OB 25. JULIJU TRST, petek 25. julija 1952 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. sr. o vojaški pomoči FLRJ in ..šovinističnem razpoloženju nekega soseda JEKLARSKI S 1*0H V *»A rešen s Trumanovim posredovanjem Maher paša sestavila koalicij sto vlado Collazzo pomiloščen WASHINGTON, 24. - Smrtno kazen, izrečeno proti Oscar-ju Coliazzu iz Portorica, ki ife 1. novembra 1950 izvedel atentat proti Trumanu, je sam predsednik spremenil v dosmrtno ježo. Collazzo bi moral biti usmrčen 1. avgusta. BOLOGNA, 24. — Vojak Giuseppe Lanaro, Iti so ga naSll v brzovlaku na progi Rim - Firen-ze s prerezanim grlom, je danes že lahko govoril in izjavil, da je nameraval napraviti samomor. Baje je prej napisal na ko4C«k papirja «Te rane sem si prizadejal sam». Konferenca ministrov Schumanovega načrta PARIZ, 24. — Danes ponoči se je končala konferenca šestih zunanjih ministrov držav, ki so udeležene pri Schumanovem načrtu «poola» jeklarske industrije in premogovnikov. Razpravljali so o sedežu organizmov «poola» in o njihovi sestavi. Za sedež so določili Saarbruecken, pri čemer je prišlo do obširnih diskusij o po-sarskem vprašanju. Kratke vesti ANCONA, 24. — Š pokvarjenimi ribami se je tu zastrupilo Sest oseb. Pripeljali so jih v bolnico, trgovcem pa so oblasti zaplenile ostalo zalogo konzerviranih rib. * BOSTON, 24. — Včeraj zjutraj in snoči so v Novi Angliji opazili nekaj letečih plošč srebrnka-ste barve. Plošče so letele okrog 600 metrov visoko in z različno ocenjeno brzlno. ¥ BUENOS AIRES, 24. — Zdrav-niško poročilo o zdravju Eve Peron, izdano danes zjutraj, pravi, da je stanje bolnice še nadalje «cJelikatno». Iz Rio de Janeira poročajo, da sta prispela tja nemška zdravnika, ki bosta takoj odpotovala v Buenos Aires in skušala s tvegano operacijo ozdraviti Evo Peron. Beaallenza 111.»a e Hev.aa ¥ La rleorrenta deli« feat* del Suo Patrono oeleate S.Antonio* Ki porg» la lleta occaaione di unlrml con i »iei poveri ma fervldiflslsl auguti al coro beneau*urante dl tanti e tanti fedeli dioeeaani che, con affetto filial«, »i etrlngono al loro Fadre e lastore. Sons auguri non aoltanto o iei pereonall, na anehe dei »i*i cocfratelll • obe interpretan® w«i» il eantimento genuin* della BiH parrocchia. Sodo auguri pfce, eentre haec tat potepta* tenebrarum, voglio no avere il eignifioato di us giuraaento dl rlnnovata fedel tk • dl rlarovi«« utor«. Li accolga, Sccellenea, e 11 rioambi con una grande besedi« »ione, pegno ed aueplclo dei oonforti divini. CLERMONT FERRAND, 24. — Francoski ekskurzionist je z gore Visoke Alvernije z daljnogledom opazoval letečo ploSčo in jo tudi fotografiral. Ploščo je opazil o-krog 18. ure. Posnetek, ki ga je napravil, kaže točne in zanimive podrobnosti skrivnostnega »krožnika«, katerega oblika pa J« le malo podobna disku, p.S. Jono tanto dealderoeo dl conferlr« con V.E. Appen* »i aark poaalbile al peraetfeerb dl inportusarL«. ir 2 =» 25. julija 1952 Danes, petek 25. julija Jakob, padec fašizma Sonce vzide ob 4,40, in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 15.02. Luna vzide ob 8.01. in zatone ob 21.07. Jutri, sobota 26. julija Ar.a. Dobrina DEVET LET PO P A P C II FAŠIZMA Sloienci še vedno čakamo na popravo krivic Italijanska ustava, mirovna pogodba, načela demokracije In razne obljube so le prah v oči - Fašisti dvigajo glave GORICA, 24. — Pod u!" pa še pred odhodom ostanek. Ker je število izletnikov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimP1*! vpišejo. Vpisovanje Prl «Adria-Express», Ul. F3' bio Severo 5-b. VESTI O DELU IN ŽIVLJENJU TRŽAŠKIH BRIGADNIKOV V JUGOSLAVIJI Tržaška bo letos mladinska brigada utrdila svoj sloves H M proti koloradskemu hrušču Odlično razpoloženje med brigadniki - V prvih dnevih so že prekoračili normo za 30 odst. Prtd 15. dnevi je odpotovala tržaška mladinska brigada na prostovoljno delJ*’ Ker je število prostorov omejeno, naj se interesenti čimprej javijo. Dr. N. GIGLI* ZDRAVNIK K 1 K U 1*^ ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jeklu. kavčuku in plastiki. — Zdf® z najmodernejšimi sistemi- Sprejema od 9. do 13. ure " °d 15. do 20. ure. TRSI * Ul. Torrebianca **• (vogal Ul. Carducci) - Tel. 9 IN 10. AVGUSTA IZLET V Novo Gorico Kanal ob Soči Kovini 10. AVGUSTA l»s2 IZLET V Skocijansho jan10 Vpisovanje do 26. t. ^ 195? OD 15. DO 17. AVG. IZLET V Ljubljano Celje Maribor Ptuj Vpisovanje do 31. t. " 16. IN 17. AVGUSTA i9il IZLET V Ajdovščino Vipavo in na Bled Vpisovanje do 2. aV^U«s». 1952 pri «Adrla-Expre-j Ul. F. Severo 5 b; tel. ["VATIKAN PROTI NARODNEMU JEZIKU V CERKVI i Glagolica je bila znak naše knltnre in trdnjava proti italijanskemu prodiranju fW- M/l. iJlad&tit Prijatelji glagolice so bili te-resno zaskrbljeni. Bali so le. da je glagolici dokončno tevonilo. Zato je bil leta 1902 ® Splitu velik pokrajinski sestanek predstavnikov politič-strank, duhovništva in znanstvenikov. S tega sestanka ?0S??^ Vatikanu posebno soiucijo. Zahtevali so od pa-Peza preklic vseh dotedanjih e,et ov in izdajo novih, v ka-/ fasno in nedvoumno Uho glagolico po vseh kraji Hrvatske. Zaključke sestati-, ,JC VOdprl tudi Dalmatinski tl ,r\S.am sPUtsk>- župan, Vic-_ Milič je izročil papežu Leo-Urr *° spomenico. Toda neposredno za tem je ®Pež Leon XIII.umrl, a na Jegovo mesto je bil izbran — 1 avstrijskem vetu proti kar-V,nabL Rampolliju, ki je bil ouatiom naklonjen — doteda-f oenešfci patriarh Sarto. No-* Papež pod imenom Pij X. * Je bil, verjetno za take svo-preteklo leto pro-ctsen za blaženega) ni skrival -°Jega velikoitalijanskega in roa’'strijskega razpoloženja. 1 odgovoril na zahteve spo-,rfnice’ a *eta 190.6 je izdal po-en dekret, s katerim potr-:Je Preišnje in še bolj omeju-rin ?°^co- Po tem dekretu , lnr®č ne sme n. pr. glagoljaš "^goljati v latinski cerkvi, e tem ko, nasprotno, latinaš rri latiniti v glagolski. Ni , °ma’ da se je Pij X. odločil »ojHji dekretom iz leta 1906 Kodirati glagolico v dobi ene Operacije. vs^ev dekret je izzval po l:0f ■ °tski tako ogorčenje, *fci! te n'ko^‘ prej. V duhovni-ško1■■VrS■ta,l (samo iz splitske kot) ^ Poslalo 136 duhovni-, v Rim protestno spomeni- co) aJc. 'em Hrebu v občinah, v Dalmatin- saboru, v saboru v Za- bUn ’ v. carskem svetu sovi l* ' 2 Rimom. a tisk je na• i'ajdi fticm- °Ptsoval primer vasi let aiti Trstu, ki je nekaj PreJfTC:>- zaPretila, da bo vsa ji opila k pravoslavju, če se *od n i • glagolica. Novi jg0~S nadškof je uničil leta 5 dekret svojega prednika W!ch Olagolice, ter je v *6 W sv°i'h župnijah — na gro-ir ■ u,’’f,js%ega. dvora, Vatikana * italijanske iredente — uve-glagolico. Leta 1907 so se Ostali, dalmatinski škofje in odločili, da ne bodo več izva-rln PaPeikih dekretov iz leta 3 in 1906. Zaradi opozicije, ^ Je vladala med ljudstvom, ti e '■reti niso bili izvajani niti Istri. Oni so ostali, kakor prauj v strokovni literaturi, suspenson. 3. Leta J909 je vse te dekrete Jauij Vatikan v svojem Služ-j , m l**tu. Istrski duhovniki * odgovor na to leta 1910 Tj. a” v Rim svoj promemo-p0l a . dalmatinski škofje leto ter*18^ sv°ie poročilo, v ka-ne 7 °*)ve*čajo, da dekretov Ta *zvai<*U zaradi odpo- p ed ljudstvom. številnih protestih, ki so cu toliko prahu ob kon- stoletja, se Va-iati n' upa* naprej vztra- t0v n!l izvajanju svojih dekre* dali sPr°tovanja so se na-Hp Ua*a vse do prve svetov-°0r«L°^ne 'n ^onca a,,stro- p0 c monarhije. Itruj ,,(>3ni je bilo treba še en-Pn _ Te*iti vprašanje glagolice Jug 0<*Pisu konkordata s staro je Vatikan priznal ^em"' status l’c® . ni<)ifm ozemlju glagolice po Glago- obnovila po mnogih ••»fSfeih ‘^tiV Je *0 pf.JCastavskih. predelih, ki župnijah, popol-bila obnovljena po iiu s ‘PorfJi Jugoslaviji. Sklad-čeln 8>n se je glagolica za-dituj 11JQJot» tudi po osvobo-*n trHn Področju Istre, Cresa o. Vl!den^e0a kor j« tu na• ’ 0| -ta?.... i;. ... tU. n"rodni našega naroda za v>ak 0l, tezik v cerkvi, bo Sledni ' človek posnel l. Zgodovinska dejstva *r*hutk n ** 0£* tistega l,|4tl a' ko je Cirilu in Me-^r^Vodelil pravico uvedbe t'an jezika v katoliške Prizadeval, da to uki-moinosti omeji ***■ iz obširne litera- te ; ('rn ' po h o ('°njši teritorij. Kjer koli ruba uspel in kjer je upo-^'en eif,aro$l°venskega jezika *e je nerad gledal in proti njeni ponovni !frit0V?!'k°n j* »»Povedal od-, ^“golici v začetku ^bu* Utia in to v ta,u.. ko 0o,io„ ° narodno zavest ju-^''du^’?’,*’c',, narodov skušajo ' združene M sile , dunaj- denfe auora in italijanske tre* 00!iCoV"tikon tolerirat gla-nin ‘orno takrat, ko je nje- 'P «am r°t«st ernu pretila nevarnost izvajali papeževih dekretov, če so bili naperjeni proti našim nacionalnim interesom. Naši kraji: Istra, Cres, Lošinj in Zader, ki so 1920 prišli pod Italijo, so znani po svoji izraziti glagoljaški tradiciji. Iz Istre imamo Plominski napis iz XII. stoletja, nato «Istarski razvodi) in iniciativo zn tiskanje najstarejše slovanske knjige sploh (glagolski mi-sal 1483). Na Cresu imamo v Valunski plošči naš najstarejši glagolski spomenik, a Zader z okolico je bil središče gla-goljaštva in hrvatstva skozi stoletja. V vseh teh krajih je bila glagolica skoro povsod, vse od najstarejših časov. Istra je dejansko naša najbolj glagolska pokrajina, polna glagolskih spomenikov vsake vrste. Od XIII. stoletja tvori z otokom Krkom in Hrvatskim Primorjem tako imenovano mgla-golsko Slavonijo!). Obstoj in razširjenost glagolice v Istri so morali priznati tudi italijanski zgodovinarji, ki se nikakor ne morejo načuditi, zakaj se je glagolica tako dolgo obdržala in zakaj je postala «najradi-kalnejša opozicija univerzalnosti latinskega jezikat). Kako globoko je bila glagolica vko-reninjena v Istri, se lahko vidi tudi po tem, da se je obdržala aabuzivno» v obliki tako imenovanega Kščaveta» vse do najnovejšega časa, čeprav so se proti njej borili italijanski in nemški škofje, dunajski dvor in italijanska iredenta. Kakor tudi drugod v naših krajih se istrsko duhovništvo ni nikoli pomirilo s prepoved- jo glagolice. Zato je stalno pošiljalo svojim predpostavljenim in celo papežem v Rim protestne spomenice, v katerih zahteva odobritev glagolice. Kakšna je bila borbenost istrskega klera je razvidno iz primera Josipa Korace, župnika v Vabregi pri Poreču, ki je vse do leta 1895 uporno pisal v glagolici župne matice in do 1901 glagoljal iz že razpalega mtiala, izdanega v Rimu še leta 1706. Na tem istem misalu je napisal leta 1885: «Skrbno ga je treba ohraniti, posebno v času, ko škofje gazijo našo preteklost, preganjajo naše duhovnike, tlačijo naše pravice. in kradejo ad majorem lta-liae gloriamt). Treba je pripomniti, da ni bila niti borbenost istrskega ljudstva za nacionalni jezik v cerkvi vianj-ša. Leta 1860 so v vasi Šmarje pri Kopru morali avstrijski žandarji braniti pred pobesnelim ljudstvom novega župnika. ki je uvedel v cerkev latinščino. Končno so še nad glagolico v Istri navduševali tudi ljudski zastopniki Matko Laginja,« Vjekoslav Spinčič in toliki drugi. Vsi so imeli radi glagolico, ker je bila znak naše kulture in trdnjav a proti italijanskemu prodiranju. Zato ni čudno, če se je nanjo spravil italijanski okupator, ko je 1918 stopil na istrska tla. Položaj narodnega jezika v istrskih cerkvah je bil tedaj naslednji: V hrvatskem delu Istre se uporablja po vaseh «ščavet», ki, kakor smo dokazali, nadaljuje tradicijo glagoljaštva. V župnijah Kastava je še živa uporaba staroslovenskega jezika. Na otokih Cresu in Lošinju je razširjena uporaba staroslovenskega jezika po vseh vaseh, razen v mestecih Osor, Cres in Veliki Lošinj. Na področju mesta Zadra in v Martinščici na Cresu glago-Ijajo frančiškani-tretjeredniki. Razumljivo je, da ni. niti tak položaj ustrezal interesom italijanske ekspanzije nasproti našemu ozemlju in težnjam denacionalizacije našega elementa. Italijanski okupator se je takoj odločil, da iz Istre in z okupiranih otokov za vedno izbriše to sled slovanstva. Italijanski zgodovinar Gae-ta no Salvemini je posvetil pred kratkim vprašanju d.ena-cionalizatorske politike fašizmu v Istri in Slovenskem Primorju celo poglavje svoje knjige «Mussolini diplomatico 1922-1932)). O tem vprašanju je bilo često pisano tudi po drugih publikacijah pri nas in v inozemstvu. Zaradi tega ne bomo ponavljali tistega, kar je o metodah raznarodovalne politike fašizma že znano. Ne zdi se nam potrebno, da spomnimo, na kakšen način je bil pregnan .larodni jezik iz istrskih cerkva. Te dogodke nasilja in terorja bomo navedli z izvlečki iz knjige «Verska svoboda Hrvatov in Slovencev v Istri, Trstu in Gorici», ki jo je napisal Fran Barbalič in katero je 1931. leta izdalo Društvo sv. Hieronima v Zagrebu. Navajamo dobesedno: (Nadaljevanje sledi) C TUR1ST1CJIA JUGOSLAVIJA ) Legendarna dežela, muzej civilizacije kronika zgodovine, knjiga prirode in Ali je sploh potrebno, da jo predstavljamo? Morda, toda le posameznikom. Večina jo pozna in ceni že dolgo. Njen sloves je — brez samohvale — splošen in sega daleč čez lastne politične in etnografske meje, je priznan in upoštevan tudi v mednarodnem turizmu. Ali veste, kaj je dejal q njej angleški humorist, kritik in socialistični pisatelj Bernhard Shaw? Tole; «The people yougoslave are everithing you imagine your-selves to be and are not. They are hospitable. goodhumoured and verv good-looking. Every town is a picture and every girl a movie star.» . Lepe, zanimive in privlačne so tudi številne tuje turistične zemlje. To je — na svoj način — tudi Jugoslavija. Shaw pa ni edini, ki ji je napravil zaradi tega poklon. Podobnih izjav je nešteto. Neki turist je n. pr. zapisal, «da je Jugoslavija legendarna dežela, kronika zgodovine, muzej civilizacije in knjiga prirode z listi, katerih vsaka stran razodeva samobitnost v življenju«. Nekdo drugi trdi, da je «en sam parki), očitno zaradi redkih prirodnih lepot zemlje, bujno-sti rastlinstva, pestrosti živalstva, tipičnih lastnosti prebivalcev in folklore kot rezultat raznih civilizacij preteklosti. Največji slovenski pesnik dr. France Prešern, je prispodobil Bled, ta naravni biser na področju Julijskih Alp, podobi raja, Simon Gregorčič je ovekovečil reko Sočo kot krasno hči planin, drugi so v vezani ali nevezani besedi izrazili občudovanje in dali svoje priznanje krajem Hrvatske, rivieri Hrvatskega Primorja, svojski modrini Jadranskega morja; dali ga Vojvodini, žitnici Ju-velezanimivim študijem življe-goslavije, potem romantični : J-‘ Bosni in Hercegovini, Piemontu države — Srbiji, junaški Crni gori in Makedoniji. * * * Praktično vzeto: kateri so glavni privlačni činitelji turistične Jugoslavije za inozemskega turista? — Priroda s svojimi znamenitostmi, protislovji in vendar z očarujočo harmonijo celote; prebivalci, njih jezik, gostoljubnost, šege in navade; možnost zdravljenja v številnih prirodnih termalnih, slatinskih in drugih zdraviliščih, v klimatskih višinskih postojankah, s kopanjem v mor-ju, z uživanjem svežega grozdja in sadja; rekreativni počitek kjer koli, zlasti ob morju in jezerih, v planinah, P^av tako v krajih s predalpskim podnebjem; možnost omike z Krk, staro mesto Ptotvička jezera STVARNOST, senco na * ki meče sramotno ves civilizirani s¥@t IVet/erjetiio hitro razmnoževanje Marokancev - Predmestje s 50-1300 ljudmi v barakah - «Blockwarte» ter mošeja iz kosov pločevine - Hikjer šole niti bolnišnice ali kaj podobnega - Stik najbednejšega siromaštva in največjega razkošja Morje iz najrazličnejših sredstev zgrajenih barak, kjer ni niti znamenja o kaki udobnosti niti o kakem najnujnejšem higienskem prostoru. *° ?n n;„ 1 noirtt pokatoličanje- Gl„!’°!!lavnih Slovanov, pri nU0 }aitvo je je ohranilo botbr P° *'lnt>i in uporni 5Prnf„.Pro?' vatikanskemu na-'rpdpn*0 ’n italijanskemu *fi sk°jje - posebno ti- Stross *° P*1** 0l'>'nayerja °mbo na*ifi prauic in niso i Da je evropska kolonialna politika doživela popoln polom, je na dlani. Prebivalstvo držav ali dežel, ki je bilo kdaj koli pod kako evropsko oblastjo v obliki protektorata ali navadne kolonije, se je skušalo rešiti tega bremena na vsak način. Za angleškimi neuspehi se čedalje izraziteje kažejo neuspehi, ki jih je doživela francoska kolonialna politika, Da je temu vzrok postopno nacionalno prebujanje tlačenih narodov, je jasno, tado vzrok temu je tudi izkoriščevalna kolonialna politika, ki so jo vse evropske države brez razlike izvajale v njim zaupanih kolonijah. Borba egipčanskega ljudstva proti Angležem je že stara. Toda tudi Francozi niso kaj lepo gledani od strani Tunizijcev ter Marokancev, da ne govorimo o Aziji. Skoraj vsak dan čitamo po vsem svetovnem tisku vesti iz Afrike, o izgredih proti francoskim oblastem. Atentati so na dnevnem redu, Tunizijci se obračajo za ^pomoč na vse ustanove ter na vse strani. Da je rezultat tega vedno isti ter vedno negativen, je povsem jasno, toda vse to pustimo za drugič in zaustavimo se samo pr: razmerah, ki so severnoafriške Arabce privedle do tako ostrega stališča nasproti svojim gospodarjem. Vzemimo pri tem za primer Maroko. Maroko je postal francoski protektorat leta 1912. Je to dežela v severozapadnem kotu Afrike, je razmeroma siromašna ter zelo zaostala. Njena glavna mesta so Casablanca, ki jo poznamo iz zadnje svetovne vojne, dalje Maroko ter Fe*. Ko so leta 1912 prevzeli nad Marokom oblast Francozi, je ta stel vsega nekaj nad tri milijone prebivalcev. Prebivalstvo se v glavnem ukvarja s siromašnim in primitivnim poljedelstvom ter pastirstvom, v zadnji dobi tudi z industrijo. Za Maroko so značilne sledeče tri stvari: Prebivalstvo se množi z neverjetno naglico in šteje danes, po štiridesetletnem vladanju Francozov, že devet milijonov ljudi. Na dru-8' strani pa se ni gospodam stvo v deželi niti najmanj iz- oljšaio. Ko*, posledica tega je tretja značilnost, veliko preseljevanje ljudi z dežele v''mesta. Da so te značilnosti povezane v cel sklop najrazličnejših drugih problemov, ki sestavljajo z že navedenimi vzroki Ze omenjeni ter še mnogi drugi momenti v tem tako zapletenem vozlu so tako pereči, da so privedli do nevzdržnega stanja in je postal problem za Francoze kritičen. Predvsem je potrebno poudariti, da se Francozi ob vsem začetku niso niti zmenili za reševanje vseh najrazličnejših perečih vprašanj, ki so se dnevno pojavljala ter povezavala drugo z drugim. Predvsem smo rekli, da je zemlja siromašna in težko vzdržuje v sedanjih razmerah toliko ljudstva, Ce bi hoteli izboljšati poljedelstvo, bi morali predvsem uvesti namakanje. ki bi s povečanjem pridelka ter tudi obdelovalne | zemlje dalo dovolj kruha kmetu. Francozi se za to niso kdo-vekaj zmenili in posledica te-g-. je množično izseljevanje v mesta. Cim b' 1 j je dežela postajala simorašna. tem več ljudi je bežalo v mesto. Posebno ob koncu zadnje vojne je postal ta pojav tako množičen, da so se često dvignile na pot cele vasi z vsem svojim skromnim premoženjem. To preseljevanje narodov je bilo usmerjeno v glavnem proti Casablanci. Casablanca je ob prevzemu oblasti od strani Francozov štela le tali na ideje j pravi circulus vitiosus ali ne-— vstali v razrešljiv vozel, je povsem ra- prauic in niso l zumljivo. petdeset tisoč prebivalcev, danes jih šteje že nad šest sto tisoč ali dvanajstkrat v^č kot pred štiridesetimi leti. V teh letih se je v Casablanci sicer razvila nekaka mala industrija ter nekaj trgovine in seveda predvsem bankarstva, toda še od daleč ne dovolj, da bi absorbirala vse to ljudstvo. Zato životari večji del tega svežega proletariata brez dela in brez zaslužka. Poleg tega je še hujši stanovanjski problem. Francoske oblasti- so tudj ta problem reševale kot problem kmeta. V središču arabskega mesta so sicer zgradili stanovanja za nekaj deset tisoč ljudi, toda reka beguncev z dežele je tako velika, da ni stanovanj dovolj in če nisi rešil kmetskega vprašanja, ne moreš rešiti sedaj niti stanovanjskega vprašanja v mestu. Posledica tega so nova mesta barak, ki jim Francozi pravijo zaničljivo ali vsaj posmehljivo «bidonvilles». V vsem Maroku je deset mest iz barak ter naj-raznovrstnejših prisilnih bivališč, v katerih biva nič manj kot dve sto petdeset tisoč ljudi. V Casablanci je ta problem prišel še najbolj do izraza. Tu imamo več takih kolonij ali mest. «Carriere Centrale« šteje okoli petdeset tisoč prebivalcev, dočim šteje «Carri£re Ben M’Sik» nad šestdeset tisoč ljudi. Siromaštvo prebivalstva teh barak in jpelunk pride tu še posebej do izraza, ko tem barakam primerjamo kras. ne, razkošne hotele za Evropejce, njihove razkošne vile ter restavracije. Kot v posmeh vsemu siromaštvu pa meji prav ena taka «Carri6re» z najrazkošnejšim delom mesta, s tako imenovano «mestno oazo», kjer TELEVIZIJA U VELIKI BRITAIIIJI Med letom 1947 in koncem leta 1951 se je število televizijskih sprejemnikov v Veliki Britaniji povečalo od 35 tisoč na nad milijon. V primeru s 15 milijonov sprejemnikov v Združenih državah je to malo, a zelo veliko v primeru s številom sprejem-nikv v ostalih evropskih državah. Iz ankete, ki jo je nedavno izvedla BBC me — mi medi reprezentancama Jugo. slavije in ZSSR v Tamperu, »Jugoslovani niso tokrat napravili napake«, poudarja «New C hromele«, «To je bila izredno razburljiva tekma — nadaljuje Časopis — v dvakrat bolj napetem vzdušju kot katera koli derby tekma za britanski pokal. Na stadiion je prišlo na tisoče gledalcev, da bi videli »veliko igro nad igrami«. Ze dolgo predi pričetkom tekme so se ljudje, ki niso utegnili kupiti vstopnic, vzpenjali na ograjo. Vrata stadiona bi se skoraj porušila. Časopis piše, da je bila jugoslovanska reprezentanca nervozna samo prvih 10 minut igre, d'a pa je potem prevzela pobudo v svoje roke in je povsem zagospodovala na igrišču. «New Chronicle« pripominja, da se tudi izvrstni vratar Iva. nov n; mogel dolgo upirati orjaškim Jugoslovanom. Dopisnik omenja v svojem sporočilu imenoma Vukasa, Bobeka in Mitiča. «Daily Telegraph« piše o športnih dogodkih na olimpia-di v Helsinkih in dodaja sledeči komentar: uče se zgodi, da Velika Britanija v kaki vrsti športnega tekmovanja izgubi na primer proti Luksemburgu, ni to niti malo tako porazno, kot če na primer jugoslovansko moštvo potolče sovjetsko. Ko je sovjetski Dinamo po vojni gostoval v Veliki Britaniji, so Rusi tedaj tolmačili njegove uspehe ideološko. Stanleyer. Moderno. 17.00: «Besede tn glasba«, J. Allyson in J. Gartand. Savona. 16.0: «Pogubljeni ne Jočejo«, J. Crawford, Viale. 16.00: »Velika osvojitev*« J. Wayne. Azzurro, 16.00: «Raznašalka kruha«, Vivi Gioi, Carlo Ninh*. Belvedere. 17.00: «Iwo Jima«, J* Wayne. Marconi. 16.30: «MiIanskl čudež*. Masslmo. 16.30: «Naj gre, kamoi' gre«, B. Hope, M. Raye. Novo cine. Zaprto zaradi počitnic, Odeon. «Stari S. Francisco«, A-i^* Faye, John Payne. Venezia. 16.00: «Ogenj na Vzhodu«, D. Andrevvs A. Baxter. Poletni kino Rojan. 20.15: .(Ognjevita plavolaska«, B. Hutton. RADIO JUGOSLOVAN SK.E CONE TRSTA 254,6 m ati 1178 kc PETEK, 25. julija 1952 5.30 Prva poročila. 5.45 Jutranja glasba. 6.45 Pogovor z žen0- 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13,50 Domači zvoki. 14.20 Literarni obzornik, 18.15 Narodne pesmi. 18.30 Revije znan-ih zabavnih orkestrov in pevcev. 19.15 Poročila. 23.1° Glasba za lahko noč. 23,30 Zadnja poročila. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba. 13.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila, 13.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 14,15 Slovenske ritmične pesmi. 17.30 Plesna glasba. 18-15 Koncert mezzosopranistke Justine Vuga-Kraljeve. 18.35 Čajkovski: Trnjulčica. 18.50 Menueti. 19.15 Pestra operetna glasba, 19,45 Poročila, 20.00 Slovenske pesmi. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21,00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. 22 00 Pestra n-perna glasba. 22.30 Večerni ple* 23.00 Schubertove skladbe. 23.1* Poročila. trst 1. 8.30 Jutranja glasba. 10,00 O peretna glasba. 1130 Dramatiziran roman. 12.15 Orkester. 13.2* Opoldanski koncert. 15.45 Harmonij. 16,00 Orkestralna parada-16.30 Plesna čajanka. 18 00 Koncert pianistke B. Borri. is.45 Poročilo z olimpiade. 19.50 Sportn* vesti. 20.16 Aktualnosti. 21.0° Simfonični koncert. 23.00 Pesmi- K L O V E N I J A 327,1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Domači napevi. 12.30 poročila. 13.20 Pester spored orkestralne in solistične glasbe. 14.49 Od melodije do melodije. 18.30 Igra Zabavni orkester Radi* Ljubljana. 19.15 Slovenske narodne pesmi. 19.30 Poročila 20.1* Skladbe Heriberta Svetela. 21.9° Hauf: Iz »Satanovth zapiskov*, 21.20 Moderna plesna glasba- 22.00 Poročila. 22.20 Čajkovski-’ Hamlet, uvertura. Koncert z* klavir ln ork. št. 1 v b-molu. ChaTleS Ujickmb 41. Prei/cdel prof. dr. Fr. Bradač «Ni dovolj — niti na pol dovolj,« je rekel Jlngle ter vstal. «Ej, ej, moj dragi gospod,« je ugovarjal mali mož ter prijel Jlngla zg gumb pri suknjiču; «petdeset funtov je čedna okrogla vsotica — mož, kakor ste vi, lahko napravi iz njih v kratkem času sto petdeset — s petdesetimi funti se da že kaj začeti, moj dragi sir.« «S sto petdesetimi se več,» je rekel neomajno Jlngle. «Moj dragi gospod, nikar ne trativa časa z bagatelami,« je razumoval Perker; «kaj — kaj pravite k sedemdesetim funtom?« «Nl dovolj,« je rekel Jlngle. »Ostanite še, moj dragi gosipod — saj se nama ne mudi tako,« je dejal mali mož. »Kaj bi vi rekli k osemdesetim — he? napišem vam takoj ček.« »Mnogo premalo,« je rekel Jlngle. «No, dobro, moj dragi gospod, povejte ml, koliko se vam ne bi zdelo premalo,« je silil mali mož. »Draga stvar,« Je robantil Jlngle. »Izdatki v gotovini — poštni konji, devet funtov, ženitno dovolilo tri — je dvanajst — odškodnina sto funtov — je sto dvanajst — žaljenje časti — Izguba dame —» »Da, moj dragi gospod, da, že prav,« mu je smehljaje segel v besedo mali mož, »zadnji dve postavki seveda izpustite. Rekli ste sto dvanajst — jaz mislim sto — kaj pravite?« »In dvajset.« je rekel Jingle. »Napišem ček,« je nadaljeval maji mož, sedel in vzel pero v roko; «pojutršnjem plačljivo — kaj ne, gospod Wardle? — Dama bo dotlej že lahko doma.« Wardle je pritrdil s tem, da je pokimal, »Torej sto,« je rekel mali mož. «In dvajset.« je vztrajal Jingle. «Moj dragi gospod,« Je nadaljeval Perker ln hotel spet ugovarjati. «Dajte mu jih, pa naj gre!« je zaklical Wardlc vmes. Mali gospod je napisal ček in gospod Jlngle ga je vtaknil v žep »Zdaj pa se pri tej priči poberite iz hiše,« Je zaklical Wardle ln skočil pokonci. »Moj dragi gospod,« je nadaljeval Perker in hotel spet ugo- »In veste,« Je nadaljeval Wardle, »da bi me ne bilo nič na svetu nagnilo k tej poravnavi — niti ozir na mojo rodbino — ko ne bi vedel, da vas bo, ko boste Imeli denar v žepu, še prej vrag vzel, kakor brez denarja —» «Moj predragi gospod,« ga je še bolj miril mali mož. »Bodite mirni, Perker,« je nadaljeval Wardle. »Poberite se ven, gospod!« »Takoj, je rekel docela mimo Jlngle. »Zbogom — zbogom, Pickwick!» Ce bi bil nepristranski gledalec videl obraz slavnega moža Junaka naše povesti, na koncu tega pogovora, bi si ne bil mogel pojasniti, da se njegovi naočniki niso razstopllt od ognja ogorčenosti, ki mu Je sijal iz oči — tako mogočna Je bila njegova Jeza. Nosnice so se mu širile ln roke so se nehote stiskale v vAA5AWWAWAVAV.WVAVVW.^1A^.J-^^ji.w.^-A%*A%V.\^^j_.|.,....v_.^i pest, ko ga je nepridiprav nagovoril. Vendar pa se je spet pre-magal - in ga ni raztrgal. »Nate,« je nadaljeval zakrknjeni zlikovec in vrgel gospodu Pickwlcku ženitno dovolilo pred noge; «ime izpremeniti — staro fekatlo domov sipraviti — za Tuppyja bo dobra.* Gospod Plckwick je bil filozof, toda filozpfi so navsezadnje vendar samo možje v oklepih- Puščica mu je prodrla skozi oklep njegove filozofije globoko v srce. V svojem neizrekljivem srdu je zalučal tintnik v Jingla ter Je potem Se sam planil na brez-božnlka. Toda Jingle je izginil in Samove roke so prestregle gospoda Pickvvicka. »De b te;, Je vzkliknil Sam; «u vašem kraj mora bit pucem. Tu je tinta, k sama piše; napisala je znamne vaše roke na zid, stari gspud. Počas, počas, gspud! KUa pumagu, če letite za člu-vekam, k ma douge noge, in Je že bugveke na cest?« Uho gospoda Pickwicka — kakor ušesa vseh res velikih mož — je bilo zmerom odprto nasvetom. Bil je nagel in močan mislec, samo trenutek je premislil in se je prepričal o onemoglosti svoje jeze. Njegova jeza je prav tako hitro izkipela, kakor je bila vzkipela. Potegnil je samo vase in se dobrohotno ozrl po prijateljih. *\