I-:U2E J3K I RAVNATELJ s L J U 3 L J A r i A J TJ O f? I. A 7 I J St. 2 MMU IMlBjHI WimM«ll Ntt v Trsta, v nedeljo, 2. januarja 1927. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Ul pooedalfka. Naročnine: ze 1 mes«c L L—* celo leto L 75.—, v inocemctvo me»ečno i števil 30 stot. — Oglasnina za. 1 mm prostore mmjTja Irfcovske in obrtna oglase L 1.— * L 1.30, oglase denarnih zavodov L prvi strani L 2.— oerart- EDINOS Uredništvo In npravniitvo: Trst [3U ulica S. Franc esc o d'Assaai 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poiilfafo izkJjučno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravniltvu- Rokopisi s« ne vračajo« Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« «EdJnoot» F odu redni** v o v O o r i c i : ulica Giosui Cardueci St. 7, I. n. — Telel. It. 32X Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario. TilZNOST Včerajšnja — novoletna — «Edinost» je nanašala povsem upravičeno, da nas n* 3Gie zaf drževati na poti narod, življenja nikako nepovoljna bilanca. Tok življenjo©trkrat je pa še naš kmet nezaupljiv. Toda ni moj nameri govoriti danes o zadružnem gospodarstvu, ampak pokarati — vsaj v bledih obrisih, — da si more vesten gcxvrx>dar tudi sam zboljšati svoj gospo larski položaj. Ne bom morda našteval kakih gospodarstvo zadevajočih novih fez najdb — kakih novih kmetijskih strojev, tudi ne bom priporočal kakih plemenitejših vrst semen; ena sama besedica je. ki je v današnjih časih zlata vredna. In ta besedica je: Treznost. Kdor tre-zno gospodari, dobro gospodari. Iz treznosti izvirata oni dve lastnosti človekovi, ki sta podlaga vsakemu umnemu gospodarstvu, to sta: pridnost in varčnost. Premišljujmo nekoliko o tej za gospodarstvo tako pomembni besedi. Trezno gospodari oni, ki umno upravlja svojo imovino, vsak dan modro uredi svoje delo, sklepa in premišljuje ter bistrovidno presoja bližnjo bodočnost. Trezen gospodar ne sme biti omahljiv; slučajna nesreča, tudi nekoliko izdatnejša izguba, ga ne sme streti, še manj pa slaba letina. On skuša zamujeno popraviti, sploh ne sme nikdar nič zamuditi. Kdor je trezen gospodar, ijubi svoje delo in svojega dela sadove, zato zna delo tudi cenili. On se zaveda, da je pošteno prisluženi denar težko dobiti. Zato se mu ga zdi škoda zapra^ viii in tako postane — varčljiv Uspehi, ki mu jih prinaša neumorno delo, ga vzpodbujajo še k večjemu delovanju in tako postane — priden. In kdor dospe do te točke, postane še povrhu — srečen, če ne popolnoma srečen — ker, kot vemo iz življenja samoga, popolnoma sre čen ne more biti nihče na svetu. Pa je vsaj srečnejši od onega, ki ne gospodari trezno. Navedel sem nekaj lakonič nih definicij umnega in treznega gospodarstva — sedaj pa se ozrimo nekoliko po naši deželi in se vprašajmo: «Ali se pri nas gospodari trezno ?» Iz splošnih gospodarskih neuspehov bi se drznil reči: Ne! In kje so potem tisti vzroki, oziroma napake, rane nepravega gospodarstva? So — skoro bi rekel — splošnega značaja — značijo gospodarsko smrt, če hitro in pravočasno ne zastavimo zavore. Naša zemlja je bila v svetovni vojni tepena, uničena in še danes se ne more gospodarsko dvigniti. Naše ljudstvo je preveč — sentimentalno, prevelika nesreča ga je strla — dezorientirala. Saj so se skoro vse naše mlade nioči naroda razteple po svetu — s trebuhom za kruhom. Moderno preseljevanje narodov se še vedno nadaljuje in zapušča za seboj globoke brazde v vrstah narodov. In to, kar nam je ostalo, se kruši dan za dnem. Res so sIel-be letine, res so povodnji itd. — I ali najglavnejša nafta napaka je, da ne znamo biti trezni — varč-ljivi in pridni. Poznam gospodarje, ki so brezbrižni, češ: Vseeno je, če se trudim ali pa ne. Itak ne bom nič imel! Tak gospodar ni samozavesten, nima moči, sam sebe slepari, sam sebi laž govori. Nadalje se pri nas gospodari brez vsakega velikopoteznega načrta; le tja v en dan se dela, «samo da gre». Ni prav, ker le z dobrim načrtom in presojano.jem bomo uredili svoj dom in svoje delo, če hočemo, da bo uspelo. Trezen gospodar je podoben inženirju, ki mora napraviti prej podroben načrt stavbe, če hoče, da bo r«s kaj lepega in trdnega dozidal. — Potem ima še naš kmetovalec to prepričanje: «kar je delal moj ded, to moram delati jaz. Če je ded se jal na tej njivi pšenico, jo moram tudi jaz. Če je pokosil ta travnik moj ded s koso in ne s kosilnim strojem, jo moram tudi jaz pokositi s koso!» Bil sem nekoč navzoč, ko so poskušali s sejanim strojem sejati- pšenica. }.Poleg mene |e stal kmetovalec in opomnil: «Ve3te kaj, eno pa Vam rečem, še vedno je najboljše in najbolj „gvišno" z rokoU Trezen kmet bi si mislil drugače. On bi računal, kje pride z manjšim delom bolj poceni do uspeha! Najhujša namaka pri nas je, da se ljudstvo vdaja pijančevanju. V vinorodnih krajih tako ielo, da je resnično ogrožen ves gospod&rski razvoj. Zdi 3e, da je vse pisanje proti pijančevanju — bob ob steno, treba bi bilo začeti z vzgledi, zato bi nam bila potrebna druitva, ki bi odvajala mladino od te preteče nevarnosti, ali po mnogih — mnogih naših krajih — zlasti kjer bi bilo najkoristnejše teh društev ni. Vse to popivanje se vrši ako hladnokrvno in brezbrižno, ia je res čudno. Kot bi ljudi ne--:aj grizlo in radi tega pijejo. Res pa je, da gospodar, ki pije, ne more trezno gospodariti, kot le more delovati stroj brez bencina, obema manjka energije. Tudi s štedenjem potemtakem pri nas ne more iti bolje. Kdor oijančuje, v pijanosti zametuje denar. Slab grospodar je tudi >ni, ki zapravlja denar brez vsakih tehtnejših pomislekov, ne brigajoč se za majhne vsotice, ki jih dnevno meče proč. Če bi si tak gospodar na koncu leta napravil račun, bi videl, kako visoko se je dvignila skupna vsotica tistega drobiža., ki ga je Lako malomarno zapravljal tekom leta. Tudi gospodar, ki je preradodaren, ni dober, kakor ni oni, ki je prevelik skopuh ali <žuii». Kajti kadar se navadi stiskati denar, ga stiska tudi za gospodarstvu potrebne stvari. In včasih je na vsax način dobro riskirati kako vsotico za nakup potrebnih stvari Naš narod Ima že v svojem temeljnem značaju neko Čudno lahkomiselno radodarnost, ki jo pri gotovih drugih narodih ne opazimo. Zato menda nikdar ne bo bogat. Toliko in še več je napak, ki jih ne sme posedovati trezen gospodar, in v današnjih povojnih časih nam je treznost še posebno potrebna v vsakem pogledu, kajti ona je temelj marsikaterim lepim vrednostim, ki so naklonjene lepemu in dobro se razvijajočemu gospodarstvu. Zato bodimo trezni! In premišljujmo o tem ob koncu starega in ob začetku novega D. B. dtmmg monarhisiHna zarota na GrlKem M organizacij v mesta - Vlada zaniknje vesti o nameravanem vojaškem upora ATENE, 1. «EIephtheros Typos» sporoča, da so oblasti izsledile tajno monarhistično organizacijo, katere Člani se naziva jo «Nevidni». Organizaciji načeljujejo monarhi-stični politiki in degradirani oficirji. Očividen namen organizacije je bilo uničenje republike. V posameznih predelih mesta so obla-stva razkrila 114 tajnih društev, ki pripadajo vsa eni in isti centralni organizaciji. Člani teh prevratnih društev so bili oboroženi. Njih vpliv se je kazal tudi v armadi, v kateri zadnje dni ni bilo vse v redu in je vladalo nekako razburjenje in pričakovanje. Kljub temu pa merodajna mesta uradno in z vso odločnostjo de-mantirajo vesti, ki so jih prinesli inozemski listi, da se v Grčiji pripravlja nov vojaški prevrat. Voščila na dvoru RIM, 1. (Izv.) Davi so se vrstile na dvoru običajne ceremonijo ieročevanja voščil kraljevskemu paru s strani najvišjih dostojanstvenikov drŽave. Dvorni sprejemi so se pričeli z dolgim, razgovorom, ki ga je imela kraljevska dvojica s predsednikom vlade on. Mussolinijem. Načelnik vlade je izročil Njiju vel. prisrčna in vdana voščila v imenu vlade in je izjavil, da je prepričan, da tolmači z voščili plemenita čustva italijanskega naroda in fašizma naspram savojski hiši. Kralj se je za-hvalil za lepe besede vladnega načelnika ter je dodal, da % velikim zanimanjem in vročo simpatijo sledi dejanjem, ki se neprestano razvijajo za povzdi-go in blagostanje italijanskega ljudstva. Nato je kraljevski par sprejel viteze najvišjega reda «deirAiv-nunziata» in takoj nato deputacijo senata, ki je bila sestavljena iz predsednika on. Tittonija in nekaterih drugih senatorjev. Deputacija senata se je pripeljala na dvor v zg"od o vinski h kočijah in je bila sprejeta v prestol-ni dvorani Predsednik Tittoni je v imenu visoke zbornice tolmačil najlepše častitke senata. Kralj se je prisrčno zahvalil senatu za vdanostne izraze In se je nato razgovarjal z raznimi člani deputacije. Senatorja Tittonija je vprašal za informacije o delovanju senata in o nedavnem prezidava nju na palači «Madama» ter o preureditvi palače «Giustiniani», ki je sedaj spojena s senatno palačo. Isto-tako se je tudi kraljica razgo-varjala s Člani deputacije. Kmalu za tem je prispela na dvor deputacija posl. zbornice, ki se je letos pripeljala v treh zgodovinskih kočijah, ki so nekoč pripadale velikim toskanskim vojvodom in ki so bile po prizadevanju predsednika zbornice dane na razpolago poslanski zbornici. Tudi deputacija poslanske zbornice je bila sprejeta v pre-stolni dvorani. Kralj je bil oblečen v vojaško uniformo in je imel na vratu ovratnik «Annun-ziate», na prsih pa veliki red Sv. Mavricija, medtem ko je bila, kraljica odeta v krasno in bogato obleko. Skupno s kraljevskim parom se je nahajala; v dvorani tudi princezinja Giovan-na, obdana od dvornih dam in dvorjanikov. Čim je bila deputacija poslanike zbornice uvedena v prestol-no dvorano, je v imenu zbornice podal on. Casertano v kratkem govoru novoletna voščila, rekoč, da smatra poslansko zbornico za upravičeno tolmačiti čustva italijanskega ljudstva, ki združuje svojo lastno srečo s srečo kraljevske hiše. Kralj je izjavil v svojem in v imenu kraljice, da je globoko ganjen od besed predsednika zbornice. Med drugim je izrazil svoje prepričanje, da bo novo leto kakor vedno ugodno poteklo za srečo italijanskega naroda. Kralj in kraljica sta se nato razgovarjala z raznimi člani deputacije glede naj različne j ših vprašanj, kot n. pr. o Neaplju, o Bariju, o izšeljeniškem vpraša^ nju in o 700-letnici sv. Frančiška Aaiškega, in naposled se je kralj precej obširno rarg-ovarjal z on. Locatellijem o vprašanju italijanske aeronavtike. Čim se je deputacija posl. zbornice povrnila v parlament, zbornico, je sprejel predsednik Casertano razne parlamentarce in žurnali-ste, ki so mu izročili svoja voščila. Po deputaciji poslanske zbor- nice so prišli na dvor v svojih uradnih uniformah ministri in podtajnik!, da predajo svoja novoletna voščUa kralju. Popoldne je kralj sprejel g-en. tajnika faAtštovske stranke on. Tunrtija in člane strankinega vodstva, ki so mu isto tako izročili svoja voščila, nato pa še rimskega guvernerja in predsednika ter oba podpredsednika kr. komisije za izredno upravo rimske pokrajine. Mnssottnijev govor pred Slani vodstva fafiistovsks stranka Danes ob 11.30 se je podalo strankino vodstvo v palačo Vi-minale, da izreče novoletna voščila predsedniku vlade on. Mussotlniju in mu obenem izroči izkaznico in novi strankin znak. On. Turatija so spremljali vsi ostali člani vodstva. Generalni tajnik stranke je imel na on. Mussolinija sledeč krar-tek nagovor: «Vodja! Vodstvo fašistovske stranke, ki Se čuti poklicano, da tolmači vnemo in zvestobo ' seh črnih srajc, ni prosilo za sprejem radi tegu, da bi izpolnilo enega izmed običajev, katere vi po fa&istovsfco prezirate, niti radi tegra, da b4 vam obnovilo Izraze svoje udanosU, ki jo vi sami morete in znate presojali, ampak je prosilo za sprejem radi tega., da vam izroči kaenioo in znak stranke, katerr ustanovitelj in vodja ste. .Stran kino vodstvo je mnenja, da vam bo najbolj dobrodotto voščilo — obljuba, katero vam dajemo v imenu vseh, da bočno v novem letu s le večfo vnemo služili na ši stvari s poštenostjo v namenih. in z večjo politično in moralno intra*sigenco, ki bodi iz raz gotovosti, da se bo fašizem brez nepotrebnih nepotrpežiji-vosti dal izoblikovati in vtelesiti v državno moč in harmonijo, katero prevzema vaš duh. Nade napore obzarja ponos: ponos v veri, da stranka nikoli ni bila tako močna in složna, kr: kor je danes, in da ni imela nik dar tako popolni zavesti o te? ki nalogi, katero ste ji pov«rili. Vodja, dovolite nam verjeti, da smo vredni tako velikega poslanstva. To je naše upanje, to je naše voščilo«. Nato je izročil generalni administrativni tajnik stranke on. Musotiniju iskaznico za leto 1027. in novi strankin znak ter strankin koledar. Predsednik vlade je odgovoril sledeče: «Zahvaljuj*na se vam za vaša simbolična voščila. Leto, ki pri čenja danes, bo posebno intere santno. Leto 1926. je videlo ustvaritev korporativne države, v letu 1927. pa bo korporativna država pričela funkcijonirati na polju interesov in na polju predstavništva in sicer najprej na periferiji, potem pa v centru. Tako se bo razvijala z velikim razmahom in med vedno bolj naraščajočim zanimanjem celega sveta velikanska poskušnja velike državne družbe, ki bo organizirana na docela drugih temeljih kot vse ostale državne družbe. Gotov sem, da se bo ta poskus srečno obnesel. Kakor vidite, ima režim pred seboj leto neumornega in plodo-vitega dela. Sporočite tovariše m iz vse Italije, da zahtevam kakor vedno bratstvo med tovariši ter železno in zavedno disciplino za vse». Ko je on. Mussolini z vzklikom fašizmu zaključil - svoj govor, se je poslovil od članov strankinega vodstva. Razgovarjal pa se je kasneje še s strankinim tajnikom on. Turatijem in kom. Ma-rinellijem v posebnem razgovoru. Mm Ažave ii Hilarapa AmeriSka vojno ladje no bodo odpoklicano PARIZ, 1. Zunanji minister Kellog je dementiral vesti o pre-tveznih izjavah predsednika Coolidga, da bo Washingrtonska vlada od poklicala svoje čete iz Nikaragne. Kellog je Izjavil, da bodo ameriške vojne ladje in čete ostale še dolgo v Nikara^ui, kajti dolžnost ameriške vlade je, da skrbi za varnost Življenja in imetja svojih državljanov, ki prebivajo v tistem delu sveta. Razmere v Nikaragni so sedaj take, da ne more nobena izmed obeh vlad, ki se med seboj bojujejo, dati zadostnih jamstev v tem pogledu. Konferenca Male antante BUKAREST, 1. Vladni listi poročajo, da se v kratkem sestanejo zunanji ministri Romunije, Jugoslavije in Cehoelovaške k izredno važnemu posvetovanju. Konferenca se bo topot vršila v Bratislavi. .za aatanovitev ukrajinskega vaoaJHliiča na Poljskem VARŠAVA, 1. Poljska vlada namerava ustanoviti ukrajinsko vseučilišče. Zato je odpotoval v Prago delegat sekcije notranjega ministrstva za narodne manjši i / da se pogaja z ukrajinskimi emigranti. Politika zbKžanja med Francijo in Nemčiio tvori jamstvo za ohranitev mira v Evropi BERLIN, 1. Z uspehi, ki jih je iz vo je val na polju zunanje politike v preteklem letu, je nemški zunanji minister dr. Strese-mann lahko zadovoljen. Vstop Nemčije v Družbo narodov, postopno zbližan je s Francijo, pogodbe z Rusijo in z Italijo — to so uspehi, ki jih morajo priznati tudi nemški nacijonaJci, hudi nasprotniki Stresemannove zunanje politike. Zbližanje med Nemčijo in Francijo pa je tudi velikega pomena za ohranitev mirni v Evropi. To je nagiašal- včeraj tudi Srrand tekom razgovora z ameriškimi novinarji. Dejal je, da bi Francija lahko še pomnožila moč svoje vojske in da bi lahko še nadalje odklanjala vsako sodelovanje z bivšimi sovražnimi državami. Vendar pa bi taka politika neizogibno morala privesti v kratkem času do vojne •Jovega klanja na bojiščih si pa Francija nikakor ne želi. TanStfsRiilfra&Hle stopa spol v ospredje PARIZ, 1. Vprašanje španskih gov prenešeni na poznejši čas Sedaj pa stopa tangersko vprašanje spet v ospredje. Nemiri radi povišanja cen pivu MONCHEN, 1. Bavarcev se j< polastila velika razburjenost rali novih davkov na pivo. V Miin-henu so bili celo po ulicah na-:>iti pozivi na prebivalstvo, naj ^e upre proti novim odredbam vlade. Prišlo je tudi do demonstracij in do spopadov med delavstvom in policijo. Nekaj oseb 1 bilo baje ranjenih. Snežni vinarji na Poljskem VARŠAVA, 1. Te dni so divjali v raznih krajih Poljske strahoviti snežni viharji. Najhujši je bil snežni metež v Vil ni in gornji 9le-'iji. Na železniški progi Bialystok-Brestlitovsk je vihar porušil več >to brzojavnih drogov, kar je povzročilo veliko zamudo vlakov. Isto se je dogodilo v gdanakem okraju. Pomožni vlaki so z veliko težavo odstranili ovire in vzpostavili reden železniški promet. Jugoslavija in Madžarska BUDIMPEŠTA, 1. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da se politika nove jugoslovenske vlade napram Madžarski ne bo izpremenila. Listi zatrjujejo, da bo madžarski parlament - kratkem ratificiral trgovimrKo pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena z Jugoslavijo, nakar se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev konvencij o carinskih tarifih. Napetost med Združenimi državami in Mehiko NEW YORK, 1. Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko je stopila v kritičen stadij, ker odklanja predsednik Calles popustljive predloge ameriških petrolejskih družb. Pričakuje se, da bo ameriški poslanik v Mehiki odpoklican, ako bi družbe vsled odredb mehikanske vlade trpele kako škodo BERLIN, 1. Po vesteh iz Batavi-je, bo 700 komunistov, ki so bili radi udeležbe pri zadnjem uporu obsojenih na težke ječe, deportiranih na kazenski otok Nosa, vzhodno od Jave. Radi praznika so odpadla današnja telefonska poročila Iz Jugoslavije. ! Jt 0&lCWAL*0 MAZILO , ■fif/j v ktocmvtftadimno^^rk, j i0ĆESA ' ! DOBIVA S£ V VSEH LfclUMAH Jpfe1 Filmu mm - fla In S. Pim 1B - Trst BERLITZ-ŠGBG9L Trst, Via Fablo Filxi 23 - ielef. 44-82 Pouk in prevedi v vseh jezikih. Odprl se le SULOH ELEn TRST, C0RS0 GfiRiSftLDl 25 Specijalltteia barvanje lasi Ondulacije - Manicure Električna masaža - Dišave Lastnik LEGHTI G1VSST. S M I L A J O D čUti kri PRSNI SIRUP Izborno sredatvo proti kašlju GLYKOL nnjboljle okr«pčeVft!nn »r«d*1vo Leiana Caskliar.witi - Trst, & MM 42 Lnr tuik: F. BOI.AF! iO itusija ima 169 milijonov prebivalcev MOSKVA, 1. Iz nadaljnjih podatkov o ljudskem štetju na llu-skem Štetju je razvidno, da se vidno, da se jo prebivalstvo nekaterih mest v zadnjih letih zelo razmnožilo. Od leta 1923 se je prebivalstvo nekaterih mest v zadnjih lotih zelo razmnožilo. Od leta 1923 se je prebivalstvo v Kijevu, Odesi in v Krakovu pomnožilo za 72 od sto. Podatki o ljudskem štetju na deželi še niso popolni. Vendar pa vse kaže, da prebiva na Ruskem mnogo več ljudi, kot se je do sedaj splošno mislilo. Že po dosedanjih podatkih sklepajo, da znaša število prebivalcev nad 160 milijonov, ne pa 145, kot je bilo do sedaj splošno mnenje. Ta porastek na prebivalstvu treba pripisova.ti v veliki meri tudi dejstvu, da so ruske oblasti v zadnjih letih tudi za higijeno »nar si kaj storile, tako da za z nagrnu je boj proti epidemijam velike uspehe. Bombni atentati na Koreji BERLIN, 1. Po vesti iz Londona je v Soulu, glavnem mestu Koreje, vrgel neki Korejec bombo v ta-nošnjo japonsko banko. Tri'*1 nameščenci so bili ubiti, pet ranjenih. Istočasno je drug jec vrgel v japonsko banko kuai bombo, ki pa ni eksj la. Domneva se, da sta atentatorja, ?lana tajnega proti japonskega u-Iruženja. Drobne vesti Novo odkritje v Tntankaianovi grobnici Med delom v obeh še nepreiska-nih sobah Tutankamenove grobnice so prišli do presenetljivega od<-kritja. Pad sobo, kjer je ležala Faraonova krsta, se je dobil vhod v druge prostore, ki se nahajajo pod grobnico. Vhod je bil tako dobro zaprt z velikansko ploščo, da se je komaj sedaj odkril po triletnem delu. Plošča ima velikansko težo. Vsi pričakujejo, da bodo novi podzemeljski prostori odkrili največje tajnosti stare faraonske dobe. Odločen župan. V občini Almendralejo v španski pokrajini Badajos županuje Carlos Yelve. Na vsak način je hotel, da bi občinski svet sklenil kazen za one ženske, ki nosijo kratka krila in pristrižene lase. V občinski seji so ga pustili vsi svetovalci na cedilu in županov predlog je padel. Toda ta nenspeh ga ni ustrašil. Iz lastnih sredstev je ustanovil bogato darilo, ki ga dobi najlepše dekle z dolgimi krili in dolgimi lasmi. Mnogi proro-kujejo, da ostane darilo njemu, ker ne bo nobenega dekleta, ki bi se potegovalo za darilo, to pa iz enostavnega razloga, ker ni več v deželi nie dolgih kril ne dolgih las. Božično darilce. Zidarskega delavca Pavla Klo-tza v Scheveningen-u je razveselila njegova žena na sveti večer z devetnajstim otrokom v trenutku, ko so bili zbrani v sosednji sobi vsi ostali otroci, prepevajoč — bf» je popoln mešan zbor — božifn pesmi okrog božičnega drevesca naročajte Id ilrlti „EDINOST" •EDINOST« V Trsiu, dne 2. januarja 1927. DNEVNE VESTI iz starega leta 0 novo V razliko od nedavnih božičnih praznikov, ki jih je spremljal nenavadno hud mraz s snegom in poledico, se je izvršil prehod iz starega leta v novo ob naravnost spomladanskih vremenskih okol-ČČmah. Toliko na Silvestrovo kolikor tudi včeraj na dan novega leta je užival ta pomembni praznik v tem pogledu, bogat božji blagoslov. Dejstvo, da se je včeraj popoldne malo zoblačilo, ni prav nič vplivalo na novoletno razpoloženje, ki je torej prihajalo do svojega popolnega izraza v tipičnih novoletnih oblikah toliko po raznih priljubljenih shajališčih kolikor ludi v gostem in radostnem pouličnem vrvenju v popoldanskih urah. Tudi letos seveda naših slovenskih Silvestrovih večerov v nekdanji — predvojni — obliki ni bilo in zato smo tudi na silvestrovanju v naših vrstah opazili iste pojave kot pri nedavnem božičeva-nju — t. j. naše silvestrovanje se je razčlenilo v nebroj delnih Silvestrovih večerov, ki so se praznovali v tihem idiličnem področju številnih naših družin. Novoletni dan je minil letos nemoteno tudi še v nekem drugem pogledu. Ni bilo letos onega podzemskega opomina, ki je na lanski novoletni dan nepričakovano pretresel v novoletno razpoloženje zazibano prebivalstvo. Pač pa je oživel lanski novoletni potres včeraj v spominu slehernega meščana. Preveč nenadoma je bilo prišlo lansko novoletno presenečenje, da bi bilo dolgo staro leto moglo zabrisati njegve posledice tudi v spominu onih, ki so bili lani tako nepričakovano pozibani. » * * S prehodom od starega leta v novo smo izvršili pri naši «Edino-eta» majhno reformo, ki je nepazljivo oko morda ni niti opazilo. Namesto na pet kolon, kakor poprej, smo uvedli delitev strani na šest kolon, medtem ko ostane tisk isti. Ta neznatna reforma je bila sprejeta v občinstvu z odobravanjem, kot se glasijo poročila o prvih vtisih. Ima namreč ta reforma dve dobri strani, eno bolj estetske narave, drugo bolj praktične. V prvem pogledu so nove kolone brez dvorna v lepšem skladu z naslovom in celotno glavo lista, v drugem pa so mnogo praktičnej-fce za čitatelje. Medtem ko je bil prej list previt črez tretjo kolono, katera se je sekala tako na svoje, je preganjen sedaj točno med tretjo in četrto kolono, tako da so vse kolone cele, kar je udobnejše za čitatelja, kot smo že omenili. • m m Radi včerajšnjega praznika obsega današnja številka le dve strani. _ RaRSna In usiaaa tlela? Kakor smo že ponovno poročali, se bavijo v zadnjem času toliko vladni krogi kolikor vodstvo fašistovske stranke resno z načrtom takoimcnovane ustave dela (Carta del lavoro). Kakšna bo ta ustava in kaj bo vsebovala? Na to vprašanje odgovarja v novoletni številki lista « Lavoro d'italia» voditelj sindikalizma posl. Edmondo Rossoni. Po njegovem mnenju, ki je v tem pogledu kompetentno in tudi v veliki meri odločilno, bo ustava dela vsebovala: združitev vseh socialnih zakonov za zavarovanje za starost, onemoglost, neprostovoljno brezposelnost in proti nezgodam na delu v en sam zakon; zakon o delovni pogodbi, ki bo veljal za vse stanove in bo obsegal tudi zakon o zasebnih uradnikih, kateri se mora zboljšati; socialno skrbstvo se ima poveriti v celoti pravno priznanim sindikalnim organizacijam. Splošna delovna pogodba bo vsebovala tudi določbe, da se bodo delavci sprejemali preko sindikatov, določen bo dopust, disciplinirano bo odpuščanje, uvedeno bo direktno zastopstvo delojemalcev pri podjetju — poleg- drugih manj važnih reforem. Disciplinama trgculne Kakor smo si>oroČili včeraj v vesti našega rimskega dopisnika, je bil objavljen in je že stopil v veljavo kr. odlok-zakon od 16. decembra 1920, št. 2451, ki vsebuje važne določbe o disciplina«ji trgovine. Ta odlok ie bil objavljen v u-radnem listu «Gazzetta Ufficiale» od 29. decembra 192o. in je stopil v veljavo isti dan. Sedanjim trgovcem podeljuje odlok začasno koncesijo, ki velja, dokler se ne spravijo v sklad z novimi odredbami. O vsebini tega važnega odloka bomo obširuo poročali v torkovi številki «Edinosti». SMRTNA KOSA Včeraj po noči, kmalu za tem ko so sirene in topovi šumno naznanjali nastop novega leta, je preminul po kratkem trpljenju Rudi Jevšček. Jedva po kratkih dveh letih sledi svojemu očetu v večnost; mati mu je umrla pred nekaj leti. Bil je še do pred kratkim jake in energične postave, med svojimi prijatelji radi svoje živahne družabnosti izredno priljubljen. Letos, potem ko je obiskoval najprej neapeljsko, potem rimsko univerzo, bi bil moral dovršiti svoje študije. Toda ni mu bilo usojeno... Svojim tovarišem bo ostal v trajnem spominu! Zaroka Včeraj se je zaročila gospodična Mary Furlanova, dolgoletna Članica našega društva, z gospodom Evgenom Štrancar-iem. Čestitamo! — M. D. P. -Tst. kom prepira zalučal kozarec v obraz; zadel ga je ravno v oko. Tomar je šel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik povedal, da se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Tudi uradnik Andrej Stolfa, stanujoč v ulici Udine št. 53, je slabo pričer novo leto. Ko se je ob pozni nočni uri vračal domov, se je sporekel z dvema vinjenima mladeničema. Prerekanje se je kmalu razvilo v preteip, v katerem je Stolfa zadobil precej hucto rano od noža na desnem zapestju. Nasmesto, da bi se podal k zdravniku, se je Stolfa nato napotil proti trgu Liberta, kjer se je pa radi velike izgube krvi zgrudil onemogel. Kmalu potem so ga našli ljudje, ki so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje*. Ta je dal Stolfo prepeljati v mestno bolnišnico._ TELESNA VZGOJA SPORT DANAŠNJI ŠPORTNI NASTOPI Nogomet I. divizija: Igriiče Adria: ob 12.30 Concor-dia-šparta, ob 14.30 Adria-Obzor. Igrišče Trstenik: ob 14.30 Zora- Prosveta. II. divizija: Igrišče Prošek: ob 14.30 Primorje-Val. Igrišče Obzor: ob 14.30 Rocol- Opčine. __ Vesti z Goriškega Lenaesiju Od onu drva, zakar se bo moral pokoriti pet dni. Oproščen je bil Kogoj Ivan iz Bukovice, ki se mu je očitalo, da je kot voditelj vzel pisalni stroj stavbeni zadrugi, ker se- je prepričal sodnik, da Kogojevo dejanje ni bilo kaznivo. Krojač Perillo Vincenc iz Con-trone (Salerno) je oklofutal svojo delavko Erzetič Atilijo. Sodnik mu je prisodil sto lir globe a pogojno. Lastnica kavarne Nov ara je točila alkoholne pijače, vsebujoče nad eden in dvajset odstotkov alkohola, na nedeljo, in je bila zato obsojena na sto in petdeset lir globe, medtem ko je bila radi istega prestopka oproščena Kožmar Terezija, ker se ji ta ni mogel dokazati. RENČE. Zastrupi JenJe? K predvčerajšnji notici o učencu Gorjanu Andreju, ki mu je prišlo slabo in ki je bil pripeljan v goriško bolnišnico z znaki z as trupi jenja, dodajamo, da je revež umrl. Slučaj je Še vedno zagoneten. COKLE lesene za delo na njivah in doma dobite pri Rebcu, Trst, Carducci 36. __1729 gi Iz tržaškega življenja Pretep med sorodniki Sinoči okoli 19. ure je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 33-1 etni težak Andrej Martinolich, stanujoč v ulici Crosada Št. 11, ter si dal izlečiti in obvezati par laJ likih ran na obrazu in vratu. Ko je dobil potrebno pomoč, je mož povedal, da ga je njegova 7-letna hčerka Natalina, ki je te dni bivala pri stari materi, okoli 18. ure prišla obvestit, da njegov svak Josip Ulcigrai pretepa svojo taščo, Martinolichevo mater, bivajočo v ulici Bora št. 7. Spričo te vesti se je Martinolich takoj odpravil tja, da bi branil mater, kakor je bila pač njegova sinova dolžnost. Na tej poti ga je spremljala žena Ines, ki je slutila, da se moža pri sreča-niju ne bosta baš prijateljsko pogledala. Ni se motila. Komaj je Martinolich prestopil prag materinega stanovanja, je Ulcigrai, ki je bil vinjen, planil ves razkačen proti njemu, oborožen z velikim kuhinjskim nožem. Skoro gotovo bi bilo prišlo do krvave tragedije da ni Martinolicheva žena v istem hipu naglo skočila med razjarje-iia moža; po srditem ruvanju se ji je posrečilo, da je z moževo pomočjo razorožila Ulcigraia, ki se je nato spustil v beg in izginil. Tekom borbe pa je pobesneli nasilnež vendarle zamogel parkrat dregniti z nožem svaka v obraz, a k sreči ga ni hudo zadel. Martinolich je bil prepuščen domači oskrbi, ker so poškodbe, ki jih je zadobil, ozdravljive v 6-8 dneh. Dogodek je bil javljen policiji, ki sedaj išče Ulcigraia. Odmevi nraznovanja sv. Silvestra Slovo od starega leta je bilo letos v mestu precej živahno. Ljudje so pač hoteli vsaj za kratek čas pozabiti na vsakdanje križe in težave, zato so se udali več ali manj hrupnemu veselju. Kakor vedno ob takih prilikah, se je seveda tudi to pot zgodilo, da je marsikdo šel v svoji radosti nekoliko predaleč: zlasti prijatelji vinske kapljice so v tem oziru precej grešili. Zato je povsem umljivo, da bo marsikdo imel kak več ali manj neprijeten spomin na praznovanje novega leta. Med temi je tudi 80-letni kovač Anton Tomer, stanujoč v ulici Ruggero Manna Št. 13 Mož je praznoval novo leto v neki gostilni v ulici Commerdale, kjer se je iz neznatnih vzrokov spri z nekim moSkim, ki mu je te- Čukov koledar 1927. Za koledarje res nismo v zadre-Od pratik, vedežev pa do velikih druibinih koledarjev imamo dovolj sredstev za določevanje posameznih delavnih dni in navadnih ter narodnih praznikov. Predstavlja se sicer tudi letos Čukov koledar v navadni zunajni obliki, neki Gasparijevi ne ravno posrečeni sliki. Posrečena je pa mnogo bolj kot prejšnja leta notranja vsebina koledarja. Ni več natrpan kot njegov oboleli oče «Cuk na palci» z že večkrat premletimi obrabljenimi šalami. Še slike niso v toliki meri one slike po naših humorističnih listih predstavljajoče revije polpreteklih mod. Averčen-ko, Twain, jedki Cehov ter veseli NuŠič prepletajo s svojimi kratkimi črticami cel koledar. Vmesne kapice šal te ne morejo prenasititi, ker jim že sledi daljša stvar - humoreska, Črtica. Tečaj za mizarje. Zavod za malo obrt naznanja: V mesecih januarju, februarju, marcu, aprilu in maju 1926. 1. se bo vršil poseben tečaj, na katerem se i>o poučevalo slikanje, lakiranje in likanje lesa. Tečaja se lahko udeleže delodajalci kakor delojemalci, mojstri kakor delavci. Pouk se bo vršil ob nedeljah in praznikih od 8.30 do 11.30 v mizarski delavnici industrijske šole v ulici Zorutti in se prične s 1. januarjem 1927. Pouk bo brezplačen. Delovanje goriških rederjer. V drugi polovici decembra meseca so oglobili mestni varnostni organi, kakor sledi: deset oseb, ker so kolesarile po poteh za pe*-ce, sedemnajfit kolesarjev, ki so bili brez svetiljke in sedem, ki niso imeli zvonca, sedem lastnikov vozov ni imelo tablice, dva nista imela Rtči, petnajst ae jih je pregrešilo zoper predpise mestne policije, deset oseb se je naznanilo radi tatvine lesa na zasebnem zemljišču, štirje vozniki niso imeli prižganih luči, pet avtomobilov je prehitro dirjalo po mestnih ulicah, dve osebi sta pasli na prepovedanem kraju, en pek se je pregrešil, ker je prodajal kruh predrago, dva sta trpinčila živali, Sest vozov ni imelo lastnika naznanjajoče deščice. Skupno osem In osemdeset kazni in glob. Izpred goriške preture. Oproščeni sta bili Pavfiič Amalija iz Grgarja in Miani Marija iz Ločnika. Prva je bila obtožena, da si je prilastila denar o priliki poroke v hiši Mil os ta, druga pa je baie vzela Bregant Mariji tri kilograme grozdja, neki drugi sosedi pa pet kvintalov koruze. Bizjak Josipina, gostilničarka je že v drugo imela gostilno odprto črez policijsko uro. Sodnik jo je obsodil na tri dni zapora in petdeset lir globe in zaukazal. da se mora gostilna zapreti za dobo petnajstih dni. * . Stanta Henrik iz Podgore je vzel DAROVI Ob priliki poroke gospodične Ide Cebron z gospodom Ivotosm Buka-vec je daroval gospod Cebroni L 60 Ljudski knjižnici ter 50 L pevskemu društvu «Hajdrih» na Prošeku. Obilo sreče novoporočencema. Ker gospod Vl-adko Cibic noče plačati samskega davka, se je poročil dne 30. t. m. ter je bilo na: njegovi svatbi darovano L 27 za Ljudsko knjižnico na Prošeku. Iskrena hvala. Obilo sreče! S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloetno vest, da je včeraj zjutraj ob 3. uri po kratki bolezni v dobi 23 let preminul naš brat Rudi Jevšček medicinec Pogreb se bo vršil danes zjutraj ob 10. uri iz hiše žalosti Roiano-Verniellls 500. Marija, Vida, sestri, in ostali sorodniki. DEKLE z eno meščansko šolo išče mesta učenke v trgovini. Draga Širca, Zagon 19 p. Postojna.__15 KROJAŠKA delavnica se proda v sredini Gorice. Naslov pove goriška uprava. 1962 OSLABELI GOSPODJE (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upra- vo tega lista pod št. 1902 ____1902 BABICA. avtorifcirana, sprejema noseč*. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. • VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravništvu proti dobri nagradi. 1950 STROJ za izdelovanje cementne strešne opeke, proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji. 6 SERLITZ-SCPOL vodi v vseh jezikih. Via h a bio Filzi 23, pouk in pre- HIŠA, cnonad&iropna, s štirimi prostori in dvesto sežnjev zemliišča se proda. Sv. M. Magd, sp. 1021._______ MOTOCliV LISTI! V ILOVO odprti .prodajalni Crenmscoii, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gileraj, Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch). ___17 SPLETEN samostojen, premožen, samski gospod želi znanja v svrho takojšnje poroke s pridno, idealno gospodično od 27 do 40 let. Poštena vdova m izključena. Eventuelno tudi pristopi. Ponudbe pod «Rc*$nosU na pravništvo Edinosti tržaško u-1960 RadlotelefNfUfl MEDiGNAJLE di ^ /CIO 0 POMAGA PREBAVI PRKTEMAIUKIM UOAtA 2EJ0 * JE HKUENieitt Nt AR0MATIĆEH v VODI IH 50DAVIC! A.ANTONOPU1D&C TRl£/tZ vie Corooeo-25 sobe, jedilne mobe, kuhinje irred* ne lepote, po nizkih cenah, pr*v-daj a društvo mizarjev, Trst, Carducci 17, prodajalna. ODVETNIK sodnijskl tolmač slovenskega, srbo-hrvaškega In nemškega jezika naznanja, da je preselil svojo pisarno v Via M. R. tmbriani 14, S. Telefon 40-21. 1381 z mazilom Nadaljevalni tečaji dnevni in večerni tečaji. Vpisuje se vsaki S od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Dcželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. Ljudske cene. OPIg^BnBSB ♦♦ BBBBBaB^MI Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po ^starih, nizkih cenah. Ma drobno. Na cte&eio. Največje jamstvo. Viale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 S. PEC S troj f za šivanje, vezenje plete ije, za domin vsako obrtnijo. Potrebščlne TRST. Vi« Mutfa vecehša 3 Napeljave z motor, pogo- 1351 nom. Popravi a. za magiRtratom - -Br^piačen polili v vezenja se bo pričela s ponde!]kom 3« t. velikega, znanega iaiimenta po cenah ki jih določijo sodni izvedenci. Ako nas obiščite se bodete prepričali, da so cene BARZUNA, BOMBAŽEV N-, PLETENIN in VOLNENIH OrtLEK v vseh barvah kakor tudi črnih najnižje, ki jih dobite na trgu. Edina pril ka. PODLISTEK v. TkrHanovskaT N E H E ROMAN (17) Medtem ko sta se oče in hči ®® je vršil nič manj važen razgovor med Rudolfom Iti niegt>vo zaročenko. --Jaz te ljubim, Rudolf, več kakor življenje, __ je rekla Antuaneta, — toda predno ti dam svojo roko, moraš mi nekaj obljubiti. Ali so- seveda. Saj imaš pravico zalitevati od mene kar hočeš. _L Torej mi prisezi na svojo čast in najino liubezen, da se ne dotakneš več kart in ne stopiš nikolf^č k zeleni mizi, na kateri tvegate naše C ^ostlnje našo čast in svoje življenje. Strašna j rte v ki jo mora doprinesti nasa uboga Valerija za krivdo drugih, naj ne bo zaman; jaz ne bi mo*la živeti, ako bi se morala neprestano bati, da utegneš priti na rob propada, ki te požre. Prošlost je zbrisana in pozabljena; toda prisegi mi, če hočeš, da bom tvoja žena, da mi bos tudi v bodočnosti vse zaupal, zakaj medsebojno zaupanje naju je združilo, in da nikdar ne podpišeš menice brez mojega soglasja; le tedaj bova mogla mirno in srečno začeti novo življenje. Rudolf je poslušal z začudenjem in je zardel do ušes; bili so celo trenotki, ko se je čutil užaljen, toda zvoki milega glasu, polni prepričanja, globoka ljubezen poštene ženske dobroti j ivosti, ki je plamtela v vlažnih Antuanetinih očeh, so dosegli namen; njegova lastna vest mu je govorila, da ima ona prav, da je mirno in pravilno življenje boljše od pekla, ki ga je preizkusil zadnje dneve; ljubezen in slaba vest glede Valerije sta napravila svoje. Zadnjikrat je skušnjavec priklical v mladeničev spomin razburljive občutke, ki jih je doživljal v igralni dvorani, in ničeve zabave, ki se jim je moral odreči; toda moč volje je prepodila to omamno sliko; njegove oči so se za-bliskale v plemeniti odločnosti, s polno iskrenostjo so se vprle v nevestine oči, ki je z bolestnim nemirom sledila izrazu njegovega obličja. — Antuaneta, — je rekel in svečano dvignil roko, - prisegam ti pri svoji časti in najmi lju-bezni, da se nikoli ne dotaknem kart m da ti ne prikrijem nobenega svojega dejanja! Vse, Kar ^e tiče obeh, bodi tudi obema znano. Blizu tebe in s jK>močjo tvoje ljubezni mi bo lahko zadeti novo življenje; če bi se še kedaj spotaknil, me bo spomin na ti uro in na Vaierijino ime privedlo zopet na pot resnice. . ^Antuaneta se mu je vrgla v naročje. — Verujem ti, Rudolf, in z veseljem ti izro- ČajnKoV1: Tmladi par vrnil v buduar, je bila Valerija^očetovem objemu.^ _ ^ ^ tudi veselje v dnevih naše nesreče. Evo, pnvedel sem IfVčerko in prijatelja, a naši bedni Vale- njl FriSTeh°besedah se je na grofovem bledem, potrtem obličju pokazal žarek sreče, ^i- Drago dete, — je rekel m jo poljubil na čelo- — bodi srečna, bodi Rudolfov angel varuh, da bi mu nikoli več ne prišlo na um, udajati se takemu neumnemu veseljačenju kakor jaz. Vža Genova 21 & pralnice Carr,še?) Govori se siovensku M Govori se slovenski. __y _ O jaz sem popolnoma poplačana za *voj sklep ki je izvor tolikih blagosti, — je rekla Valerija in poljubila Antuaneto. — Zavest, da postane moja najboljša prijateljica moja sestra, mi je v veliko uteho in upam, da se bo vse bolje izvršilo, kakor pričakujemo. — Zjutraj tistega dne, ko je imela izvršiti tajna Valerijina zaroka, se je stari grof M podal k baronu Mavriciju pl. Goe-ju. Antuanotinemu oskrbniku, in ga formalno zaprosil roke mlade deklice za svojega sina. Zadostovalo je neka, besed, da je bilo opravilo urejeno, ker sta sr bila stara nriiatelja in tovariša iz zavoda. Na pri-SoT^ona glede potratnosti mladega častni, ka, je grof mračno odgovoril: — Ne boj se, Mavrici j, jaz in Rudolf sva ozdravela od prejšnje lahkomiselnosti. Tebi, svojemu staremu, vernemu prijatelju in Weu-jinemu krstnemu botru moram vse povedati. In povedal mu je vse dogodke zadnjih dni brez vsakega prikrivanja ter mu tudi zaupaj Vaierijino prostovoljno žrtev, s katero je njegov* hči odkupila čast vse družine.