Razne vesti. 189
Katoličko crkveno pravo. Dr. Ferd. Belaj. I. zvezek. — Zagreb 1893. — 8'. 391 str. Cena 2 gld. 50 kr.
Sammlung der Plenavbeschliisse und Entscheidungen, des k. k obersten Gerichts- als Cassationshofes. XII. zv. — Na Dunaji 1893. — Manz. — 8°. 675 str. V tem zvezku nahajajo se razsodbe št. 1351 z dne 29. maja 1890 do št. 1500 z dne 6. februvarija 1892. Dodano je tudi dvojno kazalo vseh doslej izešlih dvanajst zvezkov.
Državni zakonik v slovenski izdaji. Leto 1892. — Kos I. Izdan in razposlan dne 1. januvarija 1892. 1. Zakon z dne 30. decembra 1891. 1. zastran prehodnih določil za odmero najemne domarine v občinah: Kraljevi vinogradi, Karlin, Smichov, Žižkov in Nusle-Pakrac v slučaji, da se združijo z kraljevim glavnim mestom Prago, in pa za poslopja s Prago že združene občine Holešovice-Bubna. 2. Zakon z dne 30. decembra 1891. L, da se začasno ustavi progresivna zvišava najemni domarlni in petodstotni davščini od čistega donosa poslopij v Trstu. 3. Zakon z dne 30 decembra 1891. 1., s katerim se ukrepajo dodatna določila k zakonu z dne 28. julija 1889. 1 (Drž. zak. št. 127.) zastran uravnave razmer rudarskih skladnic, ki so se ustanovile po občem rudarskem zakonu ali se še bodo ustanovile. - Kos II. Izdan in razposlan dne 6. januvarja 1892. 4. Razglas mini-sterstva za bogočastje in nauk z dne 15. decembra 1891. 1.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15.junija 1893.
(Iz kronike društva „Pravnika".) Odbor je v svojej seji dne 20. majnika t. 1. sklenil defenitivno, da se napravi letošnji društveni izlet na Bled. Sklenilo se je, da se z letošnjim izletom združi tudi društveno zborovanje, kakor je bilo nameravano uže lani, pa se je moralo opustiti vsled znane prepovedi. Izlet bode koncem meseca julija ali začetkom meseca avgusta, vspored določil in naznanil se bode še pravočasno. Odbor prosi, naj mu blagovolijo naznaniti p. n. gg. društveniki v kratkem predavanja o slovenskim pravnikom zanimivih predmetih, ki bi se vršila na tem zborovanji. — V isti seji sklenilo se je, da se naprosi odbor društva „Narodni dom" pismeno, naj se ozira pri zgradbi ^Narodnega doma" tudi na naše društvo ter mu odloči primerne prostore. Knjižničar poročal je o knjigah, ki bi se naj kupile iz zapuščine dra. Škoflca in naročilo se mu je, da se dogovori z odborom družbe sv. Cirila in Metoda radi nakupa.
(Imenovanj e.) Deželnim predsednikom kronovine Kranjske imenovan je dvomi svetnik in dosedanji voditelj deželne vlade za Kranjsko Viktor baron Hein.
(Osobne vesti.) Odlikovan je ministerijalni svetnik v justičnem ministerstvu Fil. Abram s viteškim križem Leopoldovega reda. Imenovani so: drž. sodišča svetniki; okr. sodnik A. Gironcoli za okrožno
190 . Razne vesti.
sodišče v Gorici, drž. pravdnika namestnik v Trstu A. Nadamlenski in okr. sodnik v Sežani K. Dej a k za dež. sodišče v Trstu; fin. svetnik v Gradcu A. Likora fin. okr. vodjo v Mariboru; zač. okr. komisar na Kranjskem dr. Fr. Heinz in zač. koncipist d r. R. Praxmarer definitivnima na sedanjih mestih; fin. koncipista v Trstu A. Schuller in A. Schaffen-hauer davčnima nadzornikoma; pravni praktikant v Celji Fr. Krančič avskultantom za Kranjsko in pravni praktikant v Gradcu A. Granner avskultantom za Koroško. — Premeščeni so: Dež. sod. svetnik Crusiz iz Gorice k trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trstu; okrajnosodni pristav dr. AntePerisid iz Tolmina v Lošinj in okrajnosodni pristav A nt. Tentor iz Lošinja v Tolmin. — Notarjem v Ribnici imenovan je dosedanji notar v Logatcu Ign. Gruntar; notarski kandidat E Orožen imenovan je notarjem v Trebnem.
(Anton vitez Schmerling f.) Dne 23. majnika t. 1. umrl je na Dunaji vpokojeni predsednik najvišjega sodišča in nekdanji minister Anton vitez Schmerling. Rodil se je dne 25. avgusta 1805.1. na Dunaji ter vstopil v državno službo 1. 1829, kot avskultant na Spodnjem Avstrijskem. L. 1842., imenovan bil je svetnikom in 1. 1846. članom apela-cijskega sodišča. Dne 28. julija 1849. 1. imenovan bil je Schmerling pravosodnim ministrom. Za njegovega ministerstva izešlo je mnogo zakonov, kateri pa večinoma niso ostali dolgo v veljavi. L. 1851. postal je senatni predsednik najvišjega sodišča in 1. 1858. predsednik višjega sodišča na Avstrijskem. Dne 13. decembra 1860.1. imenovan je bil Schmeriing vnovič državnim ministrom ter ostal minister do 27. julija 1865. 1. ter bil oče ustavnega zakona z dne 26. februvarija 1861. I. L. 1865, imenovan je bil prvim predsednikom najvišjega sodišča ter to službo opravljal do svojega umirovljenja dne 19, novembra 1891. 1.
(Novi koleki) začeli so se prodajati glasom naredbe finančnega ministerstva z dne 28. marcija 1893, št. 35. drž. zak. z dnem 1. junija t. 1. Dosedanji koleki odpravili se bodo popolnoma iz prometa z dnem 1 julija 1.1. Zamenjavati se pa morejo stari koleki pri dotičnih zalogah še do dne 31. avgusta t. 1.
(Mednarodna kriminalna zveza) priredi od dne 26. do 28. junija 1.1. v Parizu IV. kongres. Na dnevnem redu je mej drugim vprašanje o uplivu kriminalno-socijalnih in kriminalno-antropologijskih preiskav na pravna temeljna načela kazenskega prava, o katerem bodo predavali Gauckler iz Caene, Alimena iz Neapolja, Liszt iz Halle i. dr. Shod pripravljata Societe generale des prisons in Societe de legislation comparee ter bode zboroval v Sorboni.
(Nemški Juristentag) ne bode zboroval letos v Gradci, ampak v Augsburgu in sicer od 7. do 9. septembra. Za avstrijske pravnike za-nimljive so posebno točke dnevnega reda tičoče se kazenskega prava in sicer posebno posvetovanje o odškodovanji nedolžnih obsojencev.