Pošlnlna plačana v gotovini. Mesetna priloga »NOVE D0M0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 6, avgusta 1925. Leto I. NOVI Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratne m delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. GLASILO M?. Spisi in dopisi se pogiljajo Uredniitvu »Novega Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništva »Nov*g» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Visoki davki še ostanejo. Vsi smo pričakovali, da bo finančni minister v novih dvanajstinah znižal one davke, ki strašno težo tiščijo zlasti slovenskega kmeta in obrtnika navzdol ter ga ženejo naravnost v obup. To so ugotovili na shodu 21. junija v Ljubljani zastopniki vseh stanov in vsi časopisi, med temi prav posebno >Kmetski list?, glasilo g. Puclja. Toda centralizem nima in ne bo imel ušes za dokazovanje slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev. Nove dvanajstine podaljšujejo veljav-iost vseh tistih davčnih določb, ki na kmeta najhuje pritiskajo. Pretekli teden se je v narodni skupščini glasovalo o dvanajstinah. Za nje sta glasovala poleg radičevcev in radikalov tudi še slovenska poslanca Pucelj in Kele-mina kljub temu, da je v teh dvanajstinah Slovenija najbolj zanemarjena. Kaj mora naš kmet vse prenesti. »Kmetijski list«, glasilo gospoda Puclja, je 15. apr. t. 1. dobesedno napisal sledeče: »Nova bremena, ki jih je za pirhe na-U žil »nacionalni« blok zlasti na preobložena ramena slov. kmeta in obrtnika, so tako strašna in neznosna, da ne moremo molčati... Vedno večje dajatve, a po drugi strani manjši prejemki; vse to vodi v sigurno in naglo propast slovensko kmetijo in slovensko obrtništvo. Mi smo zato že pred volitvami svarili podeželsko prebivalstvo, kakšna nevarnost mu preti, če bo zaupalo svojo usodo advokatom, bankir-jpm, profesorjem in duhovnikom (Kmetijski j5' ic dobro vedel, da so vsi duhovniki glasovali proti dvanajstinam, a vendar '°Pne p0 njih vprav zato, ker so katoliški duhovniki. Pripomba uredn.), ker smo ve-' da ta gospoda ne pozna težav, ne meta, ne obrtnika, a da tudi nima srca zan)e...« e 'c p'sa' Kmetijski list, glasilo Kl|clja, pred dobrimi tremi meseci. Danes pa je g. Pucelj sam glasoval za dvanajstine, ki prinašajo vse tiste davke, ki jih obsegajo prejšnje dvanajstine, in katere je proklinjal Pucelj v Kmetij skem listu. Pretekli teden se je namreč v narodni skupščini yršilo glasovanje za nove dvanajstine, to se pravi za vse tiste davke, ki so dosedaj tirali slovenskega kmeta in obrtnika v gospodarski propad. In še naprej I Dne 21. junija, torej pred dobrim mesecem, se je v Ljubljani vršil shod proti prevelikim davkom, ki so jih naložile prejšnje dvanajstine. Na shodu je govoril tudi g. Pucelj ter opravičeno bičal ogromne davčne zahteve, ki se stavijo slovenskemu ljudstvu. Govoril je dobesedno takole: »Nič ne bomo dosegli s čakanjem in pa s pohlevnostjo, ampak samo, če odločno zahtevamo, kar nam gre,.. Včeraj smo dobili na seji strašen udarec, kakršnega doslej še nismo dobili. Dranajstine so se ponovile v sramotni obliki,« Tako g. Pucelj pred dobrim mesecem. Danes, t. j. 29. julija, pa g. Pucelj mirno glasuje za iste dvanajstine, ki jih je pred mesecem dni proklinjal v Ljubljani kot sramotne. * * * In še naprejl Dne 1. julija je pisal Kmetijski list, glasilo g. Puclja dobesedno: »Ali se ne boste vi vsi, ki trpite na vnebovpijočem (podčrtali mi) obdavčenju, dvignili... Ali se bo še našel med Slovenci človek, ki bo podpiral stranko, katere poslanci glasujejo proti znižanju osebne dohodnine ... Danes, niti čez en mesec dni pa glasujeta slovenska poslanca g. Pucelj in g. Kelemina za dvanajstine, ki podaljšujejo vse prejšnje davke in so proti znižanju osebne dohodnine. * * * Ljudje božji, sedaj pa sodite I Navajali smo samo to, kar je pisal Kmetijski list in to, kar je storil g. Pucelj, Gorenjski kmet: Nepremično krmilo. Dovolite, g. urednik, par besedi k uvodnemu članku, ki ga je priobčil Do-brovski kmet v Domoljubu št. 28. V članku kaže pisec na žalostno gospodarsko stanje našega kmeta, ki omahuje pod težo davkov, ki so toliko hujši in neznosnejši, čim bolj pada cena kmet-skim pridelkom, zlasti živini. Kot zaključek svojega članka kliče iti poziva pisec davčno oblast: Krmilo v drugo smer! K temu pozivu kratko besedo. Resnično je to: kmet se bo zgrudil pod težo davkov, ki niso v nobenem pametnem razmerju več z gospodarsko močjo. Kmetova gospodarska moč kar vidno pada in sicer hitro — davki pa se višajo dan za dnem. Resnično je tudi to: naša davčna oblastva še mnogo, mnogo več iztirjajo kot država zahteva. Saj Slovenija plača cele desetine milijonov več, kot ji je po proračunu predpisanega. Vlada, ki ima smisel in srce za slovenskega kmeta, bi rekla: znižajmo davke, da vsega ne uničimo in s tem še same sebe povrhu — uradniku pa bo rekla: pamet! Poberi toliko, kot ti je predpisanega. Vlada pa tega ni rekla in ne bo rekli. Zakaj ne? Zato, ker ji je čisto všeč, če Slovenija plačuje; saj čim več denarja pride v Belgrad iz Slovenije, tem več ga ostane doli in tem manj je treba plačevati drugim pokrajinam. V vladi pa Slovencev sploh ni, kadar pa so, so v taki manjšini, da nič ne pomenijo. Kdo drugi kot bel-grajska vlada pa po centralistični ustavi nima nič govoriti in ukazovati, ne radi višine davkov ne uradništvu. Zato bo klic: »Krmilo v drugo smer« ostal klic vpijočega v puščavi. Edina rešitev je: ustvariti se mora oblast, ki bo odločevala o slovenskih davkih in lahko ukazovala davčnen\u uradništvu. t« Te oblasti pa nimamo, ker nam jo je centralistična ustava vzela. Tako oblast nam more dati samo ivtonomija, samouprava. Šele, ko bomo imeli avtonomijo, bomo dobiji v Sloveniji oblast — deželni zbor — ki bo imel pravico nalagati davke in ukazovati uradni-štvu. Dokler pa bo to pravico in moč imel samo belgrajski centralizem, bo davke za Slovenijo nalagala večina v Belgradu, ki ne bo nikdar slovenska in bo ukazoval uradništvu ministrski svet, ki tudi nikdar ne bo slovenski. Krmilo, katero naj bi se obrnilo v drugo smer, pa je, dokler imamo centralnem, nepremično. In kar moram končno dodati, je to: Slovenski kmet nikdar ne bo mogsl .tovolj oceniti škode, ki nam jo je povzročil centralizem, za katerega sta glasovala Pucelj in Žerjav, ki še danes visoko držita centralistično zastavo — v lastno korist, ne pa v korist slovenskega kmeta. V drugem pa Dobravskemu kmetu dajem popolnoma prav. Nov napad na kmetske in obrtniške žepe. Pretekli teden je linančni minister k predloženim dvanajstinam nenadoma priložil nov dostavek, v katerem je določeno, da industrijska podjetja, banke, delniške družbe in železnice plačajo največ le 100 odstotkov občinskih in 50 odstotkov drugih doklad. Pri nas jc mnogo občin, v katerih se plačuje po 300, 400, 500, celo 1000 odst. doklad. Ce bi obveljal gornji predlog, bi najmočnejši davkoplačevalci plačali le malenkost, občine bi gospodarsko propadle ali pa bi svojim revnejšim občanom morale naložiti toliko večje do. klade. Naši poslanci so takoj najodločneje nastopili ter zlasti med srbskimi in hrvatskimi poslanci agitirali proti tej določbi. Dr. Korošec je šel k linančnemu ministru ter pojasnil, da njegov predlog pomeni gospodarsko propast neštetih občin in da jc zato nesprejemljiv. Finančni minister je potem izjavil med govorom poslanca Skoberneta, ki ga je pozval, naj se vendar v novih dvanajstinah davki znižajo, naslednje: Saj sem umaknil določbe glede doklad, kar je zahteval dr. Korošec. V vsem pa Vam ne morem ustreči.« Tako so naši poslanci preprečili nov strahovit napad radičevsko-radikalne večine na kmeta in obrtnika. Gmotni položaj našega dijaštva Naši »naprednjaki« so se že od nekdaj prizadevali dobiti slovensko akademsko mladino na svojo stran. Ta cilj so imeli zmeraj, pot pa, ki so jo ubirali do njega, ni bila vedno ista. Stara njihova generacija se je skušala uveljaviti s svojimi idejami in priznati mrramo, da so imeli pod Stritarjem, Jurčičem in Tav- I čarjem na slovensko dijaštvo res velik duševni Vpliv. Mlajši rod »demokratov« pa je idejno preslromašen, da bi se mogel med dijaštvom duševno uveljaviti, zato ga hoče obvladati m a-t e r 1 j a 1 n o , kupiti s podporami njihove* pre- pričanje ter jih vzgojiti v pokorne hlapce, Njih politika v tem pogledu je dobro premišljena ln dosledna. Zgledi za to so predvsem postopanje demokratov z akademskim kolegijem, ki so ga kupili z javnim denarjem, pa so ga sedaj pretvorili v stanovanjski dom izključno za svoje pristaše; ti pa si morajo to milost prislužiti in biti zmeraj pripravljeni nemudoma se odzvati, kadar jih n. pr. kliče boben na boj na »divje klerikalce«. Ravnotako so skušali osvojiti bivše »Podporno društvo jugosl. akademikov«, ki je podpiralo vse dijake brez razlike prepričanja. Ker se jim to ni posrečilo, so ga uničili s tem, da so mu odvzeli vsako državno pomoč. Naši akademiki so bili takrat prisiljeni s pomočjo prijateljev osnovati si svoje lastno »Dijaško podporno društvo«, ki že tri leta vzdržuje v Mar-janišču menzo s povprečno 150 člani. Dosedaj še ne doseženi višek strankarskega sovraštva napram dijaštvu, ki nima posluha za n,'ihov boben, pa so pokazale letos pri razdeljevanju državnih podpor. Mesto univerze jc odločalo o tem, kdo jih dobi, tajništvo demokratske stranke v Ljubljani) In tako se je zgodilo, da so od vseh 140 štipendistov ljublj. univerze dobili podporo le štirje naši člani in še ti po pomoti! Če prištejemo k tem razmeram še naš splošno slab gospodarski položaj, uvidimo, da pota našim akademikom niso bila baš postlana z rožicami, zlasti še, ker so po večini sinovi revnih delavskih in kmetskih družin. Naše »Dijaško podporno društvo« v Marjanišču se je zavedalo resnosti položaja in si je pod pokroviteljstvom preč. g, prošta A. Kalana neumorno prizadevalo zbrati zadostnih sredstev za pomoč našftn akademikom. To se je v preteklem Šolskem letu precej dobro posrečilo, za kar gra iskrena zahvala predvsem vodstvu Marjan^ča našim prijateljem v mestu in na deželi, zlasti preč. duhovščini ln Marijinim družbam ter vsej javnosti, ki je imela za naše kat. akade, mike zmeraj odprto srce in odprto roko. Naj navedemo ob tej priliki nekaj podatkov iz delovanja tega društva. Stalnih članov menze je bilo v letu 1924-25 cikrog 150, med Umi 15 Slovencev iz zasedenega ozemlja, 2 iz Koroške, 14 tovarišev iz Hrvatske ter 2 Rusa. Menza je izdala 17.618 kosil ter 16.106 večeri), poleg tega še podpore v gotovini tovarišem na izvenljubljanskih univerzah. Skupni izdatki so znašali 197.812-75 Din, ki so se kriil s sledečimi prejemki: vplačila članov za hrano 110.547— Din, darovi v denarju 46.992— Din, v blagu (živila!) pa 40.273-75 Din. V bodočem letu namerava odbor društvo še razširiti ter pritegniti v krog podpirancev tudi še srednješolce. Potreba po dotoku čimveč mladih, čilih inteligentov postaja namrci zmeraj večja, število študentov z dežele pa vsako leto manjše. To povsem razumemo, ker naš kmet in delavec ne zmore več velikih stroške v za študiranje. — Uramo, da se bo i blagohotnim sodelovanjem naše zavedne javnosti posrečilo pomagati tudi v tem pogledu, Kaši mladi inteligentje, ki so izšli iz »Dijaškega podpornega društva«, pa se bodo vedno s hva-leSnostjo spominjali, kako jim je nared v najtežjih dneh stal ob strani, in bodo smatrali prejete dobrote za kaj ital, ki so od njega obresti dolžni v obliki dela odplačevati nazaj narodu - daro ,-ateljul IA HLADA DAflA lahko nese po pranju svojega žc tako velikega sinčka domov, saj pere s terpenH-novlm .GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi i .GAZELA*- milom. ELA HIIO »Domoljubov« naročnike-?,amudniko opozarjamo tem potom, da bomo s prihodnjo številko ustavili list vsem, ki nimajo polno plačane naročnine do konca tekočega leta. Kdor se čuti prizadetega in želi list redno dalje prejemati, naj nemudoma do pošlje primanjkljaj na naročnini. d Podpore posojilnicam, ki so bile učlanjene v graškem Verbandu in so ob prevratu izgubile svoje vloge, se bodo koučno na vedno dreganje in neprestano zahtevanje naših poslancev zlasti poslanca Pušenjaka vendarle začele izplačevati. Dosedaj je določenih 500.000 dinarjev. To postavko — le da je bila višja — je svoj čas že minister dr. Kulovec postavil v proračun, sedanji finančni minister jo je na izrecno zahtevo naših poslancev vendar enkrat odobril. Boj naših poslancev za to vsoto je trajal celi dve leti — dokaz, kaj in kdaj se v Belgradu doseže. d Doni duhovnih vaj v Ljubljani je pretekli petek blagoslovil prevzv. knezo-škof dr. Jeglič. Dom je zelo priprost, toda silno lep in svetel. Ima 28 sobic za udeležence duhovnih vaj, katere se bodo vršile vsak teden za različne stanove. Prve bodo po Vel. Šmarnu za duhovnike. d Zadnjega skupnega romanja na Vi-šarje se je udeležilo 253 ljudi. d Novi župnik v Fodlipi pri Vrhniki je g. Jože Gnidovec, doslej župnik pri,Sv. Križu pri Litiji. d Za župana v občini Trebeljevo v litijskem okraju je bil dne 30. julija t. 1. zopet izvoljen g. Josip Gale, kateri je bil radi svojega političnega prepričanja 7. februarja odstavljen in preganjan. Za svetovalce so izvoljeni gg. Končina Anton, Mam Anton, Janežič Jožef, Končar Peter, Vo-zelj Jožef, vsi odločni nristaši SLS. Župan in svetovalci so takoj po vo-litvi, po g. sreskem poglavarju, ki je bil navzoč, bili zaobljubljeni, ter bodo dne 8. t. m, od gerenta prevzeli občinske posle. Naj bi občini, kateri je PP režim napravil krivico in otvoril boj za načela strank, po sijajni zmagi SLS pod vodstvom župana g. Galeta napočila nova doba, posvečena gospodarskemu blagru občanov in prijateljstvo naj veže srca vseh občanov v edinosti. d Ncvi župan. Občina Mošnje je po dolgem času zopet prešla v tabor SLS. Izvoljen je za župana g. Silvester Pangrc, posestnik s Spodnjega Otoka. Svetovalci so vsi pristaši SLS. d Naša obmorska kopališča so letošnje leto izredno dobro obiskana. Vzrok nizke cene in polovična vožnja. d Nova hiša Okrožnega urada za za-yarovanje delavcev v Ljubljani je dovršena je stala 8 milijonov kron več, kot jc bila preračunana (II). Stane 48 milijonov kron. Hiša stoji na Miklošičevi cesti nasproti sodnijske palače. d Za ravnatelja Okrožnega urada za ^varovanje delavstva za Slovenijo je bil »voljen dr. Jože Bohinc. Socialista Koc- murja, ki je res strokovnjak in ki je ves urad uredit, so prestavili v Zagreb, ker je avtonomist. Dr. Bohinc je liberalec in mu delavstvo zato ne zaupa. d IGO dinarski ponarejeni bankovci zopet krožijo med ljudmi. Uradnega popisa teh bankovcev dosedaj še ni. d Polovična vožnja ■■ za III. gorenjski orlovski tabor v Radovljici. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je dovolilo za tabor v Radovljici polovično vožnje za vse proge v Sloveniji in sicer za 8., 9. in 10. avgusta 1925. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek do Radovljice, ki ga pusti žigosati na obratni strani z mokrim postajnim žigom. Listek se v Radovljici ne odda, ker velja ta listek v zvezi s potrdilom o udeležbi na taboru tudi za vožnjo nazaj. Potrdilo o udeležbi prejme vsak dne 9. avgusta 1925 na taboru v Radovljici. d Romanje na Brezje. O priliki III. gorenjskega orlovskega tabora, ki bo 9. avgusta 1925 v Radovljici, gredo udeleženci tabora lahko tudi na Brezje in Bled, in sicer v soboto pred taborom ali v pone-neljek po taboru, ker je polovična vožnja dovoljena za 8., 9. in 10. avgusta 1925. Na Brezje je samo eno uro pešnoda, na Bled pa poldrugo uro. Ne zamudite ugodne prilike! d Na IIL gorenjskem orlovskem taboru v Radovljici se bodo prodajale vstopnice k telovadbi (stojišča) po 3 Din in ne po 5 Din, kakor je pomotoma tiskano na plakatih. d Razmejitvena komisija med Jugoslavijo in Italijo za cirkniško občino je dokončala svoje delo, seveda skoro povsod v škodo naših posestnikov. Centralistična vlada, v kateri so sedeli liberalci, se zato ni dosti brigala. d Olajšave za kopališča. Na podlagi svoječasne interpelacije poslanca Škulja je minister nar. zdravja izdal tudi letos oglas, ki se tiče oprostitve taks v državnih zdraviliščih za gotove osebe. Med drugim imajo pravico do oprostitve taks sledeče osebe in sicer v celi kopališki sezoni: 1. Invalidi in njih družine, ako jim zdravljenje odredi domača krajevna invalidska zaščita ali uradna pristojna policijska oblast. 2. Družine padlih in umrlih vojakov, ako plačajo manj kot 30 Din neposrednega davka od zemljišča ali osebnega dela. V družino vojakovo spadajo žena, otroci in starši. 3. Siromašni ljudje, ki plačajo letno pod 10 Din neposrednega davka na zemljišče ali od osebnega dela. Izven glavne sezone organizirani delavci, s potrdilom okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter siromašni dijaki vseh šol s potrdilom šolskih oblasti in spričevalom uboštva. Po8lanec Škulj je vložil na ministrstvo saobračaja prošnjo, da se zgoraj naštetim prizna brezplačna vožnja v zdravilišče in domov. d Za po povodnji poškodovane v Šmart-nem ob Paki je poslanec Pušenjak vložil predlog za podporo. d Davek na delavce. Naši poslanci so podvzeli odločen boj proti novouvedenemu davku na delavski zaslužek, ki tudi kmete zelo zadene. Finančni minister pa je odnehal samo toliko, da so davka prosti poljski dninarji in delavci pod 18. letom ter zaslužek pod letnih 5000 Din. Davek ne more v nobenem slučaju več znašati od 3.3 odstot. zaslužka. d Proti kmetom. Znano je, kako je prejšnja vlada, v kateri je sedel dr. Žerjav zvišala carinske poalavke za uvoz tistih potrebščin, ki jih kmetje najbolj rabijo, n. pr. za poljedelske stroje, umetna gnojila, galico itd. Radi te nove carine so se navedeni predmeti v cenah dvignili tako visoko (n. pr. nekateri stroji kar za 5000 K), da kmetu ni mogoče jih nabavljati, posebno ker na drugi strani cena kmetskim pridelkom pada. Na pobudo naših poslancev ie sklical Glavni sadružni savez v Belgradu sestanek poslancev in strokovnjakov. Sestanek je vodil naš poslanec Pušenjak. Govoril je tudi poslanec Škulj. Zelo mučno je vplivalo, da se Pucelj za stvar ne briga. Na sestanku se je obdelalo, kaj se mora v carinskih postavkah izpremeniti v korist kmetu ter tozadevne predloge poslali finančnemu ministru. d Nov nikljast denar. V Belgrad j« došla prva pošiljatev kovanega drobiža pot 1 in 2 dinarja. Napisi so samo v cirilici. d Vso škodo po povodnji cenijo leto« uradno okrog 900 milijonov dinarjev. d Umrl je na Dobravi pri Jesenicah' zlatomašnik č. g. Jakob Kalan, župnik v pokoju. Star je bil 83 let. N. v m. p.l d Umrla je dne 26. julija vobče spoštovana žena Ana A v b e 1 j iz mlina pri Kunštu, v župniji Vače, stara 75 let. Letos bi praznovala s svojim možem zlato poroko. Prizadeti družini naši sožalje, pen kojni dobri ženi pa večni mir in pokojl d Neurje. Pretekla nedelja je bila zopet dan nalivov, viharjev in neurij. Zlasti je trpela ljubljanska okolica, kjer je lomilo veje in prevračalo kozolce. V Ljubljani je odlomljena veja padla na 40 letnega pekovskega pomočnika Antona Rupnika in mu prebila lobanjo. Padel je v nezavest ter še isto noč v bolnici umrl. d Požar. V nedeljo je treščilo v gospodarsko poslopje g. župnika v Kresnicah. Slučajno navzoči gasilci iz Litije so rešili iz hleva živino, poslopje pa je do tal pogorelo. d Požar na Igu. Gospodarsko poslopje je do tal pogorelo posestniku Pavlu Erjavcu. Živino so rešili, seno pa je segorelo. Škoda je krita z zavarovalnino. Gasilno društvo je prihitelo s preluknjanimi cevmi, zato se ni moglo dosti gasiti. Zastave in paradnih uniform društvo nima preluknja-nih. Komandirajo liberalci, zato je stvar v redu. d Sirela ubila deklico. Iz Loškega potoka poročajo: Dne 28. julija ob 12. uri nas je napadla nevihta z nalivom in točo. Ljudje letos z veliko težavo spravljajo seno po naših lazih. Tako je bilo tudi ta Največja iz vsakovrstnega sukna in hlačevine za mojlce oblek« A. & E. SKABERNE - Liublfana, Me»W btf 10. 3' dan. Hiteli so, da pospravijo še kaj pred nalivom. Na lazih med Retjami in Starim trgom so spravljali seno Mihovi iz Retij, Ko se je vsul dež, so stopili pod samotno drevo. Ko je v okolici treskalo, sta mati in sin bežala izpod nevarne strehe, 15 letna Marija Košmerl pa je vztrajala pod streho, dasi jo je mati klicala, naj beži. Medtem je enkrat hudo treščilo. Ko se je po nalivu mati vrnila k hčeri, jo je našla mrtvo ležati. Strela je zahtevala svojo žrtev. Deklica je imela razbito uho in ožgane lase, d Automobilske nesreče. Grozni auto-mobilski nesreči na cesti Kranj—Ljubljana, katere smrtna žrtev je bil škofjeloški trgovec Ziherl, sta sledili pretekli teden dve nesreči pri Rakeku na Notranjskem, V velikem diru so nekemu automobilu počila kolesa, auto se je prevrnil in pokopal pod seboj šoferja, ki so ga našli ljudje nezavestnega, smrtnih poškodb pa ni imel. Drugi dan sta trčila skupaj automobil barona Gicza iz Čabra in čisto nov automobil nekih Hrvatov, ki so automobil uprav kupili v Trstu in ga peljali na Hrvatsko. Baron si je zlomil roko, drugi so tudi precej poškodovani, automobila sta pa nerabna. Vozila sta oba na isti strani in je bila tako nesreča neizogibna. Naši šoferji se sploh zelo pritožujejo čez Hrvate, da sploh ne znajo voziti. d Hudo se je z ženo spre ti, K Gruberjevemu kanalu v Ljubljani je pritekel neznan moški, se vlegel na Škarpo in hete! skočiti v vodo. V zadnjem hipu sta ga no-grabila dva stražnika, katera so poklicali navzoči, ki sta moža potegnila na cesto. Je mizarski pomočnik, ki js povedal, da se je hotel utopiti, ker se je spri z ženo, d Tudi omedfevica ne pomaga. Na Sušaku so zasačili zagrebškega trgovca Mošo Silbersteina v trenutku, ko je vtihotapil dva velika ročna kovčega svile. Sil-berstein se je izgovarjal, da sploh ni vedel, da je 6vila podvržena carini; dalje se jc izgovarjal, da svile ni kupil za trgovino, ampak za svojo ženo in sorodnice. Pa ni nič pomagalo: obsodili so ga na 80.0CI) Din globe. Ko je Silberslein to slišal, je — omedlel. Kar pa tudi ni pomagalo. Prepeljali so ga v zapor, kjer je Silberstein končno podpisal ček za 80.000 Din, d VoiaSki odgovori so v zadnjem času v »Domoljubu« odpadli, ker je naš referent za vojaške zadeve delal zadnji pravni izpit na univerzi in radi tega ni imel časa za sestavljanje odgovorov. Prosimo oprostitve. Prihodnjič zopet nadaljujemo. d »Zaročenca« (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Btidal. Izdala in založila Na-rodnja knjigarna v Gorici v letu 1925. Za Jugoslavijo (franko) broširanemu iztisu 85 Din, vezanemu 95 Din, Obsega 576 strani in 36 slik. Velikost 18X25 cm, — Slovenci smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana »Zaročenca« (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842, po dvajsetih letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzoni. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman »Zaročenca « prava duševna hrana vsega naobraženega '41 p Nezadovoljstvo v Radičevi stranki. Izdajstvo Radičevcev je povzročilo na Hrvatskem veliko razburjenje. Radičevi volivci postajajo zelo nejevoljni, ker je Radič postal centralist in tako strašno Hrvate potegnil kot ne zlepa kakšen politik v zgodovini. V Radičevem klubu, ki je že izgubil 4 poslance, še vedno vre in je verjetno, da bodo izstopili še nekateri poslanci. p Poslanec Paeelj se silno trudi, da bi postal minister kot zastopnik Slovencev. Vprav zato je glasoval za podaljšanje sedanjih davkov. Pa se zdi, da ne bo uspeha, ker se ga radikali branijo. Pucelj nas bo radi te novioe ozmerjal s političnim lopov-stvom — toda z zmerjanjem se nobena resnica ne spravi s sveta. p Eadič jim je všeč. Naši liberalci, ki so skozinskoz psovali Radiča, so nenadoma postal? z njim zadovoljni. Ne zato, ker se jc odrekel samostojnosti hrvatskega naroda ter se docela udinjal centralizmu in tako postal državotvorni element — kaj se liberalci menijo za državo, če niso pri kasah — pač pa so zato postali zadovoljni, ker jc Radič udaril proti katoliški veri ter izjavil, da je treba Hrvate odtrgati od Rima ter jim d?.ti čisto novo vero. Herod in Pitat s?ta postala prijatelja, ko ie šlo zoper Kristusa. To jc stara zgodba, ki se vedno ponavlja. p Politično lopovstvo. »Slovenec« je prinesel pred mesecem dni novico, da je Pucelj prosi! za sprejem v Radičev klub. Kmetski list je to odločno tajil ter ozmerjal .Slovenca* u političnim lopovom. Ni minul mesec pa je bil Pueclj v Radičevem klubu. p Pasič se zdravi v Karlovih Varih in sc rnu zdravje baje hitro zboljžuje, sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje visokokul-turne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbeg napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropov in požigov od strani razbrzdanih plemičev, V (o skrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna žaloigra lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta končno dosegla svoj cilj — poroko. Oprema knjige je prav okusna, slike jasne, pSpir dober, kar dela čast Narodni knjigarni, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to veličastno knjigo, G. Andrej Malgaj, kovač v Trbovljah sporoča tvrdki D. Čebin, zaloga koksa v Ljubljani: Nemški plinski koks je prvovrstna roba za kovače,katerega morem vsakomur priporočati, ker je jako nagel za železo greti. V kratkem Vam pošljem 20 vreč, da mi pošljete še te vrste koksa. Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«! -- Pred odstranitvijo krvavega režima v Bolgariji. Bolgarska Cankova vlada, ki je tekom zadnjih mesecev pomorila na stotino nedolžnih političnih nasprotnikov se nahaja v zelo težkem položaju. Doma ne uživa, prav nobenega zaupanja, drže jo le še bajoneti; po svetu pa je tudi prišla ob ves kredit. Vse kaže, da se bodo morali morilci v najkrajšem času umakniti z oblasti. Kakor se poroča, je te dni kralj Boris poklical k sebi predsednika Cankova — gotovo pod pritiskom inozemstva in mu povedal v obraz, da je v Bclgairji dovolj krvi in mu čisto resno svetoval, naj gre v pokoj ter svoje mesto prepusti možu, ki nima svojih rok omadeževanih s krvjo nedolžnih. (Jankov je izjavil, da je pripravljen odstopili, če bo nova vlada poskrbela, da bodo ostali sedanji ministri za neštete umore nekaznovani. Kralj je nato poklical k sebi voditelje opczicijonalnih strank in se z njimi posvetoval o spremembi režima. Poravnan spor med našo državo in Bolgarijo. Ker je bil v Bolgariji ubit tudi nek naš državljan, je naša država prepovedala Bolgarom potovati v našo državo, Sedaj je bolgarska vlada obljubila izplačati odškodnino za ubitega našega državljana in je zato zopet dovoljeno Bolgarom potovati v našo državo. Dr. Seipel posredovalec med Vatikanom in češko vlado. Listi poročajo, da je češkoslovaška vlada naprosila bivšega avstrijskega ministrskega predsednika dr. Seipla, ki se nahaja v nekih čeških topli; cah, da posreduje v sporu, ki je nastal radi Husove proda ve med češkoslovaško vlado in Vatikanom. Med Nemško Avstrijo in Nemčijo so vizumi odpravljeni. Če hoče kdo potovati v tujo drŽavo, mora imeti potni list, ki ga mora predložiti tudi zastopnikom dotične države v podpis, šele, ko ta da svoj podpis (vizum), kar pa je združeno z vilikimi stroški, se lahko potuje. Sedaj sta Avstrija in Nemčija vzajemno odpravila vizume, s čimer bo potovanje znatno olajšano in združeno z znatno manjšimi stroški. Želeti je, da bi tudi ostale države odpravile vizume, Madžari napadli medzavezniško komisijo. Pretekle dni ie prišla v Subotišče med-zavezniška komisija radi neke preiskave. Pred njenim stanovanjem se je zbrala velika množica občinstva in je vprizorila burno demonstracijo proti komisiji. Demonstranti so celo vdrfc v palačo, vendar so ji" orožniki razgnali. Vsled tega dogodka s° tuji poslaniki vložili pri madžarski vladi svoj protest. Vlada je radi teh dogodkov izrekla svoje obžalovanje in je obljubila krivce kaznovati. Spor med radarji in lastniki rudnik«' v Angliji. Angleški lastniki rudnikov so sklenili rudarjem znižati plače. Vsled tega je nastalo med rudarji velikansko razburjenje, če ne pride do poravnave, se je bati, da izbruhne velika rudarska stavka v cen Angliji, DIJAŠKI VESTNIK. Tečaj v Stični. (V o ž n e olajšave.) Člani F. S. potujte v Stično v skupinah po najmanj trije, s čemur dosežete ugodnost 75 odst. popusta. Ostalim pa naslednje: Udeležnikom občnega zbora SDZ ia ostalih prireditev SDZ in Akademske zveze je dovoljen DO odst. popust od vstopne postaje do Ljubljane in nazaj. Na ohdodni postaji kupite pri blagajni celo karto in prosite uradnika, da vam karto žigosa z mokrim žigom. S to karto se vozite iz Ljubljane nazaj domov. Iz Ljubljane se peljemo v Stično skupaj dne 9. avgusta ob 18.20 za četrtin-sko. Dolenjci pridite peš! Iz Stične gremo skupno k Sv. Primožu nad Kamnikom po četrtinski cent. — SDZ in Akademska zveza. n Cerklje pri Kranju. Preteklo nedeljo so priredili cerkljanski Študentje izvrstno uspelo veseloigro »Revizor«. Zal, da se mnogi niso mogli udeležiti radi slabega vremena; vsled tega ln na splošno željo občinstva se igra v nedeljo, 9. avg. ponovi. Cene znižane. n Občni zbor Pevske zveze se bo vršil v pondeljek 17. avg. ob 3 pop. v Akad. domu (poleg Uniona). Skrbite, 'Ia bodo zastopani vsi zbori in vsa okrožja I — Odbor. n Tamburaši! Pri Pevski zvezi se dobe par-(Iture za tamburaške zbore. Prva (koračnica po nar. pesmih) stane s poštnino 14 Din. Koračnica je lahka in pripravna za vse, tudi Šibkejše zbore. Glasove bi preskrbeli po 2 Din le, če se jih narodi primarno število. Pri naročilih pošljite denar naprej, ker sicer ne dobite noll ii Na Krtini pri Dobu bo letos na dan sv. Roka kljub nedelji služba božja ob 6. in 10. n Romarski shod na Gorici župnije Poljane pri Toplicah bo letos drugo nedeljo po Velikem Šmarnu dne 23. avgusta. Ob 10. govori slovensko pridigo eden g. patrov iz Novega mesta. Castivci Marijini, pridite! n Sv. Primož nad Kamnikom. Božjapotna cerkev sv. Primoža dobi nova zvonova. Raditega se bo vršila cerkvena slovesnost v nedeljo 9. avgusta ob 10. pri sv. Primožu. Romarji so vljudno vabljeni! n Leano brdo pri Vrhniki. V nedeljo, na sv. Roka dan bo opravilo sv. Roka na Lesnem brdu ob 10. n Bivšim vojakom iz krajev dekanije Cerknica. Ker mnogii možje in fantje žele, naj bi šli s svojim posebnim vlakom na naš shod, ki bo 30. avgusta na Brezjah, sem pripravljen poskrbeti za poseben vlak, ki bi vozil iz Rakeka okoli 10. dop. t soboto 29. VIII, do Lesec, od tam peš na Bled, s čolni na Otok, proti večeru peš na Brezje (3 ure, kdor bi ne mogel, bi šel z vlakom tja). Iz Otoč nazaj 30. VIII. okoli 5. pop., na Rakeku ob 8. Za vožnjo na vlaku, s čolni in režijo bi bilo plakati ml osebe (samo bivši vojaki!) po 55 Din. Ker je čas kratek, sprejemajo priglase samo do nedelje !). avgusta vsi župni uradi cerkn. dekanije, ki 10. avgusta pošljejo imena in denar meni. Ako bi ne bilo dosti priglašencev za posebni vlak, dobe denar nazaj. S svojim vlakom bi se hitreje in bolj udobno vozili, ogledali Bled in spoznali bližnje tovariše. Naj bodo tudi naši kraji dobro zastopani pri odkritju spomin, plošče vsem padlim tovarišem! — Jernej Hafner, župnik. Stari trg pri Ložu. n Loterija v St. Vidu pri Stični — v korist »Katol. Domu«. V prihodnjih dneh pridejo po vaseh zastopniki loterije v Št. Vidu pri Stični prodajat srečke. Dobri ljudje so naprošeni, da jim gredo na roko v vsakem oziru in kupijo nekaj srečk, da bo 00 septembra gotovo vse razprodano. Ne zamudite Ugodne prilike. n Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v I. In Stadiju v lečenje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina 100 do 140 Din. "rugih izdatkov ni nikakih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnem vznožju Storžiča, 5 km od železniške postajice Križe (proga Kranj—Tržič) ima m"o podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. Nova zgradba. Higienske »obe z največ » posteljami. Lasten vodovod, lartni vozovi »a pre- 01 8 kolodvor«. Zdravljenje po modernih načeHh. ^AjiaMarinriiitiiirrritriitTi IRDfl IO VI IZ ŠT. JU RJ A POD KUMOM. (Hranilnica in Vidov dan.) Občni zbor hranilnice in posojilnice (14. jun. t. L) je pokazal, kako malo zanimanja je za zadružništvo. Mnogi ne poznajo gospodarskega pomena zadrug, tiščijo denar doma, tatovi pa se po-gostoma pojavljajo tuintam. V hranilnici je denar popolnoma varno naložen. Saj za sigurnost vlog jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem. In članov je okrog 120. Marsikateri gospodar pride v stisko in bi rad dobil posojilo proti zmernim obre-stiin. Dobil bi posojilo v posojilnici, k« bi tisti, ki imajo kaj prihranjenega denarja doma, vložili t hranilnico. Mnogi pa še niso prišli do tega, da če hočeš kaj imeti, moraš varčevati. Skratka: Ošta-rija je bližnja priložnost za zapravljanje, hranilnica pa za varčevanje. — Šolska proslava Vidovega dne se je vršila za šišrše občinstvo ▼ društveni dvorani. NaBtop šolske mladine je pokazal lep napredek. Deklamacije in druge točke so bilo prav dobro izbrane. Pokazalo se je, kaj zmore mladin«, pod dobrim vodstvom g. šol. voditelja Drag. Rosto-harja in gdč. učiteljice. Starši so se lahko prepričali, da je njih mladina v dobrih rokah. SORA PRI MEDVODAH. (Vojni spomenik.) Na sv. Ane dan, ravno na enajsto obletnico, ko je bila razglašena mobilizacija, smo imeli slo-vosno odkritje spomenika v vojni padlim iz naše župnije, katerih je blizu 60. Ob 2. so bile v cerkvi litanije in darovanje za spomenik. Nato pa se je na pokopališču vršilo slovesno odkritje in blago slov spomenika. Slavnostni govor je imel bivši vojni kurat preč. g. Fr. Bonač, ki je do solz ganil vse navzoče. Slavnost se je končala z molitvami za padle. Jtaj počivajo v miru, ki so dali svoje življenje za blagor domovine! SV. RUPERT V SLOV. GORICAH. (Lepo uspela orlovska prireditev.) Šestega julija smo napravili i našimi Orli ln Orlicami v Gornjo Voličino, kamor nas je povabil za orlovstvo požrtvovalni g. župan Franc Vogrin. Na primernom prostoru je naša orlovska organizacija pokazala, kaj se doma učimo med štirimi stenami za dušo in telo dobrega in koristnega. Na telovadUču se je zbralo mnogo ljudi, med njimi tudi taki, ki nimajo nobenega smisla za katoliške organizacije; pri tej priliki pa je bilo brati tudi na njihovih obrazih navdušenje za orlovske ideje. — Devetnajsti julij pa je bil za našo mladino zopet vesel dan. Že dolgo smo se veselili tega dne in res nam ga je Bog blagoslovil s prijaznim in toplim solncem. Bil je to dan po božji volji. Imeli smo orlovsko prireditev v sosednji župniji pri s>. Bolfenku. Boltenčani so nas povabili, češ, naj tudi Jijim privoščimo malo veselja z javnim orlovskim nastopom. Dospeli smo na telovadišče k sv. Bolfenku ob 3. popoldne, kjer se je zbralo mnogo občinstva od blizu in daleč. Vrla lenarška godba, ki nas je spremljala, pa je spravila vse stare in mla. de Bolfenčane pokoncu. Celo stare ženice so se vzdramile ter nam mahale, nun navdušeno klicale in pozdravljale: »Živijo mladina, živijo Orli in Orlice!« Mnogih oči pa so bile od veselja in nav- Hrana obilna in prvovrstna, petkrat na dan. Informacije in prospekt daje uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, pravilno kolkovajie, opremljene s predpisanim zdravniškim izpričevalom, je vlagati na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani. n Poizvedovanje. Na sejmu, dne 20. januarja t. 1. na dan sv. Boštjana v Kamniku je bila prodana ena breja, črno pisana svinja nekomu iz Tržiča. Kupčija se je končno veljavno sklenila v gostilni Fr. Rodeta v Kamniku. Dotičnik je imel konja krvavordeče barve in je vozil še tudi nekomu drugemu par mladih prašičev. Omenjeni kupec je srednje postave, širokega obraza, črnih brk In zelo ostrih oči. Doma je gotovo nekje okrog Tržiča. Kdor bi poznal omenjenega kupca, naj sporoči njegov naslov proti nagradi 600 K na naslov: Frano Orčar, Homec 17, p. Radomlje Drl Kamniku. Tainost zajamčena! dušenja rosne. Med telovadbo so nastopili naši Orli in Orlice tudi s kratkimi govori in deklamacijami. Načelnik Orla, br. Kožuhar, je prav živahno dekia-miral »Orlovsko himno«.« Kranja Vračko, od sv. Petra pri Mariboru, je navdušeno govorila: »Katero dekle sme biti Orlica«. Domači g. kaplan Fer-do Pohrašky pa je v daljšem govoru pojasnil »Cilje orlovske organizacije«, za njo navduševal mladino ter naglašal, da je orlovska organizacija »visoka šola slovenske mladine«. Kakor se sliši, je javon nastop ruperških Orlov in Orlic Bolfenčanom zelo dopadel. Ljudje govore: »Bilo je prav lopo.« Izmed mladine pa hoče biti sedaj vsak Orel in Orlica. Dal Bog, da bi se znaki navdušenja kmalu tudi nazunaj pokazali, da bi tudi pri sv. Bolfenku ustanovili Orle in Orlice. Po končani prireditvi pa smo veseli šli na svoje domove. HAMBORN OB RENU NA NEMŠKEM. (Društveno gibanje.) Malokdaj izvedo naši rojaki v domovini od svojcev v tujini, med temi od Slovencev v Nemčiji. V kratkem Vam hočem poročati o gibanja v društvih. Društvo sv. Barbare za Slovence r Hambornu je eno najstarejših slov. kat. društev r. Nomčiji. Coz dve leti bo obhajalo 251etnico svojega obstoja. Kaj vse se je ie dobrega storilo od strani društva, ni tukaj mogoče opisati, ampak mimogrede rečeno: društvo vedno napreduje in zato skrbi v prvi vrsti podpredsednik društva, vrl, katoliško misleč in za vse dobro vneti Jakob »urnik, ki ie menda čez 20 let vodi društvo. Seveda ma pri tem pomaga tudi vrli odbor in pa Franc Tre-falt, nekdanji organist na Homcu, Črnučah in drugih krajih. Ta neumorno deluje pri zadevah v društvu, posebno pa v petju. Z gotovostjo smem reži, da je pevski zbor v Hambornu danes eden najboljših pevskih zborov slovenskih v Nemčiji. Povsod, kjer nastopi pevski zbor ii Hamborna, ga Nemci in drugi narodi hvalijo kot izvrsten pevski zbor. Ni čuda torej, da ga druga slovenska društva prosijo, kadar je kje kaka večja slovesnost Tudi na Vestfalskem je bila blagoslovitev društvene zastave in je tamkaj prepeval pri sv. maši in potem na odru. To je bilo na Kiinig Ludwig pri Bekling-hansnu. Tamošnji Slovenci in tudi Nemci ne morejo pozabiti tistega petja. Da bi se še društvo povzpelo do večjega napredka, se je po prizadevanju nekaj mož, posebno Novaka Antona, Pobolj-šaja Alojzija in Kranjca Franca, ustanovil pevski in igralni odsek pod imenom »Zvon« in se kaj lopo vjema i našim slov. časnikom »Naš Zvon«, ki ga izdaja preč. duh. svetnik, naš preljubljeni Janez Kalan. Ta pevski odsek šteje zdaj že 40 pevskih moči skupaj. Razdeljen je v moški zbor s 25 in mešani zbor s 40 pevskimi močmi. V nedeljo 26. julija je že priredil majhno veselico i raznimi pevskimi točkami. Ljudstvo, katerega se je nabralo precejšnje število, je bilo vsled tega nastopa zelj navdušeno in je upati, da bo to zelo pripomoglo k še boljšemu društvenemu življenju. Veselica se je tako lepo vršila, da so celo Nemci rekli, da ne pomnijo, da bi sc bila kaka slovenska veselica vršila v tako lepem redu. Izvolil si je ta pevski odsek na predlog našega pe-vovodja F. Trefalta sv. Cicilijo za svojo patrono, katere praznik hoče obhajati slovesno meseca novembra. Dal Bog in sv. Cicilija, da bi ta pevski odsek vedno z večjo vnemo šel po začrtani poti. Ta je želja vseh Slovencev v Hambornu. VRHNIKA. (Cerkveni koncert.) V nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. pop. bo v župni in dekanijski cerkvi na Vrhniki cerkveni koncertu ki ga bo izvajal vrhniški cerkveni pevski zbor S sodelovanjem g. Premrla na orgijah. Koncert bi) Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluze A. i E. SKABERNE » Ljubljana, M».tnl fag^tt), rodil g. Antoa Grum. Koncert »e Trii »b priliki KOletnicc, odkar je g. Vinko Levstik pri nag oprav-Ijal organistovsko službo. Zato s« bodo koncert« udeležili ne samo domačini v obilnem številu, ampak tudi okoličani in predvsem Ljubljančani, ki imajo za nazaj z železnico prav lepo »vero. BLATNA BREZOVICA. (Motorna brizgalna.) V nedeljo dne 2. avg. t I. popoldne je blagoslovil g. dekan Kete motorno briigalno našega gasilnega društva. Veliko smo morali dati, da smo si napravili to gasilno orodje. Delo dela čast našemu mojstra domačinu Prošniku. Bog daj, da ne bi bilo treba te Brizgalne rabiti ta gašenje ognja! MORAVČE. (Nov ivon.) Čeprav so slabi čari, vendar pri nas napredujemo. zlasti ua cerkvenem polju. Kako lepo smo prenovili kapelico v Hribcih! Dobila je nov zvon, ki pa čaka na tovariša. Sedaj je dodelan britev pot in v nedeljo 9. t. m. ob dveb popoldne bo posvečen. Za »von je veliko deloval Trznarjev ata. Hvala mul Za vse pa posebna zahvala preč. g. kanoniku Biijann, ker on je e svojo odločnostjo do segel, da se je ts* stvar tako lepo »vršila. Pridite častilci Marijini 9. avg. v Hribce v lepo prebujeno kapelico t KRAŠNJA. (Občinske volitve.) V nedeljo, 9. avgusta, so občinske volitve, Skrinjici sta dve. Nobenega dvoma ni, da SLS itide ii volivnega boja zmagovalk«. Kajti pravična stvar nazadnje mora zmagati, in pri nas se prav dobro zavedamo, da je bil prejšnji obč. odbor krivično r izpuščen. Vsi, ki mislimo s svojo lastno zdravo pametjo in razpolagamo a svojo pošteno svobodno Toljo, smo pri SLS. ker vemo, da se samo ta stranka dosledno bori za koristi ljudstva. No, takih, ki ie niso spregledali, kam vodi centralizem, je vedno manj. Ti siromaki pa čisto nič ne mislijo s svojo pametjo, ampak le s pametjo inanega Štruklja, ki ga slepo ubogajo. Dokler je bil U človek še v službi pri sodniji na Brdo, so imeli nekateri velik strah pred njim; odkar so ga poslali v penzijon, se ga niti otroci vet ne boje. Samo njegova Hali ta z dosedanjim gerentnm vred s strahom opazuje, kako se je nekdanji krašenjski liberalni malik porušil v prazen — strah. — Preteklo nedeljo smo imeli javen shod. ki se je prav lepo obnese!. Za pesetno zabavo sta skrbela g. Grmek in štrukelj. IZ VRZDENCA. (Nalivi in drugo.) Zadnja povodenj je napravila tukajšnjim posestnikom po njivah in travnikih ogromno škodo. Robovi so se udirali in zasipavali pod seboj poljske sadeže. Zlasti v >Grabnu« je vse zasuto s peskom in blatom. Pota so vsa razdrta in razdrapaaa. -Slabe letine ia visoki daviti tlačijo kot mora naše vaške kmetije, ki zopet lezejo v dolgove. Kam jadramo? Zraven pa pride še demon alkohol, ki zahteva vedno in vedno znova svoj delež v krvi in znoju ljudstva in ga tira v pogubo. Da, nekoliko manj pijače, manj opravljivega besedičenja, pač pa več varčnosti in sovaščanske ljubezni in precej bi se spremenilo. — Nedavno so v vaški podružnici zasledili v notranjščini cerkve pod dober centimeter debelim ometom stare cerkvene slike iz 15. stoletja. Pod njimi se pa nahajajo še druge, ki segajo v 13. stol. Slike so zanimive po svojem srednjeveškem sestavu. Tu se vidi n. pr. rojstvo Jezusovo, tam sv. Trije kralji itd. Poslikana je vsa cerkev! Vaščani so lahko ponosni, da imajo najstarejšo cerkev v celi okolici (pravijo, da je bilo prej to pogansko svetišče ^ajdovski tempelj«) Io da so se ravno v njej ohranile te cerkvene dragocenosti. ki bodo lep prispevek k zgodovini cerkvene slikarske umetnosti. IZ ŠENČURJA PRI KRANJU, {drjuoei.) Tudi nas obiskujejo kranjski orjunci. Za 12. jalijp so napovedali shod v svojem glasilu in ustanovitev Orjune v Šenčurju in sicer ob treh popoldne pred župno eerkvijo. Bila pa je baš ta dan nova maša preč. g. Leona Kristanea ter je bilo nenavadno veliko ljudi, zato orjunci niso pričeli s svojim shodom. V soboto 18. t. m. pa je zopet nalepil plakate neki mlad domišljav gospodek is Kranja po orehih in kostanjih; na hiše ni upal. V ne-6" □SPODH Qdb?ra semenja z otepavanjem. Največjo skrb mora kmetovalec posvečati semenju za setev, kajti od njega zavisi tudi pridelek. Seme pri žitu se čisti s žitnimi čistilniki, odbira se pa s trierji. Pri-prosti kmetje vršijo to delo tudi z vejanjem, pri katerem pade najdebelejše in najtežje zrnje najbolj daleč. Toda še en drug način odbire je ponekod v navadi, ki se je prav dobro obnesel; to je otepavanje snopov. Ko je žito suho, se snopi narahlo otepajo, da izpade iz njih najdebelejše in najbolj enakomerno zrelo seme. To je ponavadi najtežje zrnje, ki je tudi za seme najpriklad-nejše. Tega načina odbire bi se morali naši kmetje oprijeti, pa bi imeli z malim trudom izvrstno seme za setev. Pri tem ote-pavanju odpade le malo semenja plevela, vsled tega je tako seme zelo čisto. Kdor bi pa to pridobljeno seme še enkrat pognal skozi trijer, bi dobil še najboljše blago, ki bi mu brez dvoma dalo največje pridelke. To iz domačih vrst žita preskrbljeno seme ima veliko večjo semensko vrednost nego še tako drago kupljeno seme iz zunanjih krajev. Doma pridelano seme žita ima to prednost, da je že prilagodeno dotičnim podnebnim in talnim razmeram, vsled česar je uspevanje rastlin zagotovljeno. Nujno bi bilo torej priporočati našim kmetovalcem, da se z vso vestnostjo oprimejo tega načina odbire semena, ker si bodo z njim znatno povečali svoj pridelek. V splošnem pa ni mogoče nikdar dovolj polagati na srce poljedelcem, da skrbijo vedno za najboljše seme za setev. KUPI >n bodeš vsakemu priporočal tvrdko Lenasi S Gepltman Ljubljana Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, Seviot za moške in ženske obleke. — Vedno najnovejše rute, ierpe »td. — Solid. postrežba ter nizke cene. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 4. avgusta t. 1, Naš dinar je v Curhiu notiral 9.40 centi-mov, je torej v zadnjih dneh minulega tedna izredno poskočil. Temu primerno so tudi tuje valute na domačih borzah precej padle. Tako se je plačevalo: 1 funt žterling 267 Din, 1 dolar 55.27. Din, ena nemška marka 13 Din, 1 švic. frank 10.75 Din, 1 avstr. šiling 7.72 Din, 1 francoski frank 2.63 Din, 1 lira 2 Din, 1 češka kro-na 1.64 Din, 1 bolgarski lev 0.39 Din, 1 rumunski lej 0.28 Din, 10.000 mažarskili kron 8 Din. g Zopet dvig dinarja. V ponedljck, 27. julija, je finančni minister dr. Stojadi-novič podal svoje poročilo o proračunskih dvanajstinah in med drugim tudi izjavil, da hoče dinar za dalje časa ustaliti na današnjem stanju. Toda par dni pozneje se je izkazalo, da je finančnemu ministru razvoj dinarjevega tečaja ušel iz rok, kajti zadnje dni tedna je poskočil v Curihu na 9.40. (To je najvišji tečaj zadnjih treh let.) Tudi posredovanje Narodne bankz ni pomagalo. Skok dinarja izvira sedaj iz Dunaja, kjer se je v ponedeljek, torek in sredo minulega tedna v velikih količinah nakupove.l dinar za potrebe avstrijskih uvoznikov jugoslovanskih kmetskih pridelkov. Zagrebški borzni krogi domnevajo, da bo dinar dosegel v najkrajšem času vrednost 10 c e n t i m o v na c u r i • š k i borzi. CENE. g Lesna kupčije na ljubi), borzi. Za rledeče blago, postavljeno v vagonih na mejo, se je plačevalo: antene 620 Din, trami monte 290 Din, deske monte 500 Din, hrastove vozovne deščice 1350 Din, oglje Ia vilano 80 Din. Blago na nakla-dalni postaji: deske koničaste 460 Din, deljo pa je zopet prišlo en ducat Kranjcev, govorniški stol so si iiposodili pri gost. Ivanu Gašperli-nu; saj drug bi ga jim ne dal. Nesli so ga pred cerkev ob 3 popoldne, ko mine krščanski nauk. Ljudje gredo domov in nihče se ne zmeni tanje. Ko vidijo, da ne bo nič, nesejo stol pred hišo hranilnice, otroci pa za njimi, kakor takrat, ko je Marko medveda gonil po vasi. Tam hličejo in vabijo ljudi skupaj, da naj pridejo poslušat, pa niti eden polnoleten ni šel k njim. Ko vidijo, da noči ni varno čakati v Šenčurju, jo odkurijo prav mirno proti Kranju kakor pes, ki rep med noge stisne. Otroci pa so se smejali in imeli zabavo. Tako je izostal shod in ustanovitev Orjune v Šenčurju, upamo, za vedno. Saj šenčurjani ga radi kaj polomimo, to pot napram kranjski Orjuni smo se pa vsi brez razlike strank vrlo dobro in moško držali. Tndi drugje tako naredite. Bog živi! CERKLJE OB KRKI. (Zborovanje Km. zv.) V Cerkljah so imeli sestanek Kmetske zveze in sem tudi jaz šel zraven, da bom videl, kaj bo. No, kmalu slišim čitati načrt bodočega šolskega zakona. Ljudem se ta načrt ni zdel primeren ter so godrnjali. Potem, ko je bil načrt prebran, so ljudje izjavili, da v take šole ne bodo svojih otrok pošiljali, ter so zahtevali krščansko šolo. Ljudje božji, ali je la načrt ta ljudsko osnovno šolo? Načrt in tisti, hi so ga sestavljali, ni za drugega kot za B«l-kan. Za Slovcnce jc žaljivo, da si upa kdo bre« njili kaj za Slovenijo sestavljati. Zapomnite si H svobodomiselni učitelji in učiteljice, da so otrofl naši in mi smo prvi vzgojitelji svojih otrok, V i pa ste naši pomočniki Zato morate naše otroke učit' tako, kakor mi zahtevamo, ker plačujemo davek rt šolo in za Vas. OSILNICA. V sredo, 29. julija, na« je mimogrede počastil s svojim obiskom ob priliki birmovanja po sosednjih senjskih župnijah tamošnji škof, presvetli or. Marušič. Pozdravila ga je v imenu Mar. družbe Ani-ka Štimec, leleč mu, naj hi njegovi birmanri postali goreči bojevniki za sv. vero v naših tet*'" časih, pevski zbor pa je v cerkvi zapel dosti ubrano j Marija skoz življenje«. To je presvetlega Kal'j'° in zapeljalo, da nas je pohvalil, češ da smo mi Slovenci učitelji Hrvatov, češ da imamo razne ver«*« in svetne organizacije. — To bi utegnilo Osilnica-noin škodovati, da hi se napihovali, ko se i11"1®1" s čim. Mar. družba bi bila lahko vse večja, ka"tor je. Polovica fare jo skoro prezira. Za razne d« tovščine moški skoro ne vemo. Prosvetno drust™ pa spi spanje pravičnega in si misli, da je zano j če se je Že v&sih kaj igralo ali če leži v »m« nekaj knjig za nabiranje prahu. Torej poko««' Pohvalo senjskega Škofa je treba pri nas še-ie služiti! suho m bukova drva 18.50 Din, čreslo, zdravo, v ovojih 35 Din, g Položaj na sladkornem trgu. Vsled znižanja carinskega nadavka od 1100 Din na 1000 odstotkov in vsled porasta dinarja je zopet postal mogoč uvoz sladkorja iz inozemstva. Vsled tega bodo morale domače tvornice ponovno znižati cene sladkorju. Uvoz inozemskega sladkorja sc danes ne izplača samo v Ljubljani, ampak tudi še v Zagrebu. Znižati se bodo i morale cene tudi vsled nazadovanja cen na svetovnem trgu, ki stoje pod vplivom stalno ugodnih vesti iz produkcijskih pokrajin. Največji vpliv na cene ima ogromna kubanska produkcija, ki znaša več nego se je predvidevalo. V Evropi je vreme za razvoj sladkorne pese v splošnem islo-tako ugoden. Zato je pričakovati v novi kanipaniji ponovno ogromen pridelek sladkorja, kar bo nedvomno moralo imeti za posledico nadaljnje znatno znižanje sladkornih cen. g Tržišče jajc. Dovozi blaga so zopet manjši Nakupna cena vnaši državi se giblje med 1—1.25 Din za komad. Na ljubljanskem trgu se prodaja par jajec po 2.25 do 2.50 Din. Poročila iz inozemskih tržišč so zelo nepovoljna. Povpraševanje je večinoma zelo majhno, zaradi česar je tudi tendenca mlačna. Na dunajsko tržišče jajc ne prihaja jugoslovansko blago, ker je predrago. LETINA. g Svetovni pridelek 1925. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je objavil podatke o uspehu žetve cele vrste držav. Iz teh podatkov se da posneti sledeče: 1. Pšenica. Iz podatkov 20 držav sled'i, da bo letošnja žetev v teh dala 57 in pol milijona ton, lanska 56.3, 1923. pa 65 milijonov ton. V Evropskih državah bo pridelek za 25 odstot. večji od lani. 2. R ž. Letošnji pridelek bo znatno boljši kakor lani in bo zelo blizu rekordni letini 1923. I. V 11 evropskih državah ter v Severni Ameriki bo pridelek 11.3 milijone ton (lani 8.4 milijone in 1923. 1. 11.5 milijona ton). 3. Ječ-iii e n. Pridelek cenijo na 16.2 milijona ton (lani 14.8 milijona ter leta 1923 na 17 milijonov ton). 4. Oves. Svetovni pridelek bo 31.65 milijona ton, lani 34 milijona ton. V Evropi kakor drugod je računati približno z istim pridelkom kakor lani. 5. Ko-i' u z a. Iz Amerike poročajo, da stoji tam koruza izvrstno. Letošnji pridelek bo v Severni Ameriki za 27 odstotkov večji kakor lanski. Tudi v Evropi kaže koruza dobro. 6. Krompir. Krompir je po celem svetu nekoliko zaostal, vendar računajo, da bo pridelek sreden. 7. Sladkorna pesa. Površina posejana s sladkorno peso je sicer za 4odstot. manjša na celem svetu kakor lani, vendar pa je računati na dober Pridelek. 8. B o m b a ž. Površina obdelana bombažem je leto« znatno narasla. Računajo, da bo letošnji pridelek za 10 odstotkov večji kakor lani. Tudi v Egiptu računajo na dober pridelek. g Ruska žetev. Po vesteh ruskega časopisja je žitni pridelek v Južni Rusiji pre-.opovprečen v kakovosti in količini. Ko-"ko bo znašal ves ruski pridelek se ne da Preceniti, ker je deževje škodovalo žetvi v Ukrajini in na Spodnji Volgi. V nekaterih gubernijah se uradno potrjuje slaba žetev. Vendar bo celokupna žetev letos dopuščala precejšen izvoz. Cene žitu v Rusiji padajo, ker ponujajo kmetje spričo pomanjkanja denarja blago že v naprej v nakup. RAZNO. g Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija t. 1. z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov, 29 prvoletni-kov in 4 praktikanti). 48 učencev je bilo katoliške, 1 gojenec pa je bil pravoslavne vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Srbije 1 in iz danes inozemskega Primorja so bili 4 učenci. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Srb. Dvoletna vinarska in sadjarska šola se skoraj gotovo prav kmalu preustroji v enoletno ter pride na njeno mesto višja ali srednja vinarska in sadjarska šola kot nadomestilo za zdaj 3 leta staro srednjo kmetijsko šolo, ki nima življenjskih pogojev in se zato ukine, nje učenci pa se porazdele na srednji kmetijski šoli v Križevcih in v Va-ljevu. Tako naglo preneha ustanova, kakor je bila prenagleno ožitvorjena navzlic pravočasnim resnim opozoritvam. Tudi napovedane reorganizacije na stari mariborski vinarski in sadjarski šoli se naj v pičlo odmerjenem času izvrše. Da bi bile uspešne) Ob pomanjkanju potrebnih sredstev razočaranja niso izključena. Važno je pri tem, da bo poleg višje ali srednje vinarske in sadjarske šole še nadalje obstojal dosedanji zavod, sicer samo kot enoletna šola, vendar z internatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zahtevam, predvsem tudi upravičeni želji, da se ohrani stara vinarska in sadjarska šola prevažnemu obmejnemu mestu Mariboru, dasi drugače v precej okrnjeni obliki. Žmavc. g Priprave za izvoz hmelja. Ker se že bliža čas hmeljske sezone in se bo kmalu nih železnic odredila, da se vsi za hmelj pričel izvoz, je Generalna direkcija državnih železnic odredila, da se vsi za hmelj primerni vagoni izpraznijo ali popravijo, da se bo izvoz vršil brez težkoč. g Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo se bližajo h koncu. Po vesteh iz Dunaja se bodo že ta teden zaključila in prihodnji teden bo sledil podpis trgovinske pogodbe. Iz Slovenije se udeležuje teh zaključnih pogajanj kot ekspert tudi dr. Mohorič, tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. g Koitkurzi v Sloveniji v prvi polovici 1925. 1. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji razglašenih 42 kon-kurzov napram 15 v drugi polovici lanskega leta in 15 v prvi polovici 1924. Iz tega dejstva se da sklepati, da se bližajo našemu gospofterstvu resni časi, ki bodo pa najprej stisnili tiste nesolidne tvrdke, ki so se vsled vojnih razmer povzpele na vrh. g Vinska razstava v Šibenikn. Ob otvoritvi liške železnice dne 25. julija t. I. se je obenem v šibeniku ©tvorila vinska razstava kot del Jadranske razstave v Splitu. Razstavljeni so vzorci vin ia cele Dalma- cije in z otoka Krka, to je okrog 200 vzorcev od najčrnejših do najsvetlejših vin. Dalje so razstavljene razne špecijalitete vin in proizvodi tvornic maraskina. Dne 5. in 6. avgusta se v šibeniku zberejo vinski veščaki iz cele države, da pravilno ocenijo razstavljena vina. g Premovanje konj. Letošnja premovanja konj v ljubljanski oblasti se vrte v sledečem redu: Lesce, 10. avgusta ob 9 dopoldne; Kranj, 11. avgusta ob 0 dopoldne; št. Vid nad Ljubljano 12. avgusta ob 8 dopoldne; Mengeš, 12. avgusta ob 2 popoldne; Ig, 13. avgusta ob 9 dopoldne; Velika Loka, 18. avgusta ob 9 dopoldne; Mokronog, 18. avgusta ob 3 popoldne; št. Jernej, 19. avgusta ob 8 dopoldne, /a okraj Brežiee pa se vrši premovanje konj, dogovorno s krajevnimi zastopniki, ob priliki živinske razstave v Krškem, dne 23. avgusta ob 9 dopoldne. V Lescah, Kranju in Mengšu, so pripuščeni k premovanju le konji jnrzlokrvnih pasem. V Veliki Loki, Mokronogu, št. Jerneju in Brežicah (odnosno v Krškem) le konji toplokrvnih pasem. Na premo-vanjih se sprejemajo tučii prijave konj za razstavo, ki se vrši ob priliki velesejma v Ljubljani, dne ti. septembra t. i. Premovanja se bodo vršila po doslej običajnem načinu. — Konjerejski odsek kmetijske družbe za .Slovenijo v Ljubljani. g jPerutninarstvo« je naslov novi, za naše kmetske gospodinje zelo potrebni knjigi, ki jo je spisal priznani strokovnjak A. Slivnik in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga obsega 174 strani in je okrašena z mnogimi podobami. Stane broširana Diu 44, v platno vezana z barvano Sliko na platnicah pa Din 56. — Ta najnovejša gospodarska knjiga, ki bi morala biti v vsaki hiši, kjer goje perutnino, nam nudi toliko potrebnega in koristnega beriva, da jo težko odložilno, preden je ne preberemo do konca. In baš za naše razmere je knjiga tako potrebna, ker je skoro ne najdemo kinetske hiše, kjer bi ne gojili kokoši. Da je ta reja vobče zelo pomanjkljiva in površna, je največkrat kriva nevednost in malomarnost. Ko bi se pa poučili, kako se perutnina umno goji in bi se le malo bolj potrudili, bi nam brez dvoma lahko do-našala mnogo vetje dohodke nego doslej, ko imajo marsikje celo škodo od nje. Knjiga, ki jo imamo pred seboj, nam poglavje za poglavjem v lepi izvirni slovenščini tolmači vse, karkoli je treba vedeti umnemu perutninarju, bodisi, da redi le par kokoši, bodisi da se peta s kurjo rejo na veliko, bodisi da goji kure Jajtarice ali živali za meso, ali oboje skupaj. Po zanimivem uvodu je opisan najprej ptičji život, potem sledi kratek životopig kokoši, določitev starosti in korist perutninarsha. Dalje obravnava vprašanje; Kaj je bolje gojiti, kokoši jajčaiice ali klavne kokoši in temeljni pogoji uspešne kurje reje. Obširno je poglavje o kokošjih panogah, ki se konča s praktičnimi nasveti o gojenju te ali one pasme, o lastnostih plemenske kokoši in o razvoju kokoši od jajca do dorasle živali. Za vsako gospodinjo zelo važna so dalje poglavja o kokošji hrani, kako kure spitam, kakšna naj bo kurja staja in kako konservirajmo jajca, da se ne pokvarijo po več mesecev. V drugem delu so opisane še razne druge koristne domače piice. Tretji del pa se obširno peča s kurjimi boleznimi, kako jih spoznamo in zdravimo. Knjiga je skrbno in z veliko ljubeznijo do stvari sestavljena in vredna, da si jo omisli vsakdo, ki se zanima za napredek v tej kmetijski panogi. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA it ki je edini te vrste! — Podrainlce v CELJU, Breg it 33 — ZAGREB, Hacelnova «Hca « — SARAJEVO, KoroKeva ulic« 15 In v SPLITU, ulica XI. pok«. iGOSPaDimn Vzgoja. SVOJEGLAVNOST. Ta, med otroci tako zelo razširjena napaka izhaja iz nerazumne nežnosti in popustljivosti pri vzgoji v prvih letih otrokovega življenja. Mati je popuščala pri vzgoji, ker je šlo za nepomembne in malenkostne stvari, kakor se je opravičevala. Res, da je bila stvar morebiti malenkostna, a velika napaka je bila pri tem, da je otrok to priliko izrabil nalašč zato, da je premagal mater s svojo svojeglavnostjo. Majhen otrok še ne more razumeti, zakaj mu mati to dovoli, ono pa prepove. Zato naj mati gleda in pazi, da nikoli ne dovoljuje in tudi ne prepoveduje kaj takega, kar bi morala pozneje preklicati in naj sploh nikdar in nikoli ne izpreminja svojih določb. Svojeglavega otroka ne smemo vzgajati s trdoto, pač pa z ljubeznipolno doslednostjo. Pred vsem drugim: nikoli se ne prepiraj z njim, ampak z molkom prezri njegove ugovore, kakor da jih ne slišiš! Vztrajno, mirno in dosledno pa vztrajaj na svoji zapovedi ali prepovedil — Najboljša šola za svojeglavnega otroka je ta, ko spo-izna, da je s svojeglavnostjo prišel v lastno škodo in to. prav kmalu spozna, ker mu svojeglavnost ne prinaša nikake koristi. Pogosto pa napravi kakšen otrok v družini vtis svojeglavneža, a so se pri njem lastnosti, lastne vsem drugim otrokom, razvile v drugačni smeri in na drugačen način. Mati opazuje na njem prav posebna nagnjenja, čisto drugačna, kakor so njena, ali tudi drugih otrok; zato se trudi in muči, da bi ga odvrnila od njih in ga spravila v isti tir, po katerem so korakali pri vzgoji drugi otroci. To se ji pa seveda ne posreči, saj vsi vemo, da niti prsti na eni roki niso vsi enaki, kako bi mogli biti otroci, ki so vsak oseba zase, vsi enaki. In mati zdaj toži o svojeglavnosti, trmi itd. Čisto nepotrebno! Vzgajaj otroka po istem načinu, ki ga zahteva njegova narava, njegov razvoj, njegove zmožnosti! Le ne vse po enem kopitu! Če se je otrok zaradi tvojih zahtev, s katerimi si hotela utesniti njegovo naravo, zaprl vase in postal tih in zakrknjen, si to pač sama zakrivila. Ta otrokova svojeglavnost gre na tvoj račun; ti si mu jo privzgojila. Ne puščaj pa ga v tej mrzloti in nedostopnosti; skušaj ga dvigniti, da zaupa vate in samotarsko razpoloženje bo izginilo samo po sebi. Sadni sokovi. Malinov sok s kisom. V primerno velik kozarec deni 4 1 malin, prideni 1 1 vinskega kisa, pokrij in zaveži tako napolnjen kozarec, deni ga za 6 dni na soln-cen prostor. Po 6 dneh precedi sok in prideni na vsak liter 1 kg prekuhanega sladkorja. Ko je vse to urejeno in pripravljeno, kuhaj to tekočino še četrt ure, Nalij v 5* segrete steklenice, zamaši kakor malino-vec s samim sladkorjem in spravi na primeren suh prostor. Malinov in ribezljev sok še na drug način. Skuhaj 1 in pol kg sladkorja politega z 1 litrom vode. V primerno vrečico iz močne tkanine daj 5 litrov snažnih malin ali ribeza in to vrečico obesi v pisker s sladkorjem. Med kuhanjem vrečico večkrat dvigni, da sok lažje odteče. Po eni uri kuhanja postavi pisker v mrzlo vodo, dvigni vrečico, da sok odteče. Shlajeno tekočino nalij v majhne steklenice, jih dobro zamaši in poveži s pergament papirjem. Ko si vse lepo nalila, zamašila in s pergament papirjem zavezala, skuhaj v sopari kakih 5—8 minut po zavretju. V sopari se kuha na sledeči način! Posoda, v katero se vlože s krpami ovite in s senom podložene steklenice ali kozarci, mora biti nekoliko višja kot te. Vroče vode se nalije toliko, da vratovi gledajo iz vode. Pokrito mora biti trdno s primerno pokrovko, povrhu pa še z v vroči vodi zmočeno krpo. Zuborenje in prasketanje naznanja zavretev. Steklenice se puste pokrite toliko časa, da se ohlade. Potem se obrišejo in spravijo na primeren prostor. Praktični migljaji. Krvavih madežev ne smemo nikoli izpirati takoj v milnati vodi, ampak vedno najprej v mehki vodi, potem v vodi, ki ji dodenemo nekoliko sode, potem jih nama-žemo z milom in peremo z vročo vodo. Na ta način odpravimo krvave madeže brez sledu iz perila. Zdaj poleti, ko mnogo pojedamo po travi, prav lahko umažemo predpasnik, obleko, otroci pa zlasti spodnje perilo. Madeže od trave odpravimo, če jih izpiramo z vodo, kateri smo pridejali nekoliko amonijaka. Ostanek madeža operemo še z vodo in milom. — Iz boljšega perila odpravljamo tudi take madeže z gorkim špiritom. Včasih nam, posebno v vlažnih stanovanjih, perilo splesni in dobi rjavkaste madeže. Te madeže prav dobro obeli solnce; položimo plesnivo perilo na solnce in poškropimo madeže z mehko (potočno) vodo, •— Še sveže plesnive madeže odpravimo tudi, če jih operemo v jesihu, ali pa v litru vode, kateremu smo pridejali 20 g citronove kisline Madeže od smole odstranimo iz suk-na, če jih dolgo časa brišemo s cunjico, namočeno v močan špirit ali eter. Ali tudi; Madež pomažemo s sirovim maslom ali drugo maščobo in pustimo nekaj časa, da maščoba omehča smolo, potem pa peremo tisto mesto z milom in vrelo vodo. — Z rok pa spravimo smolo, če jih umijemo s petrolejem. To velja posebno za dekleta, ki delajo zdaj za razne prireditve smreč-ne vence pozno v noč, drugi dan pa skrivajo umazane roke in si ne upajo nikomur v roke seči, Vrtnarstvo. Razmnoževanje potonk z razdeljevanjem korenin. Najbolj navadna in pri nas povsod udomačena je gotovo potonka, Po obliki se razlikuje v navadno potonko in potonko grmovko s trdnim in trajnim 1 m visokim deblom. Divja potonka raste po gorskih gozdih južne Evrope. Veliki cvetovi so ponavadi napolnjeni, pa tudi enostavni sc tuintam dobe. Barve je bele, rumene, rezaste, temnordeče in v novejšem času tudi pisane. Čas za razmnožitev je mesec avgust. Ker ima globoko korenine, je treba zelo globoko kopati, da dobimo celo korenino. Izkopati je treba zelo pre-vidno, da nc ranimo mesnate korenine. Ko smo izkopali, razdelimo posamezne korenine in jih posadimo tako globoko, kot so stale prej. Potonka ljubi solnčno lego in dobro pognojeno zemljo. Ker prezimi nepokrita in ker ne potrebuje posebne nege, je zelo priporočljiva. Gomiiice. Vsrka dobra gospodinja se preskrbi ž njimi. V mestu ni to dragoceno zelišče pri rožaricah inko drago, na kmetih pa S3 dobi zastonj, saj raste tako rado okrog vrtov in po gomilah. Navadno obere gospodinja samo cvetje in zavrže steblišče, ! ar je velika škoda; zakaj gomiličino steblišče je izvrstno za kopel bodisi za nr.ge ali za celo telo. Utrujene in preLlajene, gihtne noge namakaj v vroči izkuhi ste-blišča. Otrokom napravi mlačno kopelj. Gomiiičina kopelj krepi in zdravi božjast in trganje. Z izkuho steblišča se perejo tudi lasje, po takem umivanju je glava prav lahka, samo topla mora biti izkuha in glava se mora hitro osušiti, kar se naredi najlažje na soHcu, po zimi v topli sobi. Z oparkom cvetja (čajem) oprani rmeni lasje ostanejo lepo rmeni. Sploh je tak oparek sredstvo, ki pospešuje rast las in Ana Csilag, ki prodaja svoje sloveče mazilo za rast las, zahteva, da se umiva glava pred mazanjem z gomiličinim toplim ali mlačnim oparkom. Ta čaj ali oparek je pa tudi splošno lepotilno sredstvo; mnoge .epotice so pile gomiličin čaj, so se umivale in kopale v njem in so obdržale svojo lepoto do visoke starosti. Ker glad', zdravi in krepi gomilčin čaj kožo, vamp zobe gnilobe in čisti bolne oči. Za bolezni žensk, ki so v hudih letih, je dobra pomot kopanje ali umivanje bpodnjega života V gorki gomilični izkuhi, še najboljša je notranja kopel ali vbrizganje. Ako uha|a zadnje črevo, ako je prehlajeno, pomaga, če sedeš na gomiličen sopar. Za trganje v ušesih ali zobeh segrej gomiiice in deva), kolikor moreš prenesti, vroče na boleči kraj. Za grižo in božjast devaj na treb«» vroče obkladke, Ako se je zaprla voda, naredi močnik iz treh pesti gomihc i četrt litra pšenične moke ter naveži gorko na trebuh, . (Prihodnji« konec^ Najugodnejši nakup Vam nudi Jos. RoJIna, LJubljan« obleke h življenja katoliških mož Zgled zavednega narodnjaka, pa tudi zavednega katoličan^ ostane za vse čase Daniel 0'Connel, slavni branite!) narodnih pravic Ircev. UmrJ je ob koncu spomladi 1. 1847., in sicer v italijanskem mestu Ge-nua, in to baš na poti, ko je nameraval obiskati v spremstvu svojega najmlajšega sina tedanjega sv. očeta Pija IX. Poslednja oporoka 0'Conne!ova se namreč glasi: Dušo izročam svojemu Bogu, srce Rimu, a telo svoji domovini. Srce je torej poklonil Rimu, to je svetemu očetu papežu, telo pa svoji ljubljeni irski domovini, za katero jo žrtvoval vse svoje imetje. Nasprotniki so sicer napadali njegov testament, kakor da se ne vjema z njegovim domoljubnim mišljenjem in delovanjem; toda uprav ta njegov testament priča, da je 0'Connel ravno iz katoliške vere črpal ono notranjo moč, da se je hotel tako požrtvovalno posvetiti delu za svobodo svoje domovine. In če danes uživa irski rarod svojo narodno svobodo, mu je k temu v izdatni meri pripomogla po zgledu 0'Connclovem neomajna zvestoba do katoliške cerkve. O nedavno umrlem slovenskem frančiškanu patru Placidti poroča njegov so-brat med "drugim sledečo dogodbo: »V Avstriji je dobil odlikovanje vileza Franc Jo-žefovega reda. Toda visokega odlikovanja ni nikdar nosil. Sem ter tja smo ga vprašali, kje ima red. Odgovoril nam je vedno; »Nc vem, kam sem ga založil.« Po njegovi smrti smo njegovo celico urejevali. Iskali smo tudi imenovani red. Nikjer ga ni bilo. Sadili smo, da ,ra je porabil za uboge ali pa za novo cerkev v Šiški. < in če bi bilo veliko takihle očetov, kot nam je nedavno enega opisal nadškof dr. Fallize sledeče; Pred več leti, ko sem bi! še misijonar na Norveškem, sem precej časa dobival za svoj norveški misijon od časa do časa gotove zneske od nekega holandskega notarja. Nekoč mi pošlje kar ICO goldinarjev (naših 9000 kron) obenem 8 sledečim pismom: Toliko imam teh otročajev, da moram skoraj vsako leto svoje stanovanje povečati. Sedaj jih je že dvanajst. In hvala dobremu Bogu, sedaj so še vsi pridni, pobožni in zdravi, Ne vem pa kaj mi prinese bodočnost. Že moje premoženje ni toliko, da bi mogel vsakemu izmed njih vrezati dober kos kruha, še bolj me pa skrbi njih duše, Največkrat pa mi pride na misel, kaj bi bilo z otroci, če sam prezgodaj umrjem in jih nepreskrbljene prepustim ženi. Tu mi je prišlo nekaj na misel. Rad bi namreč nekaj storil, da se združijo z našo sveto cerkvijo naši v drugih cerkvah ločeni bratje, kar želi tudi Bog in prepričan sem, da to, kar storim v ta namen, mi bo Bog na drugi straoi povrnil posebej pri mojih otrocih. Zato sem sklenil: To leto dam 100 goldinarjev in vsako naslednje »o imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj-boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem Pranju postane snežno bela. 'V zalogi pri A- & E, SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. STO LET ŽELEZNICE. Kolodvor angleškega mesta Stockton je bil pred par dnevi pozorišče prav zanimivega dogodka, Kdor je bil tam, je lahko opazoval tekmo lokomotive, ki jo je zgradil veliki Stephenson pred sto leti in pa lokomotive, ki je danes največja na An-rfležkem, najmočnejša in najhitrejša in ki je šele pred par tedni napravila svojo prvo vožnjo. Pritlikavec in velikan sta pokazala ves ogromni napredek zadnjih sto let, odkar je stekel prvi vlak med Stocktonorn in okoli 40 km oddaljenim Darlingtonom, Napredek je res velikanski, misel je pa seveda stara in se ni prav nič spremenila. Pred sto leti je znašala dolžina vseh železnic na svetu 40 km, saj druge ni bilo kakor ona med Stocktonorn in Darlingtonom; danes znaša dolžina železniških prog sveta 1. 200.000 km, v Jugoslaviji jih je 10.000. Pred sto leti je bila lokomotiva samo ena, danes ji'i je 200.000, Če vse te lokomotive skupaj denemo, je prva v Londonu, zadnia pa v Moskvi; od Ljubljane do Zagreba M stale v 23 vrstah, do Trsta v 33 vrstah, do Belgrada pa v petih vrstah. Prva želcznica je imela 34 vagonov, danes iih je okoli šest milijonov. Povprečna hitrost prve lokomotive je znašala okoli 13 kilometrov, največja hitrost 24 kilometrov; povprečna hitrost sedanje najhitrejše lokomotive znaša 100 km, največja pa okoli 170 kilometrov. Prvi vlak je peljal 45 popotnikov, sedaj prepeljejo samo angleške železnice na leto okoli 3000 milijonov ljudi. Sploh je bila prva lokomotiva nenavadna igrača v primeri z današnjimi. Tehtala je 6 ton in pol in je vlekla 90 ton; moderne lokomotive pa tohtajo 150 do 200 ton itd. Tedanja lokomotiva je imela nebroj nasprotnikov; graditelja Stephansona so leto 25 goldinarjev za naše norveške mf-sijone; Bog pa naj mi to poplača s tem, da dobro vzgojim svoje otroke, S solzami v očeh, nadaljuje škof Fal-li;:e, sem se zahvalil velikodušnemu notarju, In res leto za letom so prihajali, vsako leto za 25 goldinarjev večji zneski za moje misijone. Svota je postala že tako viseka, da sem začel pomišljati, ali ne bo previsoka samo za eno družino. Že sem odsvetoval možu, da bi toliko pošiljal, toda odgovoril mi je; »Pogodba je pogodba in jaz jo hočem držati,« In držal jo je do svoje smrti, ki ga je obiskala sredi svetovne vojske. Toda še tik pred svojo smrtjo mi je sredi vojske, ko je grozilo na vseh koncih in krajih največje pomanjkanje, pisal sledeče upapolno pismo; »Sedaj, o Gosp' d, odpustiš v miru svojega hlapca. Zakaj moji otroci so odrastli, so vsi preskrbljeni in tudi dobri kristjani, tako da sem ponosen nanje. To pa je povzročila ansfc Bogu storjena obljuba. Dodeli mi le še, dobri Bog, sveta nebesa kot plačilo, da sem po svojih skromnih močeh podpiral delo tvojih služabnikov. Te Deum,« proglasili za norca, znameniti učenjaki so računih, da se lokomotiva ne bo mogla premikati, zdravniki so strokovnjaško izjavljali, da človeški organizem hitrosti 15 do 20 kilometrov na uro sploh ne prenese. Danes pa nekateri 20 km na uro že skoro pretečejo. Nekateri zdravniki so celo trdili, da bo novi »parni konj« z dimom zrak za-trupil. Zato je bila Stephensonova zmaga nad vsemi temi dvomljivci tem pomembnejša, bila je zmaga človeške bistroumnosti in neprimerne potrpežljivosti, TESTAMENT JE POJEDEL. V francoskem mestecu Rodez je ži-' vinotržcu Fraysseju umrla žena. Šel je k' notarju vprašat, komu je zapustila svoje zasebno premoženje. Notar je odprl oporočno listino in je povedal strmeoemu možu, da njemu ni nič zapuatila. Besen je skočil mož k notarju, mu je iztrgal oporoko, preden se je notar zavedel, in jo je z železno voljo in z divje vrtečimi očmi vpričo preplašenega notarja požrl. Kako je listino prebavil, nismo brali; gotovo pa je, da je bila poznejša sodnijska obravnava veliko manj prebavljiva kakor pa papirnata pojedina. ZLATA POROKA V AEROPLANU. Angleški Ioni Kiimarnock bo prazno-va v kratkem s svojo ženo zlato poroko. 01) tej priliki besta napravila potovanje okoli sveta in sicer v aeroplanu. Za tako starost pač nekaj nenavadnega. PRVA TIHOTAPSKA OKLOPNICA. Ameriška obrežna policija je po hudem boju premagala tihotapsko ladjo. Divji beg se je končal v nekem zalivu. Ladja je bila vsa z jeklom okovana. To je prva tihotapska ladja te vrste. TEKMA V NESENJU JAJEC. Na Angleškem so priredili tekmo kokoši, pod enakimi pogoji zrejenimi, katera bo znesla ve5 jajec. Zmagala je pasma Bethual, ki znese na leto povprečno 280 jajec; druga je bila neka danska pasma z 220 jajci. PRIJATELJICI. 5Kaj? Tako neokusen šopek ti je tvoj. zaročenec podaril?« — ?Nič ne de; ta sploh nima nobenega okusa.«; Torej tudi takrat ne, ko si je nevesto zbiral. Belo platno trpežno „Tr«fc" m 12 Din, moOno „Savau 13 Din. blo\onsko platno Kolo mo^iio 10 Din, line »Beograd* tkanino 17 Din, telo fino tkanine ,.GoriGauza srajce 19 Din, posobno fini nnturel Sifon >2 oni 21 Din, razpogllTilanict, ki jc pred vojsko na potu iz Evrope v Ameriko ob ameriški obali zadela na ledeno goro in se potopila. Le prav tnalo popotnikov se je rešilo. Ved njimi je bil tudi Anglež Oskar Palmkvi?t. Jn kaj se je zgodilo? Zadnjič enkrat je šel ponoči domov, je padel v cestno lužo in utonil. Mož, ki je kljuboval morskim valovom, je umrl v navadni mlakuži. Umetni dež. Angleški nradnik r Indiji je priSel v kraj, kjer že dolgo česa ni deževaJo. Kmetje so mislili, da je beli mož gotovo kak čarovnik, in so ga proi":, naj se da polili z 6, potem bo pa gotovo jI dež. Dva dni se je branil, tretji dan se •e pa vdal; dvajset škafov vode je šlo čez njegovo glavi.'. Pomagalo je p« le. in iei 24 ur je začelo deževati, »iz mita*., kakor pravimo. Kir.etje čui.ivomiaa ne morejo pozaMti. Zrvii ia ladi«ki ek»-pr?i r»«d Lea*»'.-rn ia trMo.«n. Sedaj gre pciia u I>.a.iona v Ameriko *_a>:o!e: V Londonu jo !ajo na vlak do pr.TtarJJča Southampton, tam na najhitreSi ravno odhajajoči parnik, v New-jrorku nič več na železnico, temveč na aeropian, ki jo z:nese na drugo stran Amerike, v San Francisco. Na ta način se prihranijo Stirjo dnevi. Žveplene pare. Ob izlivu reke Tibere so vrtali tla. Naenkrat so se dvignile žveplene pare iz globine in 50 metrov visok blalni steber je šinil v višino. Zraven se je pa treslo in grmelo. To je dobro, da so Italijani na take pojave navajeni. Človekoljubje. V Pariza se je pripetilo več slučajev, da so kadivcem eksplodirale cigarete v ustih in jih občutno ranile. Oblasti ne vedo, koga bi prijele. N sumljivo se jim zdi, da bi delavci to delali, saj bi si s tem sami svoj kruh jedli. Sprehod levov. .Dva leva sta prišla blizu mesta Pretoria v Južni Afriki ir. »tepe ven na cesto, sta Sla iepo po cesti naprej in se približala neki kmetiji. Bežeče črede prestr*-Strnega goveda co kmete opozorile na nevarnost, počakali m leva in m ju turtrelil/. y Božji mlini. Za ifenotje je oče Romnald zopet utihnil kakor utrujan. Xato pa je nadaljeval: >Ko je botra spoznala, da sem sleporojeno dete, ni vedela v prvi osuplosti kako drugače skriti svojega presenečenja, nego da je molče pustila mater z menoj in krenila v hišo. lani je po sili kratila jok in dušila solze. Moja mati pa je bila vendar najbrže spoznala, da se je botra čudno prestrašila. Kako je sicer moja mati spoznala, da sem slep, tega ne ve nihče. To pa je, da jo je zaslisala botra v hiši, kako je nečloveško zavpila. Tedaj je planila botra na prosto in videla mojo mater, da lomi roke od žalosti in kleči ob moji zibelki. Počasi se j: je bližala. Takrat pa je moja mati planila, pograbila inene iz zibeii, strmela zmedeno k nebu in okoli sebe in se spustila v divji tek navzdol po bregu proti vodi. Botra je zavpila, a ona je ni čula; tedaj botra zanjo. Tik pred mostom, pred onim znamenjem jo je dohitela, jo pograbi iai vpila nanjo kot besna, naj se sjiametuje, in ji pokazala v divii borbi na sliko žalostne Matere. A še dolgo je morala krotiti mojo ubogo mater, preden se ji je posrečilo osvetiti obu-pajočo, ki je samo eno vpila, da sem slep in da je ona vsega kriva in zato pogubljena. Od razburjenja je nato moja mali omedlela. Ko se je zavedla, je bil-t mirnejša. S krčevit m jokom se je vrgla pred znamenje in jecljaje bridko: »Marija pomagaj I Reši mi otroka, Tvoj naj bo, samo vidi naj k »Moli in zaupaj,-jo je bodrila botra. Bog ji povrni, kar je tadaj dobrega storila meni in materi moji. Posrečilo se ji je vsaj toliko, da moja mati poznej ni več blaznela, niti mislila na radevoljno smrt.' Oče Homuald se je globoko oddahnil in se c/.rl s toplim pogledom po vrtu v solnce in cvetje. Nato si je zopet šel z roko čez čelo in oči in začel zopet pripovedovali. »Ne morem Vara popisati, kako je nato moja mati trpela tri lota zaradi mene, kolikokrat me je obljubila nebeški Gospe in priporoči a, naj izpie-gledam. Pa še težje mi je jasno povedati, kaj se je zgodilo z menoj v mojem tretjem letu. Moja mati je bila tedaj že strašno oslabela, kakor mi je pripovedovala botra. Čim bolj je slabela, tem hujše je občutila mojo slepoto. Tedaj ji je morala sama nebeška Mati vdihniti misel, kako bi pretrpela vsaj malo žrtev zame. Preprosila je botro, naj jo vzame z menoj na daljno božjo pot. Botra se je ustrašila, zakaj moja mati je bila že tako oslabela, da se je le še silila biti pokoncu. A moja mati ni odnehala s svojo prošnjo, češ, da še ni tako slaba in da mora iti in me nesti Mariji »pokazatr. »Za greh,«: je trdila, ^ker je hotela z menoj v vodo, za odpuščanje-r. Botra se je dala končno preprositi in tako ste me ženi vzeli na božjo pot. Do tiste božje poti pa seže že moj spomin, nejasno sicer kakor v sanjah, a vendar tako prepričevalno živo, da morem zares govoriti o prvem spoznanju. Med sveto mašo se je zgodilo pred povzdigovanjem. Nekaka sladka groza me je stresla. Še zdaj čutim, da je šlo nekaj čez moje oči in čelo — lo kretnjo sem si priučil, kakor ste gotovo že videli — nekaka neskončno dobro roka je nekaj kakor snela pred menoj in sem videl. Živi nepoznani cvetovi so me vzdramili, prižgane sveče ob obrazu milostne po-ifobe, pa še prečudno svetlo, okroglo solnčice, po-vzdignjeno telo našega Izveličarja v mašnikovih rokah. Kako dolgo sem to doživljal, ne vem. Morda sem to iz življenjskega nagona ozrl z altarja vstran na svojo okolico in videl prvikrat — obličje svoje matere. In, o čudo, tedaj sem verjel, da je prav tisto kot ono v altarju med živimi cveti, gorečimi svečami. Prevzet neskončne sreče sem zaklical: »Mati!« Moja mati |e krenila z glavo. Molila je krčevito. Tedaj sem stgenil z roko in jo pobožal. Prikimala je. Nato 8em etegnil še enkrat z roko in pokazal na altar. Ujela mi je ročico, gotovo je menila, da sem nagajiv, a jaz sem kazal in kazal, kakor otrok, ki sprašuje za nepoznanim. Neka romarica mi je ponudila rožni venec, da bi se umiril. Ni vedela, da sem slep. Kakor otroci sem prijel vedro. Tedaj je moja mati zastokala, pokleknila, postavila me predse, vzela ruto z glave ia mi jo ogrnila čez obraz. Snel sera jo. Saj sera videl in nisem hotel, da bi mi zakrivala oči. A ona je še dvomila. Mašnik je blagoslavljal ljudi. Romarji so odstopali. Tedaj se je moja mati burno približala altarju, me nagnila k sveči in jaz sem zagrabil za zubelj in zajokal, ker sem se opekel. Te čudne bolečine se živo spom'niam pa še presunljivega klica svoje matere: -Marija,c je zavpila, Tvoj je, čudež si storila!- Botra mi je pravila, da se je na te besede opotekla na kolena. Mene je pobrala botra. Ko so hoteli dvigniti mojo mater, ki je bila kleče padla z obrazom po tleh so videli, da je mrtva. . Zivahneja ko pre j si je segel oče Homuald z roko čez oči. Zdaj pač zato, da si obrisal solzo, ki se mu je bila prikradla v oko. Tudi posvetni gospod je bil prevzet in se je ozrl vstran, da bi skril svoje ganotje. Dolgo sta prijatelja molčala, kakor da poslušata živahni krik gostih vrabcev na samostanski strehi, kakor da prisluškujeta šumu čebelic v cvetočih jablanjih vejah, Prvi se je vzdramil oče Romuald in dejal tiho: Kako lepo \r?me nam je spet dal Gospod Bo«, Le j te, gospod' direktor, kdo ne bi slikal! Ta luč, lo nebo, to cvetje. Pa še ta veseli šum vsepovsod. Moj Bog, kolika sreča na zemlji je dar zdravih oči k »Najvišja sreča, recite, oče Romuald,t se je živahno predramil iz svojih misli direktor*. Pa, ali je Vaša povest že končana? »Pravzaprav še ni,", je odgovoril redovnik; 'toda vse nadaljno je manj presunljivo, zato pa tem verjetnejši in kaj malo čudovito. Gola vsakdanjost seveda tudi ta del moje povesti ni. Skušal bom povedati le v glavnem. Postransko si boste mogli izslikati sami.: Utihnil je in pokazal na očeta gvardijana, ki se jima je bližal, pa ga je prišel samostanski brat opomnit, da ga nekdo išče na porti. Glejte,, je vzkliknil oče Romuald, »menda so mojo sliko prinesli Vaši sluge. Očeta gvardijana 8« pozval i. i »Končajte svojo povest,« je dejal direktor, »n« svoje ljudi se zanesem. Točni so. Zdaj še ne morejo biti tu. Redovnik je začel pripovedovati: : Prelepa je bila smrt moje matere, dasi je bila zame po človeških pojmih huda nesreča, česar P3 tedaj prav nič nisem vedel. Kot za svojega me 1® namreč vzela botra in pri njej sem rastel, se ucu pokoren biti in moliti. Kako je delala z menoj prv« čase po materini smrti, ne vem. Zdi se mi pa, da js videla botra in da so videli tudi drugi ljudje v mera neko posebno bitje. Saj so vedeli za Čudežno meje ozdravljenje. Pozneje so se ob vsej moji človosKi csakdanjosti pač navadili tudi mene kot sebi F dobnega, kar sem in sem, hvala Bogu, tudi vedno M in še danes verujem, da mi je le rajna mati sprosda posebno milost pri Bogu, kakoršne jaz sam ni*01 vreden nisem bil. Neizbrisno pa mi je zapisala bou v spomin, da sem Marijin in da moram ostati Manj'"; Tisočkrat, ob vsaki molitvi, ob vsaki poučni besea mi je to ponavljala in tako obnavljala v meni zave., kaj sem dolžan svoji pokojni materi. Hvaležno nioi'a priznati, da mi je bil Bog dal v tej borti pravo drug mater. Svojih ni imela in tako*me je lahko redu, dasi je bila primorana jemati posojilo na hišo m m posestvo, ko je začela slabeti in bolehati. Ko je » meni osem let, je umrla in dolžniki so vzeli svoj • Tedaj sem našel zopet dobrega človeka, ki se J zavzel zame. Bil je domači župnik, skoraj bi re«■ j tisti pravi naš deželski župnik, ki ni izšolal le men« temveč skoroda vse velike može našega rodu-« Lepo posestvo jS^teJJ J- ^ skcm, obsegajoče ca. 33 oralov zemlje, hišo, v kateri je kovačnica s kompletnim kovaškim orodjem, velik sadni vrt v sredini vasi, 6 njiv, travniki, 2 vinograda, ca. 20 oralov lepega gozda, se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna za vsako obrt, ker v veliki vasi ni nikake gostilne in prodajalne. Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol ure. - Proda se tudi samo en del posestva. — Pojasnila daje VINKO DULAR, lesni trgovec, Straž«. 5019 Fozop, iManci! Dobro vpeljana gostilna °Vceež,t v Sloveniji, na zelo prometnem kraju, te ugodno proda vsled preselitve. Poslopje ima tudi trgovino, kleti in 4 sobe. Gospodarska poslopja, 12 johov njiv, travnikov in gozda v neposredni okolici. Zelo ugodna cena in plačilni pogoji. - Ponudbe pod »Gostilna« na Aloma Company, Ljubljana, K mgresni trg it. 3. 5064 Cene zopet padle za 20°/»! Kje? Pri čem? V trgovini F. S I. BopIčof gFpi Ivanfei' LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta štev. 29, kjer se vse letno blago RAZPRODAJA, volneno in polvolneno v vseh glavnih barvah, delen, frotir, krep, batist, različna kotenina najboljše vrste, češki oksfordi in cefirji za srajce, hlačevina, platno za rjuhe, cvilih, odeje v raznih barvah itd. — Našo geslo jei »Mali, a tem večkratni dobičekl« 1928 »NOVI DOMOLJUB« 1923 Polteno kmečko DEKLE, ki zna malo kuhati, se sprejme ▼ župniifie Poljane prt Toplicah. 4996 Stran 319 OBL. POV. GEOMETER IN KULT. INŽENJER, i-I ZAPRISEŽENI SODNI IZVEDENEC i-I Ing. D. GUSTINčfč izvršuje vsa geometerska dela. - Vse rodne In cestne gradbe. - Cenitve zemljišč, poslopij in dr. LJUBLJANA — Rimska cesta 12. (iualni ctcnl dober ln cenen, si kupite le OlVdim dllUJ pri L. REBOLJ ▼ Kranju. Mil VfSnolfflm sc bo dne 6. avgusta t. L Ra VldlldKCIll ob 8. uri dopoldne vršila sodna dražba v konkurzno maso trgovca Davorina Strmšek spadajočega trgovskega, in sicer špecerijskega ln manufakturnega blaga, usnja, čevljarskih potrebščin, fižola, cementa itd. 4957 Dplflira se takoj sprejme k otrokom, UGIMIlid k po5teni rodbini I vso oskrbo- J Naslov pove uprava »Domoljuba« pod itev. 5002. Naznanilo. Cenjeno občinstvo v mestu in na deželi vljudno obveščam, da sem iz poznan« tovarne „Vesna" v Kamniku prevzel trgovinski oddelek perila za dame, gospode in otroke, posteljno perilo, opreme nevest In dojenčkov v LJUBLJANI, Gunajska cesta 20 (nasproti kavarne Evropa). Kot bivši dolgoletni, preizkušeni poslovodja tvrdka Hamann in upeljan veščak v perilnl stroki se priporočam cenjenim damam in gospodom s svojim trpežnim in solidnim blagom po nizkih cenah ter zagotavljam, da bodem s svojo znano vljudno in solidno postrežbo naročnike vsestransko zadovoljil. Proseč cenjene naklonjenosti bilježim z najodličnejšim spoštovanjem } os. Lenard. m fil m IVRN in sin LJUBLJANA, Gosposvetska cesta it. 2. Najboljši iivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. • Ustanovljena leta 1867. - Vezenje po-učuje brezplačno. Posamezni deli koles in iival. strojev. - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »Dtirkopp«, »Styria«, »Waffenrad« in »Kayser«. III i jO jO in Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidan! še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več- k N k kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kroti, h N N K H Sedaj je dobro, pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s Fellerjevim belečine olajia-jočim ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče? Trpite na slabosti? Slabem spanju, nervoznosti? Poizkusite Fellerjev Elsafluid, kateri Vain bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specialnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarnarju EUGEN V. FELLF.R v Stubici Don{i, Elsa trg 16. — Hrvatsko. "045 najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroie. J. Goreč, Lfublfana, Palača Lji-blianske kreditne banke Najboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne dele in opremo. () Če potrebujete elektromotorje ali () Oče liočet izgraditi električne cen- A trale, obračajte se na: V/ Ob priliki štiridesetletnice (1885-1925) obstoja naše tvrdke se zchvaljuiemo vsem svojim go. nameščencem v teku cele dobe, kakor (udi dobaviteljem in denarnim zavodom ter t ploh vsem našnn trgovskim zvezan za mihovo nakioijenost V procvit naše tvrdke. Nadalje se lepo zahvaljujemo svojim cenj. odjemalcem za poverjeni) nam zaupanje ter vse vljudno naprošamo, da nam isto še nadalje ohranijo, in se vsem toplo priporočamo Franc Crobatfi, dr. z o. z. Kranj manufaktura na debelo in drobno. Ustanovlj. /. 1835. vseh vrst, suhe gobe, repno seme, kumno, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje Sever & Komp. Ljulsijana, Ceno sporočamo na zahtevo. o Ms n Mii o () Selenburgova ul. 7 () A A \/ Poset inženirja je brezplačno na \/ Q razpolago. A f Raznov.sino useje in čevljarske potrebščine, vse najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih ccr.ab, nudi ua malo in veliko FRAN ERJAVEC, trgovina z usnjem v Novem mesta. .o, 'o" PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH Ri lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi specerijsko blago in železnino pri R. Rutnerja nas!., Vrhnika Na zalogi vse potrebščine za šniljc in krojače, katerim dajem popust - Postrežba točna in solidna. Sprejme sc takoj KOVAŠKI VAJENEC, poštenih staršev, 15—16 let star, Jožet Malovrh, kovaški mojster, Srednja vas S, p. Polhovgradec. Nafc€ii€|š€ strešno KrSlfc? ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljSo preizkušeno modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) ln ^ zidno opeko ^^ Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I Na | bolj KI Bivalni stroj Je edino 1* Josip Peteline-« znamk* Grltzner In Adler m rodbino, obrt ln Induslrljo Ljubljana m« '"'"»mu spomeniki, ob vodi PduV > vezenju breiplaieo. Veftetal garancija. Delavnica za popravila tli veliko Telefon 913 M« malo Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živin« |e brezdvomno » « ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastiua so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din, LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 Mmn in rž v v;aki množini kupuje po najvišjih cenah tvrdkj Ivan Pestotnik in drug LJUBLJANA si Resljeva cesta i, telelon 9«. V Strugah pri Dobrepotju na Dolenjskem jc prodi pritlična hiša s podstrešnim stanovanjem, priprr.vna za vsako obrt, z nekoliko zemljiščem, za 75.000 Din. Hiša je orenovljena in v najboljšem stanju. - Reflekiunti dobe pojasnilo pri ALOJZIJU KOCMUR, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 2. 4745 godeno in neqodeno kupuje v vsaki množini TERILNICA Anton Šinkovec d. d. Grosuplje. Kupujejo se suhe gobe vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kumno, janež, fižol itd. — Trg. firmi: J. KUSLAN, trg. z dežel, pridelki, Kranj, Goranj. Lanlšče Najpopolnejii STOEUfER šivalni stroji c« Cirilic, krojita is čevljarja I« ia Ttik dom. Preden ai nabavila atroj. ojlaile al lo iirednoal pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenbtirfl. ul. 6't, Brezplačen pouk. 13 letno iometvo. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon it. 57 In 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzolav.: Gospobanka. Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo št. 11.945 V lastni palači (vis a vis hotela »Union"). Rti<" poitnaja čekovna*, urada v Zagrebu »t. 39.080 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, dlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital i" rezerve skupno nad K 6o,ooo.ooo -, vloge nad K 600,000.000— Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute m devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. am~ Pooblaščen prodajalec sre£lt Državne razredne loterije. "M Izdaja konzorcij »Domoljuba t 1» Odgovorili urednik Josip Oro&elj v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.