RAZPRAVE  IN  ČLANKI
UD K 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06 Bożena Ostromęcka-Frączak UD K 82.03=84=863:929 Pretnar T.
Inštitut za slovansko filologijo Univerze v Lodžu
Kronika ljubezenskih pripetljajev Tadeusza Konwickega v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja
I
Izid romana Tadeusza Konwickega Kronika wypadków miłosnych v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja (Kronika ljubezenskih pripetljajev, Ljubljana 1990) ni bil zgolj naključje. Delo Konwickega je na Poljskem prvikrat izšlo leta 1974, pomeni pa elegičen spomin na pokrajino mladosti — mesto Vilno z okolico, bilo je lirična evokacija sveta mladostnih doživetij in predstav, predvsem pa prvih življenjskih spoznanj in erotičnih izkušenj v času tik pred izbruhom vojne 1939. leta. Kronika ni kionika v dobesednem pomenu, navajanje dogodkov je bolj pretveza za razmišljanja splošne narave, za številne filozofske zastranitve in lirične izpovedi: tako se je sijajno ujemala s pesniško naravo prevajalca.
S poezijo se je Pietnaj- ukvarjal najprej kot znimstvenik, teoretik, ki je med drugim raziskoval slovansko metriko, nato iz notranje potrebe človeka, ki se je sain poskušal na tem področju (prim, njegove številne »grafomanije« in priložnostne pesmi), in končno kot prevajalec. Pri izbiranju besedil za prevajanje se je ravnal predvsem po svojih umetnostnih nagnjenjih, zaradi česar so slovenski bralci dobili knjižne prevode Kamila Cypriana Norwida, Czesława Miłosza, Zbigniewa Herberta ter poezijo iz časa vojne in okupacije, zbrano v antologiji Alarm}
S prozo se je Pietnar ukvarjal manj.^ Zato se postavlja vprašanje, zakaj je njegovo pozornost pritegnila Kronika ljubezenskih pripetljajev.
Nedvomno je bila v zvezi s tem odločilna poetičnost in liričnost dela, poleg tega pa tudi, kot se mi zdi, kulturna sorodnost s slovensko književnostjo. Konwicki je moral biti z opisi Vilna, mesta, kjer so se stikale različne kulture in ustvarjale večnarodnostni mozaik (Poljaki, Litovci, Rusi, Nemci, Judje itd.), blizu Slovencu, pripadniku naroda, ki složno živi na stičišču romanske, germanske in slovanske kulture. Diugače skoraj ne bi moglo biti. Pri tem kaže omeniti, da so tri leta prej izpod peresa istega prevajalca izšle poezije Czesława Miłosza Somrak in svit, pesnika, ki je tudi preživel mladost v okolici Vilna in je v svoji poeziji združeval prvine različnih kultur Prevod Kionike ljubezenskih pripetljajev je torej logično nadaljevanje prevajanja, ki seje začelo s poezijo Czesława
'  Tu navajam le najpomembnejše na.slove. bibliografijo del Toneta Pretnarja (skupaj s prevodi) je sestavila A. Logar-Pleško, SR 1993, št 2., 2'76-295.
^  Naj omenim razpravo Z. Diuasza o slovenskem ekspresionizmu, pisma Poljakov M. Čopu in kratko prozo, objavljeno v Varujte me, mile zarje.
145
JEZIK IN SIX)VSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Miłosza in je imelo namen seznanjati Slovence z literaturo, ki je nastajala na stičišču kultur. Izraz take motivacije je tudi Pietnarjevo večletno sodelovanje pri podeljevanju mednarodne literarne nagrade Vilenica.
V tem smislu se Kionika ljubezenskih pripetljajev uvršča v niz drugih prevodov in po moji sodbi začenja živeti v slovenski književnosti svoje življenje. Zato bi laliko govorili o medbesedilnosti prevoda Toneta Pretnarja, zaradi katere se delo Konwickega uvršča v vrsto drugih slovenskih prevodov z mejnih območij kultur. Ker se je prevajalec pri izbiri izvirnega besedila ravnal po »kulturnem filtru«, je lahko upošteval potrebe ciljne, tj. slovenske kulture. Prav iz tega izvira aktualizacija Kronike ljubezenskih pripetljajev v slovenski literaturi in umestitev prevoda v širši kulturni kontekst.
II
Na splošno veljajo v prevajalski teoriji tri stališča glede prevedljivosti besedila.^ Skrajno optimistični pogled, ki se opira na načelo, da je z jezikovnimi siedstvi mogoče izraziti kakršne koli vsebine zavesti (princip of expressibility) in da obstaja univerzalnost jezikov, trdi, daje prevedljivo vsako besedilo. Nasprotna, skrajno pesimistična teorija (Sapiro-Whorf) pa govori o popolni neprevedljivosti besedila, ker naj bi bila podoba opazovanja sveta odvisna od jezikovne sestave, ta pa spet povzroča diugačno videnje sveta. Tretja, kompromisna teorija, zagovarja relativno prevedljivost besedila, govori namreč o mejah prevedljivosti — načeloma je mogoče vse prevesti, vendar izid, tj. prevedek, ne pomeni zmeraj ustreznika izvirniku.
Avtorica tega članka kot zagovornica zadnje koncepcije opaža v prevodu Kronike ljubezenskih pripetljajev prav tak izid prevajalskega procesa Toneta Pietnarja.
Namen članka torej ni opisati odlik ali napak prevoda, temveč prikazati izide, ki izvirajo iz konkretnih Pretnaijevih načel literarnega prevajanja. Poleg pomenske ravnine me bodo zanimale prevajalčeve »avtorske« modifikacije in stopnja njegovega ustvarjalnega poseganja v izvirno besedilo.
III
V procesu prevajanja prihaja na besednopomenski ravni izvimika do različnih pretvorb, ki morajo biti na določen način utemeljene.'* Za primer takih pretvorb bom prikazala način prevajanja različnih tipov prilastkov. Konwicki, mojster v prikazovanju razpoloženj, čustvenih stanj, igre svetlobe, vonjav, čutov, bai-v, polmiaka, se odlikuje s kopičenjem prilastkov. Poglejmo (na izbranih primerih), kako je Pretnar registriral bogastvo bai-v iz Kronike ljubezenskih pripetljajev,' npr.:
biała dłoń (67) — bela roka (65), biała wiewiórka (44) — bela veverica (43), biała twarz (121) — beli obraz (115), błękitne listy (181) — modra pisma (173), błi;kitny hieroglif żył (223) — modrikast hieroglif žil {2\%), jasnobłąkitm żyłka (90) — svetlomodra žilica (87), niebieskie niebo (203) — modro nebo (193), niebieski płomiczek (5) — svetlo moder plamenček (5), niebieskie oczy (170) — modre oči (163), ząby takie białe, że prawie niebieskie (88) — beli zobje, prav modrikasti (85), białe omal że niebieskie przedramiona (156)—beli, skorajda modrikasti lakti (149), niebieski mrok (18) — modiikast inrak (17), niebieski sweterek (109) — moder pulover (104), niebieskawa ślina (234) — modrikasta slina (223), niebieskawy dym (107) — modrikast dim (102), ciemnoniebieski ptak (136) — temnomodra ptica (129), granatov.y polski Fiat (44) — temnomoder poljski fiat (43),
^  Prim. B. Kielar, Tłumaczenie i koncepcje translaloryczne (Vroclav. 1988).
^  E. Balcerzan razlikuje štiri tipe pretvorb pri prevajanju: redukcijo, ainpliflkacijo. substitucijo (za raven l)csedja) in obrnjen besedni red (za skladnjo), E. BalcerZiUi, Oprócz gtosu (Viiršava, 1971), 243.
'  Primeri so navedeni po prvih izdajah. Številke v oklepaju pomenijo strani. T. Konwicki, Kronika wypadków miłosnych (Varšava. 1974), T. Konwicki, Kronika ljubezenskih pripetljajev, prevedel Tone Pretnar (Ljubljana, 1990).
146
JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
granatowy mundur (78) — temno modra unifonna (76), granatowe czapki (228) — modre kape (216). granatowa karoseria (182)—modra karoserija (174), seledynowe światło (61) — modrikasta luč (59), seledynovty obłok (76) —modrikast oblak (74), brązowe oczy (170) —rjave oči (163), brązowe plamki (240) — rjavkasti madeži (229), brązowa tłusta ziemia (185) — rjava mastna prst (177), czarny pagór (31) — črn hiib (30), czarny mech (10) — črn meh (9), oczy czarne (88) — črne oči (85), czerwona twarz (35) — rdeč obraz (35), czer>\'ony pył (196) — rdeč prah (187), czervi'onawe tunele skarlałych sosenek (5) — rdečkasti predori pritlikavih borovčkov (5), ruda glina (236) — rdečkasta glina (225), rudy brzuch (185) — rdečkast trebuh (177), rudy li'sć (52) — rdeči list (50), czerwonosine nogi (54) — rdečesinje noge (52), amarantowa viypustka (40) — rdečevijoličast šiv (40), różowe światło (46) — rožnata svetloba (45), różowe światełko (195) — rožnata lučca (186),* popielate niebo (251) — pepelnato nebo (238), popielaty aksamit (220) — pepelnat žamet (209), popielate włosy (103) — pšenični lasje (98), popielaloaksamitne włosy (78)
— pšenično žametni lasje (76), popielatosrebrzysta czapka (17) — modrikasto-srebma kapa (16), sina chmura (138) — sinji oblak (132), sine niebo (224) — sinje nebo (223), szare komórki (213)
— sive celice (202), szara »batorowka« (102) — siva batorovka (97), włosy jak szary aksamit (36)
— lasje kot zlat žamet (35), szarozłoty piasek (74) — sivozlat pesek (72), szaroniebieska nicość (94) — sivomoder nič (90), siwa głowa (17) — siva glava (16), siwe niebo (76) — sivo nebo (74), srebrne włosy (65) — srebrni lasje (63), srebrzysty napis (42) — srebrn napis (41), srebrzyste szczypce (5) — srebmkaste klešče (5), srebrzysta szyna (246) — srebmkasta tračnica (234), zielone oczy (170) — zelene oči (163), zielona kapa (88) — zelena kapa (85), bladozielone travi>y (42) — bledozelene trave (41), jaskrawozielony mech (81) — kričeče zelen mah (73), zielonkawobiała szczecina      — zelenkasto bela ščetina (18), złota lampa (48) — zlata lučka (47), złote zęby (64)
— zlati zobje (62), złote włosy (154) — zlati lasje {\A1), złotawe chmury (182) — zlati oblaki (174), skóra złotawa od lampy — koža kot pozlačena od svetilke (47), złocista szyja (204) — zlat vrat (194), złociste masło (134) — zlato maslo (127), złocisty zajączek (35) — zlatcen zajček (34), złociste piersi (233) — skoraj zlate prsi (233), żółta krawędź nieba (113) — rumeni rob neba (107), żółta ślina (212) — rumena slina (202), żółty motyl (76) — rumen metulj (74), żółtawy gmach (76)
— nimenkasto poslopje (74), piwna woda (237) — iiimenkasta voda (226), róże herbaciane (111)
— rumene vrtnice (106), rumiane bułki (134) — rumene žemlje (127), ceglasty jedwab (26) — opečnata svila (25), ceglaste czoło (67) — opečnato čelo (64),poziomkowy kolor (66) —jagodova barva (64), wrzosovij kolor (83) — barva resja (80), wrzosoworóżowe wargi (49) — resje rožnate ustnice (4S), fioletowa pluska (6) — vijoličasta kapica (6), kolorowe nici (166) — pisane prejice (158), pstrokate wagony (42) — pisani vlaki (41).
Pridevniki, ki označujejo temeljne barve, take kot npr. bel, črn, rdeč, zelen, rumen, prevajalcu ne povzročajo težav. V nekaj primerih Pi-etnar odlično modificira barve, pretvarjajoč jih v skladu s slovenskim jezikovnim običajem, prim, popielate ali popielatoaksamytne włosy spremeni v pšenični ali pšenično zametni lasje (poljski slovarji navajajo frazo pszeniczne włosy kot redko), róże herbaciane, 'vrtnice bai-ve čaja', v rumene vrtnice, wodę piwną, 'voda barve piva', v rumenkasto vodo (čaj in pivo sta rumene ali rumenkaste bai-ve). Vendar pa je že dvomljiva zamenjava popielato-srebrzystej czapki z modrikasto-srebrno kapo. Očitno sta se zdeli barvi popielaty in srebrzysty prevajalcu pomensko preveč blizu, zato je uvedel drugo barvo. Odtenke tipa jasno-, ciemno-, blado-, jaskrawo- ftetnar iziažas svetlo, temno, bledo, kričeče. Največje težave prevajalcu povzroča oznaka niebieski in njene izpeljanke: błękitny, modry — 'intenzivno moder', niebieskawy
— 'nekoliko moder, z modrim odtenkom' in granatoviy — 'temnomoder'. Pridevnik ł)łękitny je prevajan kot moder ali modrikast, niebieski kot moder, svetlo moder, modrikast, niebieskawy — spet modrikast, granatowy — temnomoder ali moder. Torej je v slovenskem prevodu modrikast prevedek za naslednje poljske barve: niebieski, błękitny, niebieskawy in celo seledynowy (seledyn je svetel odtenek zelene, ne pa modre barve!). Podobno oznaka moder nastopa v pomenu błękitny.
* Barvnih odtenkov pogosto ni mogoče prevajati dobesedno. Różowa barva je po slovensko rožnata, toda že tvorjenki rozowo'sc, zaróżowiony se prevajata drugače (koren: rdeč), prim, ro'zowo'sc ust (83) — rdečilo ustnic (80), zaruiowiona od szybkiego marszu (78) — zardela od hitre hoje (76).
147
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
niebieski ali granatowy. Drag primer: złocisty, złoty, złotam' so največkrat prevedeni enako kot zlat, čeprav je enkrat złotawy preveden kot pozlačen (I), złocisty pa tudi kot zlatcen ali skoraj zlat.
Pri prevajanju barv v slovenščino se postavlja vprašanje splošne narave: v poljščini je nasičenost barv, njihova intenzivnost izražena z nasprotji oblik: niebieski: niebieskawy, zielony : zielonkawy, czerwony : czerwonawy, żółty : żółtawy, rudy : rudawy, brązowy : brqzowawy. Pripona -awy ima pomensko vlogo stopnjevalnega obrazila in pomeni: nekoliko, malo, ne povsem (dovolj), torej nižjo stopnjo barvne intenzivnosti. V slovenskem prevodu je to nasprotje večkrat zabrisano, prim.: brązawy — rjav, rjavkast, niebieski — moder, modiikast, rudy"^ — rdeč, rdečkast, čeprav bi ga bilo mogoče izraziti.'^ Dosledno je oliranjeno v naslednjih primerih: zielony — zelen, zielonkawy — zelenkast, czerv,'ony — rdeč, czerwonaviry — rdečkast, żółty — mmen, żółtawy — rumenkast.
Težave pri izražanju stopnjevalnosti poljskega pridevnika v slovenskem jeziku vidimo ne le v primeru barv, prim.: stary pastor niemiecki (65) — starikav nemški pastor (63), skromniutki orszak (55) — skromen sprevod (53), łat\^'a rozpacz (55) — lalikotni obup (52), mały rewolwer (64) — majhen revolver (62), nieduże miasto (54) — majlino mestece (51), malutki browning (63) — majhen brovning (61), króciutki płaszcz (53) — kratek plašč (51), pustav^ry placyk (33) — opustošel trg (32), pusta\^y peron (35) — prazen peron (34). pusty pagórek (43) — opustošen grič (42).^
Neustreznost slovenskega prevoda izvira med drugim iz podrtega sorazmerja v stopnjah intenzivnosti posameznih lastnosti (zmanjševanje ali povečevanje), npr. med króciutki, malutki, skromniutki in krótki, mały, skromny ali pusty, łatwy in pustawy, łatwiutki. V nekaterih primerih v slovenskem jeziku dejansko ni ustreznih stopnjevalnih pridevnikov, vendar je pomensko razliko v intenzivnosti lastnosti, ki jo v poljskem jeziku izraža pripona, mogoče izraziti opisno, npr. zelo, prav, čisto, precej (majhen/majčken, skromen, kiatek).
Naslednja stvar, na katero želim opozoriti, zadeva mesto prilastka. V poljščini lahko pridevniški prilastek stoji na desni ali levi strani, odvisno od njegovega pomena, stavčnega besednega reda, stavčnega poudarka itd., v slovenskem pa le na levi. Po mnenju slovenskih jezikoslovcev »se na desni rabi levi prilastek stilno zaznamovano, zlasti v vzklikih, pod vplivom tujih jezikov, tudi preko tega okvira«.'" Skladno s tem načelom Pretnar dosledno prestavlja poljski prilastek, ki mu je mesto na desni strani, na levo stran, npr. struny basowe (32) — basovske strune (31), syrena fabryczna (78) — tovarniška sirena (76), góra zamkowa (76) — grajski hrib (74), lampa karbidowa {AI) — karbidna svetilka (42), zupa kartoflana (56) — krompirjeva juha (54), węzeł kolejowy (11) — železniško vozlišče (10), nóż kuchenny (33) — kuhinjski nož (32) warunki materialne (33) — gmoten položaj (32), autobus miejski —• mestni avtobus (32), płyta nagrobkowa (67) — nagrobna plošča (65), szyba okienna (68) — okenska šipa (66), lampa oliwna (59) — oljna svetilka (57), wagon pocztony (42) — poštarski vagon (41), kwas solny (51) — solna kislina (43), wóz ciężarowy (39) — tovorni voz (iS),pyłwQgloviy (91) — premogov prah (88). Le izjemoma prevajalec izpušča pridevniške prilastke, npr. szesciokąty miodowego światła (9) — šesterokotniki luči (9), posępny rytuał (14) — ritual, torba myśliwska (52) — torba (50), blaszana rynna (49) — žleb (41),puszyste ziarenka drzew (54) — zrnca dreves (53), szczupłe plecy (67) — hibet (64), wiosenna łąka (199) — travnik (189), wielki, syty, złoty ząb (6) — velik zlat zob (6) idr. Vendar prevajalec prilastke pogosteje dodaja, da bi natančneje označil in bralcu približal opisano resničnost, npr. skromniutki orszak żałobny złożony z syna i kilku krewnych (55) — skromen žalni sprevod, sestavljen iz rajničinega sina in sorodnikov (53), syn inwalidy wojennego (33) — sin vojaškega vojnega invalida
^ Rudy in czerwony sla v slovenščino prevedena z enim leksemom, vendar so v primeru nasprotja czerwony — rdeč, czer\^'onawy — rdečkast, razmerja med stopnjevalnimi obrazili oliriuijeiu, drugače v primeru rudy, rudawy.
^ Med obrazili, ki kažejo na »približevanje določeni lastnosti«, omenja Jože Toporišič m.dr. -av, -ikav, -ičasi, -kast, -ikast itd., Jože Toporišič, Slovenska slovnica. (Ljubljana, 1984), 15.3.
' Tu se ne poglabljam v pomenska razmerja med sloven.skim:/)ra:e»i, o/)uj/e/, opuj/o/en, čeprav je v poljščini enako:/>iwry>, opustoszały, opustoszony. Gre mi za to. da bi bilo razliko med pusty : pustawy tx>lje izraziti s prazen : praznoten ali precej prazen.
'" J. Toporišič, Slovenska slovnica (Ljubljana, 1984), 468.
148
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
(32), puszka od herbaty (44) — koviaska škatlica za čaj (43), senny ruch (48) — zaspani zasanjani gib (47), latarka (56) — žepna svetilka" (52), jedwabne pończochy (80) — svilene tanke nogavice (77), głupota (90) — mladostna neumnost, lokomotywa z wysokim kominem (168) — lokomotiva z visokim črnim dimnikom (161), ambasada (62) — vai-šavska ambasada (59), celebra z otwieraniem bramy (191) — ceremonial z odpiranjem vrtnih vrat (183), mrok bramy (87) — nu-ak kolodvorskih vrat (84) idr Veljalo bi pripomniti, da sicer redki primeri izpuščanja prilastkov pri branju ne motijo, pogosto so celo utemeljeni, prim, syty ząb, podobno tudi dodatki, npr. kovinska (škatlica), vrtna (vrata), tanke (svilene nogavice) itd.
Obravnavana vprašanja v zvezi z načinom prevajanja pridevniških prilastkov so zadevala predvsem njihovo pomenskost in modifikacijo, temelječo na prevajalčevi zamenjavi besednega reda, redukciji ali amplifikaciji (dopolnjevanju). Ker so bili tovrstni prevajalčevi posegi zmeraj zavestni in hoteni, so v prid kakovosti prevoda.
Poglejmo zdaj, kako Pretnar prevaja druge tipe prilastkov. V poljskem jeziku samostalniški (brezpredložni) prilastek praviloma stoji na desni strani, raba na levi je stilistično zaznamovana. Tovrstne prilastke Pretnar dosledno prevaja s pridevniškim prilastkom in jih postavlja na levo stran, npr drzwi dworca (35) — kolodvorska vrata (35), syn samobójcy (204) — samomorilcev sin (193), zielone oko semafora (30) — zeleno semaforjevo oko (29), komisariat policji (32) — peti policijski komisiuiat (31), pogrzeb matki (53) — materin pogreb (51), nazwisko matki (55) — materin priimek (53), światło latarki (60) — svetilna luč (58), oczy krótkowidza (65) — kratkovidne oči (63), kwiaty konwalii (66) — šmamično cvetje (64), światło słońca (74) — sončna svetloba (72), morze Behringa (82) — Beringovo morje (79), zdjęcie ojca (160) — očetova fotografija (153), tarasy ogrodu (185)—vrtne terase (177),/«ra/:/aiH (186) — gozdni mrak (178), sAwa nieboszczyka (188) — mrliška koža (179), kieszeń spodni (212) — hlačni žep (201), powierzchnia wody (220)
— vodna gladina (209).
Podobno Pretnar prevaja predložni prilastek (z različnimi vrstami prilastkov), nadomešča ga tudi s pridevniškim prilastkom, pri čemer zamenjuje besedni red v skladu z normo slovenskega jezika, npn domki z drzewa (10) — lesene liišice (\0),figura z porcelany (26) — porcelanasta figurica (25), serce z lodu (28) — ledeno srce (27), wózek z dzieckiem (11) — otroški voziček (75), antyczna poręcz z mosiądzu (91) — medeninasta antična ograja (88), iona bez określonego wieku (56) — žena nedoločljive starosti (54), pudełko od herbaty (191) — puszka od herbaty (182) — čajna konzei-va (182, 174), chustka na głowę (89) — naglavna ruta (86), proszek do pieczenia (71) — pecilni prašek (68), tylna kieszeń w spodniach (63) — zadnji hlačni žep (61). Primerov obrnjenega postopka skoraj ni, prim, karty pasjansowe (70) — karte za pasjanso (68), mundurowa kurtka (79)
— vetrovka od uniforme (76).'^
Tu in tam prevajalec poljski nepredložni prilastek nadomešča s predložno zvezo, npn najpięknejszy fragment lasu (66)— najlepši kotiček v gozdu (58), ogieńkiplastykowychzniczów (244) — ogenjčki v plastičnih kozaičkih (231), wnęki murów (91) — vdolbine v zidovih (88), tylna kieszeń spodni (50) — zadnji žep pri hlačah (49), frędzlasty abażur lampy (61) — resast abažur pri svetilki (60), guzik tranzystora (245) — gumb pri tranzistorju (233), ostra woń potu (192) — oster vonj po potu (183), liście drzew (233) — listki na drevju (222). Besednoskladenjska razčlemba je pri opazovanju različnih tipov prislovov kot izid različnih načinov preoblikovanj pokazala ekvivalentnost poljskih in slovenskih oblik. Pretnar namieč izvirnik ne le prevaja, ampak ga pretvarja in s tem prilagaja lastnemu jezikovnemu sistemu. V tem pogleduje prevod zgleden in uporaben kot vir za primerjalno raziskovanje sestave poljskega in slovenskega jezika. Ugotovitve, ki izvirajo iz razčlembe načina prevajanja različnih tipov poljskih prilastkov, mi dovoljujejo tako posplošitev.
'' Prilastek žepna je na tem mestu nujen, ker je svetilka designat širšega obsega, izraz iepna svetilka pa zožuje njegov obseg na konkretno vrsto svetilke. V poljščini prilastek kieszonkowa latarka ni nujen.
V obeh primerih imamo tudi po poljsko izraze: karty do pasjansa, kurtka od munduru (ali kurtka munduru), torej tako kot je V prevodu.
149
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
IV
Prevod ne posreduje le denotativnih pomenov besed, temveč tudi dodatne, konotativne, ekspresivne odtenke, pa tudi zgodovinske, kulturne in folklorne poteze besedila. Nekateri poljski teoretiki to imenujejo pragmatična konotacija.'^ Pragmatična konotacija je zveza konkretnega jezika s kulturnim, zgodovinskim, političnim, socialnim itd., torej s tem, kar tvori barvitost jezika, ftenos bai-vitosti jezika izvimika spada v stilistiko prevoda.
Prevajanje realij pomeni eno večjih težav, s kakršno se srečuje vsak prevajalec. Po tej plati se je Pretnar vedno odlično znašel in je le enkrat v ta namen uporabil opombo. Čepico, imenovano maciejówka (5), je nadomestil z izrazom batorówka (5)'"* in v opombi pojasnil, da gre za študentsko kapo na Univerzi Štefana Batoi^ja v Vilnu. Upravičeno se je laliko tako odločil (to ni bil njegov neologizem), ker se v nadaljevanju romana pojavi prav batorówka (44), ki po obliki in barvi spominja na kapo s ščitkom, imenovano maciejówkaP Pozneje mu ni bilo treba več pojasnjevati besede batorówka. Nasprotno je ravnal v primeioi cigaret znamke junak, kjer je ohranil ime brez sprememb, le z narekovajem je opozoril, da gre za tujo besedo: vzel je tri »junake« (34), prim tudi »maska«: Wreszcie znalazł w fałdzie podszewki dwie dawno zapomniane zapałki i wyślizgany strzępek »maski«.(195) — Končno je našel v gubah podloge dve davno pozabljeni vžigalici in košček »maske«.(186) To sta edina primera citiranja poljskih izrazov.
Modifikacija napisa na vratih K+M+B 1939 (89) na 19+G+M+B+39 (86) je sledila slovenskemu običaju. Zeschłe zielsko 'plevel' przeciwko molom (17) je nadomeščeno z: posušene rože proti moljem (16). V drugih primerih je prevod približen, ker prevajalec ni imel druge možnosti, npr. jegomość (...) w chłopskiej bekieszy (7) — možak v kmetiški opravi (6), maszynista w czarnym chałacie (12) — strojevodja v črnem plašču (12), (grzech) ukrywał siq w kruchtach kościelnych (220) — (greh) seje skiival po cerkvenih spovednicah (209), sakwojarz 'potovalna torba' (44) — popotne reči (43), bokówka 'soba, dograjena z boka' (16) — kamiica (15).'^ Razen spovednice imajo vsi slovenski prevedki širši pomenski obseg kot denotati poljskih izvirnikov. Uvajanje približnega prevoda pa je bilo v teh primerih povsem utemeljeno.
Slovenski prevajalec dobro obvladuje poljsko frazeologijo; berlińskie ceregiele (68) — berlinske flavze (65), wierność do grobowej deski (221) — zvestoba do groba (216), żyć na kocią łapę (112)
— živeti na koruzi (107), w cipelu urodzony (222) — rojen pod srečno zvezdo (211), rzucić się na łeb, na szyję (206) — vreči se na vrat na nos (196), zrobić z kogoś kogel-mogel (110) — oviti in naviti nekoga (105).
Prevajalčevo mojstrstvo se vidi v izbiri sopomenk in protipomenk, ki jih je v Kroniki ljubezenskih pripetljajev vse polno in so pomembna sestavina pisateljevega stila, npr. Kocie, mądry, doświadczony kocurze (73) — Maček moj, modri, izkušeni mačon (70), Niech będzie przeklęta na zawsze la moja głupota, wariactwo, zaczarowanie, ta bezbożna miłość. (30) — Naj bo enkrat za vselej prekleta tista moja mladostna neumnost, začaranost, tista brezbožna ljubezen. (87), Ogromne mnóstwo zgryzoty i radości, upadków i zwycięstw, umierania i zmartwychwstań (206)
— Ogromna množica sovraštva in radosti, porazov in zmag, umiranja in od mrtvih vstajanja (196), Znam to powstanie z opowiadań rodziców, krewnych, znajomych, widziałem wojny, rewolucje, zamachy stanu, rebelie, przewroty. Przeżyłem raptowne nadzieje i nieoczekiwane klaski, śledziłem przemarsze różnych wojsk przez naszą dolinę, w tę i tamtą stronę, w poprzek i
1 "X
Prim. I. Murska, O niektórych problemach przekazywania konotacji pragmatycznej w przekfadach z języka polskiego na rosyjski, PrzektaJ artystyczny, 1. del (Katowice, 1991).
'^ Da bi slovenskega bralca opozoril na pomen batorovke — maciejówkę, jo je v besedilu označil z ležečim tiskom in dodal opombo.
'^ Čepico maciejówko so nosili na podeželju predvsem ob koncu 19. stol., med I. svetovno vojno je bila pokrivalo članov strelske orgimizacije in legioiwjev.
'* Na drugem mestu prevajalec izraz l>okówka izpušča, npr. Wido wyszedi do jego bokówki (71) — Vitko je stopil čez prag k njemu (68), prim, tudi — wieża ciśnień; samolot zniknął za wieżą ciśnień (35) — letalo je že izginilo (35).
150
JEZIK IN SLOVSTVO, Leüiik 39, 93/94, ŠL 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
na ukos, umierałem i zmartwychwstałem, walczyłem i przegrywałem, wzbijałem się ku świętości i dusiłem w grzechah. (180) — Ta upor poznam samo po pripovedovanju staršev, sorodnikov in znancev, videl sem vojne, državljanske prevrate, atentate, revolucije, upore. Doživljal sem nenehno upanje, nepričakovane poraze, sledil sem pohodom različnih vojsk skozi našo dolino, v to in ono stran, povprek in počez, umiral sem in vstajal od mrtvih, zmagoval sem in izgubljal, plaval sem k svetlobi in se dušil v grehih. (172), O Bože, Bože, czemu mnie tak karzesz, czemu dręczysz i zabijasz powoli? (90) —Moj bog, moj bog, zakaj me kaznuješ, zakaj inučiš, zakaj počasi ubijaš? (87).
Iz navedenih primerov se vidi kopičenje ekspresivnih sopomenk, ki naj bi predvsem vplivale na čustveno dojemanje sprejemalca (npr. kot — kocur, karać — dręczyć — zabijać) in zagotavljale ustrezno sprejemanje dela, na dragi strani pa ožile ali širile območje opisovane resničnosti, npr. rodzice (starši) — krewni (sorodniki) — znajomi (znanci), wojna (vojna) — rewolucja (revolucija) — zamach stanu (atentat) — rebelia (upor) — przewrót (državljanski prevrat). Pretnarju je uspelo izraziti prav te stilistične posebnosti Konwickega.
Dobro je prevajalec sledil tudi pogovornemu jeziku, npn Ty masz numery. (69) — ti pa znaš (66), Gdzie się podziewasz cały dzień? (69) — Kje si se pa potikal ves božji dan? (68), Władysław Drewnowski, kapewu? (69)—Władysław Drewnowski, kapirate! (66), A nieprzycliodzi ci ochota, żeby wreszcie wyruchać którą? (29) — Ali ti ne pride kdaj na misel, da bi končno tudi ti katero povaljal? (28), Co ty, do ślubu zasuwasz? (228) — Jo mahaš k poroki? (216), Odejdź, bo dam w zęby (115) — Pojdi stran, če ne, jih boš dobil po zobeh (109).
V zadnjih primerih poleg pogovornega jezika nastopa tudi tabuizacija (mahniti jo, dobiti jih). V obeh jezikih imajo tako funkcijo osebni zaimki (v poljščini brez glagolsko-zaimenske konstrukcije) ali jezikovni preskoki, ki vplivajo na okmjenost (entimematičnost) besedila. Prazen prostor ali zaimek mora bralec šele dešifrirati, npr W nocy kiedy złapie (co?), to nie daj Bóg. Jak resor do sufitu podnosi (co?) (116) — Cs ga ponoči kdaj zgrabim, kar bog ne daj, se vzdigne kot raketa pod strop (111). Pretnarje prazno mesto v poljskem besedilu — chuć 'sla, pohota' in członek 'spolni ud' nadomestil z zaimkom ga in resor 'vzmet' zamenjal z bolj slikovitim izrazom raketa. Z evfemizmi je v naslednjih dveh fragmentih nadomeščal poimenovanja za moški spolni ud: Och, mieć te wszystkie bladzie na kołku. (173) — Imel bom čisto vsako, čisto vsako. (165) To co, trzepnąć sobie zakonnika? (117) — Naj grem v samostan? (111)'^
Jezik Konwickega je izredno sočen, kar se kaže v številnih vulgarizmih, predvsem vzdevkih in kletvicali, ki jih je prevajalec nadvse barvito nadomeščal z domačimi, npn (...) stary tapyduchu, zupacki konowale (177) — ti stari prdozdravec, šintar konjederski (168), Sukinsyny, zawarczał Wilek(\33) — Kurbini sinovi, jezaienčal Vitko (126), Idźże ty szwancudorszowy (245) — Pojdi k vragu, muha podrepna (232), Żegnaj parszywcze (246)—Zbogom, grdoba moja (234), Wstydu, złamasie. niemasz (201) — Sramu pa, pokveka ne poznaš (191), No co, kutasie marynowany ... (201) — No, kisla kumara ... (191), Ale sukinkot ma grabę (107) — Pasja dlaka, ta pa ima taco (102), Jesteś idiota, dureń, ostatni cham (69) — Idiot si, kreten, norec, nesramnež nesramni (66), Och, że w mordę jebana ... (156) — Ah, v gobec pofukana (149), Gówno mnie to obchodzi (169) — En drek mi je mar (161), Pocałuj mnie w dupę (111) — V rit me piši (106), Niech was diabli... (110) — Naj vaju hudič vzame (105).
Dogajanje v romanu poteka v predvojnem Vilnu, večjezičnem mestu, zato se v poljskem besedilu pojavljajo francoske (višji kiogi — diužina Nałęcz), nemške (Baumova diaižina) in ruske povedi (Levček, Silvek, Vilko, Henrik). Čeprav tega ni v izvirniku, je prevajalec v opombah pod črto prevedel tudi nepoljske povedi. Od dvaindvajsetih opomb, večinoma eno- ah dvostavčnih, jih je deset iz francoščine (str. 21, 22, 23, 167 in 168), deset iz nemščine (str. 63, 65, 67, 150, 216, 217,
Morebiti prevajalec ni poznal zveze trzepać zakonnika, t.j. 'samozadovoljevati se tako, kot to počnejo redovniki', zato je pogovorni izraz za moški spolni ud prevedel kot samostan. Verjetno je podobno z izrazom bladzia (iz ruščine 'kurba'), ki je v prevodu izpuščen. To se potrjuje tudi na drugem mestu, kjer je napaka očitna: Ona jest blaJz (125) — Ona je samo privid (119).
151
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
219), po ena iz niščine (str. 140) in latin.ščine (str. 5). Francoski in latinski stavki so prevedeni dobesedno, ruske in nemške pa je prevajalec večkrat spreminjal. Stari Baum, ki skoraj ne zna poljsko inje naglušen, sprevrača besede: To jest Wido, ojciec pamięta ... Ja, Wyczo, Wyczo, doch kenne ich gut (66) — To je Vitko, saj se ga oče še spominjajo ... Ja, Fidgo, Fidgo, doch kenne ich gut (63) ali: Gówno ojca świętego. Was is das kufno? (69) — Iztrebek svetega očeta. Was is das Istrepeg? (67). V obeh primerih se je prevajalcu odlično posrečilo po slovensko izraziti nemško glasovno podobo poljskih besed: (Wido : Wyczo — Vilko : Fidgo in gówno : kufno — iztrebek : istrepeg), pri čemer je uporabil zamenjavo zvenečih soglasnikov z nezvenečimi.
Drugače pa je z rabo izrazov, izvirajočih z vzlioda, ki so v slovenščini podani na tri načine. Le enkrat je Pietnar ravnal tako kot pri nemških ali francoskih citatih, daje v besedilu uporabil transliteracijo (v izvirniku gre prej za prvine transkripcije), v opombi pa je navedel prevod, npr. Szlo? Nada wstawać? spytał. O jebi jewo w czemadan, ząb się rusza (146) — Čio? Nado vstavat' ? je vprašal. O jebi jego v čemodan, zob se maje (140) in opomba: Kaj? Bo treba vstati? Pofukaj ga v kufer...
V nekaj primerih, namreč tistih, ko je bil, kot domnevam, pomen slovenskemu bralcu razumljiv, se je prevajalec zadovoljil le z natančnim navedkom:Powio^/, ^oä/;o(7', nwiAfyöo;? (174) — Pomagi, gospod', russkij Bog! (166), Chiyslos spasiliel (147) —Kristos Spasitel' (140), Na pohybel. Na pohybel słabości. (232) — Na pogibel! Na pogibel slabosti! (220), Anarchia, maćpariadka (202) — Anarhija »mat« porjadka (192). Tako je prevajalec ohranil lokalno bai-vitost jezika iz okolice Vilna in individualne posebnosti v govoni posameznih likov romana.
Žal pa se Pretnar ni dosledno dižal tega načela, ampak je pogosto prevajal očitne rusizme, ki imajo v besedilu svojo razvidno stilizacijsko vlogo, npr. To idzie w kibini, zaklął Lowa (29) — Pojdi v rit, je zaklel Levček (28, Miałem widzenie w nocy, jej Bohu (34) — Ponoči sem imel privid, kot mi Bog pomagaj (32), Wsio normalno (247, 249) — Vse je normalno (234, 236), Przestańcie pieprzyć, ho słuchaćliadko (\Q9) — Nehajta govoriti neumnosti. Ne morem vaju poslušati (104). Życie trzeba gonić i łapać za chwost (121) — Za življenjem se je treba preganjati, treba ga je loviti za rep (115), Co ty taki seriozny? (145) — Zakaj si tako resen? (138), Macie swojego uchaiora (148) — No, zdaj pa ga imate tukaj, svojega zapeljivca! (141), Och, jebi waszu... (216) — Odfukaj nekam (205). Čeprav je prevod pravilen, je vendarle povzročil, da rusizmov iz poljskega originala v slovenskem besedilu več ne moremo odkriti. Ne vem, ali je to posledica jezikovnega purizma ali slovenske prevajalske nonne ali česa diugega.
Drugače kot Konwicki je Pietnar ravnal tudi z ruskimi ljudskimi pesmimi — Konwicki jih samo transkiibira, Pretnar pa jih prevede v slovenščino," prim. str. 164, 165. Poleg tega opazimo v prevodu še eno vrsto spreminjanja izvimika, ki je po moji sodbi v prid slovenski različici: z drugačno členitvijo je v besedilu ločil zastranitve, filozofske relleksije in vstavke iz drugih, največkrat časopisnih besedil, slednji so celo natisnjeni ležeče, česar v izvirniku ni. Tako je raznorodna celota romana postala lažje berljiva in razvidna.
Pretnar je kot končno vsak prevajalec tudi delal napake. V nekaterih primerih je popolnoma spremenil besede ali pa jih modificiral, npr. słońce piekło siarczyście (228) — sonce je kiselkasto pripekalo (216), myśleć o najlepszych chwilach swojego życia (73) — premišljevati o lepih pripetljajih iz vašega življenja (70), (...) w końcu przymkną mnie w solidnym niemieckim domu wariatów (229) — (...) dokler me ne bojo zaprii v kakšno solidno, nemško sirotišnico (217), Pod poduszkami rosły baby (15) — Pod vzglavniki so vzhajale potice (14), Pochylił głowę, wyszczerzył zęby, ale wymioty nie przyszły (125) — Sklonil je glavo in razklenil roke, toda bruhati ni mogel (U9), Na pewno nią pogardzę i będę miał spokój (47) — Najbrž se je bom sramoval in bom imel mir pred njo (46).
Tu se ne ukvarjam z razliko v glasovni podobi, npr. z akai^jem, izgovorom soglasnikov, ker niso dosledno uporabljene niti v poljskan niti v slovenskem besedilu.
" Mislim, da se Pretnar kot prevajalec poezije ni mogel upreti izzivu. Enako je ravnal s poljskimi pesmimi, kar je sicer razumljivo.
152
JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Prevajalec je imel težave z nekaterimi rastlinskimi imeni, npn widłak (16)—aloja (15) nam. lisičjak, zawilec (221) — ovijalka (210) nam. vetrnica, ki pa je drugje ustrezno prevedena (14); gałązka jarzębiny (26) — brinjeva vejica (26), dasiravno so v nadaljevanju krzaki jałowca (230) pravilno prevedeni kot brinjevi grmiči (218). Podobno je z izrazom maciejka 'seboj' (10,250), kije preveden kot šmamice (10, 237) ali pa tabuiziran: Będziemy maciejkę wąchać (214) — sedite k meni, ga bova povohala (203).
Pri prevajanju iz sorodnih jezikov pogosto prihaja do t.i. navideznih ekvivalentov. Temeljijo na istovetenju medjezikovnih enakozvočnic in blizuzvočnic, ki se kljub enaki glasovni podobi pomensko ne prekrivajo. Npn usychająca jedlina 'jelovina, jelovje'( 16) — usihajoča jed {\6),ręce, jakby prześwietlone na zav.'sze blaskiem świec 'sveč' (6) — roke, kot da bi jih za vedno presijal plamen sreče (6), kratownica starego mostu 'mostu' (8) — mieža starega mesta (7), przepalona rura od piecyka 'prežgana' (20) — prežagana cev dimnika pri gašperčku (19),/ poszedł kaczym chodem w stronę Puszkami' zibajoč se kot račka' (213) — In po kačje seje odplazil proti Puškami (202), te za Zieloną Rogatką (33) — gozd za Zelenim Rogljičem (31), prim, rogatka 'prečnica, zapreka, šranga, mitnica'.
V enem samem članku ni mogoče osvetliti vseh vprašanj, ki jih postavlja prevod literarnega dela. Gotovo jih je obilo, tu je bilo moč obravnavati le nekatere izmed njih.
Konwicki — mojster prikazovanja razpoloženj, čustvenih stanj, barv in vonjav, igre čutov in somraka, ki so ga poljski literarni kritiki in teoretiki pogosto imenovali »pisatelj neepskih romanov«, je imel srečo, daje njegova Kronika ljubezenskih pripetljajev navdušila Toneta Pretnarja, prevajalca, ki je v njegovi prozi zaznal poetične prvine, jih mojstrsko razbral in prevedel. Upoštevajoč prevajalski etični kodeks je Pretnar oluanjal spoštljivo razmerje do avtorjeve besede. Njegovi posegi v izvirno besedilo so sorazmerno majlini. Omejeni so predvsem na tiste primere, v katerih je dobesedno prevajanje nemogoče ali bi zmanjševalo umetniško vrednost besedila ali pa bi zvestoba izvirniku otežila sporočilnost, prim, prevode nepoljskih povedi, tujih jezikovnih prvin, predvsem ruskih, in vulgarizmov.
Pretnar je sijajno prevedel slogovne posebnosti Konwickega in se s tem izkazal za avtorju enakovrednega stilista. Po njegovi zaslugi je jezik Kronike ljubezenskih pripetljajev v celoti ohranil svojo lepoto, kar je najvišja odlika vsakega prevoda.
prevedel Niko Jež Filozofska fakulteta v Ljubljani
153
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Bożena Ostromecka-Fraczak UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06
UDK 82.03=84=863:929 Pretnar T.
STRESZCZENIE
KRONIKA WYPADKÓW MIŁOSNYCH TADEUSZA KONWICKIEGO W SŁOWEŃSKIM PRZEKŁADZIE TONEGO PRETNARA
Konwicki — mistrz w opisywaniu nastrojów, stanów emocjonalych, kolorów i zapachów, gry zmysfów i pófcieni, którego polscy krytycy i teoretycy literatury często nazywali "pisarzem nieepickich powieści", miśt to szczęście, że jego Kronika wypadków miłosnych zafascynowała Tonego Pretnara, tfumacza, który dopatrzyf się w jego prozie znamion poezji, po mistrzowsku je rozszyfrowaf i przetfumaczyf. Kierując się etycznym kodeksem tłumacza Pretnar zachował szacunek do autorskiego słowa. Jego ingerencje w tekst oryginału s^ stosunkowo małe, decyduje się na nie tylko w przypadku, kiedy dosłowny przekład jest niemożliwy albo prowadziłby do zubożenia artystycznej wartości
tekstu, lub też kiedy ^ wierność oryginałowi spowodowałaby nieczytelność tekstu, np. substytucje, amplifikacje i redukcje w tłumaczeniu przydawek, tłumaczenie niepolskich wypowiedzi, obcych elementów językowych, głównie rosyjskich oraz wulgaryzmów.
Pretnar znakomicie oddał stylistyczne osobliwości języka Konwickiego przy czym okazał się godnym autora stylista. Jego zasłuą^ jest, ze język Kroniki wypadków miłosnych wcałosci zachował swoje piękno, co jest największa wartością każdego przekładu.
154
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4