo govoriti in premišljevati, kar pn hi segalo čez kratke mejo onega članka. l'e vse premislimo, bolj iu bolj so prepričamo, do ima 1 " kar se je storilo in opustilo med 21. decembrom 18)17 in 1SII* le potem nekaj vrednosti in veljave, uko so porabi nabrana tvarina pn pregovoru: Ernindn discimus! G ve še se učimo! — Vinn pa, ki se bosin nocoj na slovenskih tleli napihovali iu pri svojem žabjem bankelu z vinom drezali svojo onemoglo „navdušenje in pnrtibus ia-tidelium" in razkazovali svoj „eominers ileutsehtuin", Vam ni za resnico, ni za ustavo, ni za svobodo, ampak samo za krik, da no rabimo oetrojega izraza!
älmiiiliovslwä postava.
2(i. Državni uradniki, ki stojo v zavezi stoječo (pomorske) vojske ali deželno hrambo, uradniki niijvisili zasebnih, rodovniških ali dediiiskib posestev. uradniki javnih zalog, deželnih iu okrajnih zastopov io pa srenj, kterim so dola politično upravo izročena, ako se za to službe tirjnjo dokazi dovršenih pravniških io držiiviioiuiHtiiib študij, potem profesorji iu učitelji na javnih ali zavodih, ki imajo pravico javnosti, med ktere se štejejo tudi učitelji ljudskih šol, inorojo se v vojnem slučaji pustiti v »jih službah, kolikor jih jc neobhoden t rob» z» upravljanje upravitoljsko ali' nčitnljske službo, in sicer po nasvetu dotičnegu ininislm strokovnjaka in z dovoljenjem cesarjevim.
Isto volja glede služabnikov pri pošti, telografiji ali železnicah . v kolikor so neobhodno potrebni, dn se dotične službe redno oskrbuj njo.
S. 27. Kandidati in učitelji ljudskih šol, potem lastniki podedovanih poBostev, ako na tem posestvu navadno stanujejo, gospodarstvo sumi oskrbuje in ako zoniljiščni pridelki zadostujejo, da rede rodovino b oseb, а vendar ne donašajo več kakor 4krat toliko pridelkov, morajo se po svojem uvr-ščetiji v stoječo (pomorsko) vojsko ali v deželno hrambo skozi н tednov vojaško izobraziti v času. ki ljudskemu učenju ali gospodarjenju najmanj ovir doto, potem pa naj se pusto na odpust iu naj se v mirnih časih le še k navadnim vajam v orožji sklicujejo.
2H. Onim \ pomorsko vojsko uvrščenim mornarjem iz poklica, za ktere 22 nima veljave, potem mašinistom se more z ozirom na njili tehnično izobraženost ia po njih izurjenosti za službo mi brodovji v mirnih činih njih dejansko službovanje prikrajšati mi eno leto.
si. 29. Mornarji, ki so se uvrstili v pomorsko vojsko, n obiskujejo domačo mornarsko nli šolo za delanje ladij, imajo se v mirnih časih na odpustu pustiti.
30. Število hrambovski dolžnosti dolžuosti podvrženih, kar sc jih ima uvrstiti v stoječo vojsko ali nadomestivno reservo, naj se razdeli med posamezne krnnovme in dežele po številu njih prebivalcev, v posameznih deželah pa naj se število razdeli po okrajih za novačenje in sicer po razmeri številu za vojaštvo sposobnih.
ij. 31. Rodno novačenje zu stoječo vojsko in za deželno hrambo so vrši vsako leto med 1. aprilom in zadnjim majem, uvrščenje pa 1. oktobra.
I}. 32. Novaki se imajo pobirati izmed onih, ki so v kterem okraji domu in hrambovski dolžnosti podvrženi, po vrsti letnih razredov, med letnimi razredi po žrobni vrsti. To delo vrši zmešana komisija.
Vsi mladi možje rojeni med 1. januarjem iu 41. decembrom istega lota spadajo vkup v letni razred, kteri se zaznaumjo po rojstnem lotu.
K novačenji se imajo poklicati 'A letni razredi.
Vsakemu vojnemu ali pomorskemu oddelku se bodo oddali oni novaki, ki so za to najbolj sposobni; na slednjih želje se bo glodalo kar le mogoče.
Novaki, ki so v mejah dovoljenega števila Se ostali, ko so se vsa sporijnlna orožja in zavodi preskrbeli, naj sc u vrste k regimentu dotičnega dopolnilnega okraju; kolikor jc mogočo naj se v tem okriyi pusto, da se izurijo.
Ko sc je popolnoma preskrbela stoječa in pomorska vojska, ter nadomestnim reserva, uvrstö so ostali zn vojaštvo sposobni poklicanih kletnih razredov vsacega okraja v deželno hrambo.
Hrambovski dolžnosti podvrženi prvega iu drugega letnega razreda se morejo Io začasno v nadomestivno resorvo postavljali, ia jih to ne odvrže dolžnosti staviti se v 2, ali 3. razredu k novačenju,
K undomeativni roservi odločeni naj se po njih prikladnosti zn različne vojue uddellcn znpižcjo v spiske o novačenji, a unj se v mirnih časih puste v svojih meščanskih razmerah, !n v vojnem slučaji se imajo nu cesarjev zuukaz porabiti — kakor to leta kažejo —, da nadopolnijo stoječo ali pomorsko vojsko.
Po dokončani vojski se. pozvani vojaki nndomestivne reservo iz vojne zveze zopet v svoje prejšnje razmerje izpuste.
Tudi oni hrambovski dolžnosti podvrženi, kterim se je v tretjem letnem razredu dalo začasno oproSöenje od službovanja v vojski, stopijo prehajajo v \ letni razred v nadomestivno reservo.
(j. liil. Kednr hi so pri rednem novačenji no mogel uvrstiti kdo, ki iuui dolžnost stopiti v stoječo vojsko, je skrbeti, du se s postavnimi sredstvi pred komisijo postavi; mod tem pil ima v vrsti zapiska za novačenje lin njegovo mesto stopiti prvi sposobni, ki bi bil sicer stopil v nadomestivno reservo.
Vendar se imajo za toliko uonazočih, kolikor jih bo brž ko ne v 4 mesecih po dokončanem novnčenji glede im razmerje poprekšno sposobnosti /nastopilo v stoječo ali pomorsko vojsko, z jmjvečo žrclmo številko nnj-višega letnega razreda uvrščeni zaznamovati za nadomestimo može, in se v rednih razmerah izpustiti zn 4 mesece na odpust,
l)o dokončanega !lti, leta gre dolžnost poravnati zanemarjeno dolžnost ter staviti so U novačenji.
S- !14. Novuški dolžnosti podvrženi, kterih ml vojaške strani ne morajo vzeli v stoječo vojsko ali v deželno hrambo, smejo se pn unsvetu političnih udov komisije predstaviti drugi zmešani komisiji,, ki jih ima še enkrat preiskati in potem razsoditi. Itnzsodbi te komisije se imajo tudi prepustiti tako novuški dolžnosti podvrženi, ki so se že oddali v stoječo vojsko ali v de-
Deklicn si domišljajo, du tum kjer ljubček hudi, rožmarin rodi. t.'e Ijiiličok dekleta s trm straši, da jo ho zapustil, so mu na kratko odreže:
Ce nod ti, Ho drugi lri
Kader se pripeti, da mora liuhčck ljubico zapustili, na pr. dn mora na vojsko iti, tnčns je velika žalost. Ljubica da pri rnzslnnku ljubčku zelen ali rdeč pušeljc, ki je v žolto črno svilo povit ter mu ga z zlaln gumliašnim za klobuk pripne. Njo samico tolažijo drobno ptiči eo in drobno rožico. Kadar ljubčku pismo piSe pravi:
Nožek I mm win,	Vročo krvi,
Srce bol» uliodla,	Pismu pisni»
Veuknj pustila,	Ljub'mii jiunlnla itd,
Lopo tri knptjioo
Kader pa ljubček nezvest postane, je žalost ljubice tolik», da bi nje solza, ako bi nn skalo pala. skalo razklala. Nezvest ljubček nima sreče. Enn narodna pesem pripoveduje, dn jo ljubček svojo slovensko ljubico zapustil, na Nemško šel. j' i Numkinjo vzel. Zakon ni bil srečen. Ni dolgo trajal» iu nezvesti ljubček jo za smrt zbolel. Zdaj so v njem obudi živ spomin na svojo zapuščeno slovensko ljubico. Želijo videti, ter si domišljuje, dn bi po tem ozdravel. , On jej tedaj piSe, ter jo prosi, naj ge pride obiskat, Ljubica pismo prebrav.ši so pikro nasmeje, ter nn konci pesmi reče: Tnk unj bo vsilil giidavcom K »k je moj ljubi bil, K» meno lo ziipuitil, isu Nemkiajo ei jo vzel.
Kader žnlost zapuščene deklico do vrha prikipi prnvi: Pulin poLinknvec Oj ti žnrko ovntja Г Tebe liani trgnliL Okni' srna (ijnln itd,
Hrvatica pa, kot junakova draga, de, dn jej bandjar srce para, Св ljubica in ljubček no moreta skupaj priti, zavolj kakšnih goder zaprek, zdi-ti il jo ona:
Drava in Mura Se atckulo vkup, Jnz in moj Ijubeek Ko prideva vkup.
Ko so ženi imräa v žolnirjn (vojake) vzeli, pravi narodna pesem, da v preveliki žalosti;
Kl voö kitih si las,	Niö ne moglo vliiit njo,
Ogrndok iupuitatn,	Koder bodita, tam tožil»
Sainii doma ukoz jokala,	1'oviodi zvala Vnnoka itit.
Kader deklici, kakor naš unrnd pravi bik venec poje, t, j. kader je po funtu v greh znpeljnim, govori žalostim svojim rožicam naogradku, ktero je prejo tako skrbno gleštaln:
tlazcvetajtc rožice, nli pa no, M;ij no bom dolsl» |iuSeljcn več!
Ali pa zdiliuc:
O joj, o joj, Moj devi&ki utaii I äinoö je bil Nn slamo djati. Posebno se pa zapeljana deklica, matere boji: Knj manica bodo porekla , Co zibka bo tekla ! Po izgubljenem dovištvu vedno joče:
Pleničko je prala N« bistrem potok1, I'a eo milo jokala
Ker ni več deklo itd.	,,, ., ,
(Knn. prill.)