PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	70 1.
Abb postale I gruppo	“ LC113 TU llT
Leto XXV. St. 230 (7424)
TRST, petek, 3. oktobra 1969
PRISRČEN SPREJEM PREDSEDNIKA SARAGATA V JUGOSLOVANSKI PRESTOLNICI
V zdravici je Tito poudaril prispevek manjšin za utrditev prijateljstva, zaupanja in povezovanja med državama
«Zato - je dejal predsednik SFRJ - zaslužita stalno pozornost naših vlad, da bi zajamčili obrambo in izboljšanje njunih življenjskih in delovnih razmer» - Predsednik Saragat: «Podati si moramo roko prek Jadranskega morja» - Polaganje venca na grob neznanega vojaka na Avali in obisk italijanskega vojaškega pokopališča - Sestanek Moro-Tepavac
Danes se začnejo uradni razgovori
vanje med jugoslovanskimi in italijanskimi protdfašiisti v drugi svetovni vojni je olajšalo premagovanje hudih dediščin preteklosti, s katerimi smo se morali spoprijeti, da bi ustvarjali nove odnose na tameliju enakosti in medsebojnega spoštovanja. Zato tudi ob tej priliki izrekam svoje priznanje vsem italijanskim protifašdstom, ki so v duhu svobodnjaških garibaldinskih tradicij sodelovali v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, zavedajoč se, da so resnične koristi skupne vsem našim narodom«.
V obravnavi mednarodnih vprašanj je predsednik Tito poudaril obstoj nekaterih nevarnih vojnih žarišč in nevzdržnost mišljenja, da je moč posamezna vprašanja reševati s politiko sile. Jugoslavija posveča posebno pozornost evrop sikemu dogajanju ter so bale med
Pogajanja med SPI) in v zaključni fazi
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — «V razvoju našega sodelovanja odigravata posebno vlogo naši narodnostni skupnosti, ki s svojim življenjem in svo-Itm delom stalno prispevata k utrjevanju vzdušja, prijateljstva, zaupa-ni‘a in vedno tesnejšega povezovanja med sosednima državama. Zato Zaslužita stalno pozornost naših vlad, da bi zajamčili obrambo in izboljšanje njunih življenjskih in delovnih razmer«. To so besede, ki Jih je predsednik Socialistične fede-fativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito izrekel med nocojšnjo zdravico na uradni večerji, prirejeni na čast italijanskega gosta predsednika Giuseppa Saragata, prvega italijanskega državnega poglavarja, ki je kdaj koli doslej prišel na oradni obisk v Jugoslavijo.
Predsednik Saragat je z letalom «DC 9» družbe Alitalia točno ob 10. uri pristal na beograjskem letališču Surčin. Ves čas trajanja poleta, od Prihoda na jugoslovansko državno ozemlje pa do Beograda, so letalo spremljali 4 reaktivci jugoslovanskega vojnega letalstva, ki so preleteli pristajalno stezo. Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Folco Trabalza je prišel v letalo k predsedniku ter ga pozdravil. Predsednik Saragat je nato stopil iz letala v spremstvu zunanjega ministra Al-<3a Mora in drugih osebnosti ter najprej prejel šop rož, ki sta mu jih izročila beograjska pionirja, potem pa je predsednik Tito stopil k njemu ter mu prijateljsko stisnil roko in mu predstavil svoje spremstvo, predsednika izvršnega sveta Mitjo Ribičiča, sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca, predsednika ustavnega sodišča Blaža Jovanoviča in druge.
Oba predsednika sta nato ob igranju državnih himen pregledala vrsto vojakov častnega bataljona garde, oblečene v modre suknjiče in črne hlače, medtem ko je iz daljave bilo čuti odmeve 21 topovskih salv, ki jih izstreljujejo na čast državnih Poglavarjev.
Predsednik Tito je pred letalsko zgradbo predstavil svoje najožje Predstavnike na čelu z Miko Spilj-kom, predsednikom sveta narodov.
Predsedniku Saragatu so predstavili nato šefe vseh tujih diplomatskih zastopništev, ki so se v dolgi vrsti razvrstili po starostnem stale-žu akreditiranja v SFRJ in na koncu še člane italijanskega veleposlaništva.
Predsedniški sprevod se je med gostim špalirjem meščanov, pripadnikov delovnih brigad in šolarjev, ki so vihteli v rokah zastavice obeh držav, skozi Novi Beograd odpeljali na Terazije in dalje na Dedinje, v Stari dvor, kjer bo predsednik Saragat stanoval med svojim beograjskim bivanjem. Predsednik Tito se je v Starem dvoru, kjer prebivajo samo državni poglavarji med obiskom v Beogradu, poslovil od uglednega gosta. V i-njenu meščanov ga je prišel pozdravit predsednik mestne skupščine ter mu sporočil, da bodo v spomin na ta obisk poimenovali neko beograjsko uiico po Rimu.
^ spomin na prihod pa mu je podaril spominsko plaketo.
Še v dopoldanskih urah je Saragat položil venec na grob neznanega vojaka na Avali in se vpisal v knjigo častnih gostov. Spremljali so ga zunanji minister Moro, veleposlanik Italije v Jugoslaviji Folco Trabalza, veleposlanik Jugoslavije v Italiji Srdjan Priča in drugi. Obšel je grobnico, delo znanega kiparja Meštroviča, pregledal častni bataljon jugoslovanske ljudske urmade ter se ob koncu poklonil njegovi vojni zastavi. Svečanosti so prisostvovali vsi italijanski čas-nikarji, med njimi tudi številni direktorji vseh poglavitnih italijanskih listov ,ki so se danes s posebnim letalom pripeljali v Beograd pol ure pred predsednikovim Prihodom. Docela nepričakovano Pa so predsednika Saragata ob podatku iz grobnice pozdravili Štebihi turisti iz Trapanija, ki so na Jzletu po Jugoslaviji.
Saragat je popoldne obiskal tudi italijansko veleposlaništvo v Beogradu ter se srečal s predstavniki italijanskih časopisov, ki sprem-Jjajo njegovo potovanje.
Na svečani večerji, ki jo je predsednik Tito priredil v palači iz-vrsnega sveta svojemu gostu Saragatu ,je v svoji zdravici začrtal osnovne smernice jugoslovanske Politike. Poudaril je, kako je sedanja visoka stopnja dvostranskih odnosov sad doslednega spoštovanja načel enakosti. Plodno medsebojno sodelovanje dokazuje, da ak-dvna koeksistenca v sedanjih raz-"'ei‘ah ni oddaljen ideal, pač pa realna možnost.
. Ko je noto omenil ideale ita-ajanskega preporoda, v katerem je poudarjeno, da ne more lju-lastnega naroda ttetd, ki dru-h® spoštuje, je TiJto takole nadaljeval:
Nemniijevdm obtokom ter obravnavo posameznih pobuid za dosego evropske varnosti ugotovljene težnje po odpravljanju obstoječih pregrad, zavedajoč se, da prihodnost Evrope ni v razdelitvi, ampak v povezovanju koristi prebivalstva in držav na temelju enakosti in neodvisnosti.
Takšne cilje zasleduje Jugoslavija s svojo politiko nepovezovanja, ki je bila poudarjena na konferencan nevezanih v Beogradu in Kairu ter prisotna na posvetovalnem sestanku predstavnikov nevezanih držav v Beogradu ter na sestanku njihovih zunanjih ministrov v New Torku. Ne nastaja nov blok, ampak se s takšno dejavnostjo nevezanih utrjuje neodvisnost držav.
«Potrebno je združita sile in se učinkoviteje upreti razdelitvi sveta na nasprotujoče si bloke ter prispevati k dokončna dekolonizaciji in odpravi razlik med razvitimi državami in državami v razvoju. Nevezane in druge miroljubne države hočejo omogočiti Organizaciji združenih narodov, da bi učinkoviteje posegla v reševanje mednarodnih vprašanj«, je dejal predsed-
iiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimmimuMjimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA SESTAVO NOVE ZAHODNONEMŠKE VLADE
FDP
Predstavnik liberalne desnice Mende za koalicijo vseh treh zahodnonemških strank
BONN, 2. — Pogajanja med socialdemokrati in liberalci za novo zahodnonemško vlado je stopila v zaključno fazo. Delegaciji dveh strank sta se tudi danes sestali, dva člana delegacije pa sta dobila nalogo, da pripravita besedilo sporazuma. Nekateri politični opazovalci so mnenja, da bosta Willy Brandt in Walter Scheel že jutri šla k predsedniku republike Heineman-nu ter mu poročala o doseženem sporazumu za novo vladno večino.
O sporazumu med SPD in FDP ni še uradnih vesti. Zdi se, da pogajanja o zunanjepolitičnih vprašanjih niso rodila večjih težav. Najbolj sporna točka pogajanj je zadevala menda notranjo politiko, in sicer probleme soodločanja sindikatov pri upravljanju podjetij. V tej zvezi naj bi se socialdemokratska delegacija odrekla razširitvi parite-tičnega soupravljanja.
Precej hrupa je v Bonnu zbudila izjava, ki jo je dal včeraj predstavnik desničarske struje liberalne stranke bivši podkancler Mende: ta se je namreč odločno uprl koaliciji med socialdemokrati in liberalci ter dejal, da bi «tovrstna zveza ustvarila v Zahodni Nemčiji položaj, ki bi bil podoben češkoslovaškemu«. Mende je predlagal, da bi bilo treba ustvariti koalicijsko vlado, v kateri naj bi bile zastopane vse tri stranke, ki imajo svoje predstavnike v Bundestagu. Taka vlada naj bi trajala samo dve leti, nakar naj bi sklicali nove volitve.
V Dolemiki z Mendejem pa je danes liberalni predsednik Scheel izjavil, da bo njegova parlamentarna skupina soglasno glasovala za imenovanje Willyja Brandta za, mesto zveznega kanclerja. Član delegacije SPD, predsednik Porenja-West-falije Kohn pa je dejal, da ni nobene skrbi, da bi se Mendejevi pobudi pridružili še kateri drugi liberalni poslanci.
Zasedanje mednarodnega monetarnega sklada
WASHINGTON, 2. — Na zasedanju mednarodnega monetarnega fonda je danes prišlo do resnih incidentov, ko je govoril finančni minister Južne Afrike Diederichs v imenu najpomembnejše svetovne države, ki proizvaja zlato. Zagovarjal je zlasti sistem mednarodne izmenjave in to na svetovni skupščini, kd je diametralno nasprotnega mnenja. Ne gre več namreč za neki «mit» zlota, temveč za praktične rešitve iz težav zaradi pomanjkanja mednarodnih likvidnih sredstev. Njegov govor zaradi tega nd naletel na odobravanje, saj je skoraj gotovo, da bodo jutri <V tem	U8t/varjeino	sodelo-1 sprejeli na mednarodnem zaseda-
nju finančnih strokovnjakov in predstavnikov mednarodnih finančnih organizacij sfcoro soglasen Sklep o ustanovitvi posebnega novega denarja, ki naj bo imel veljavo samo v meddržavni odnosih.
Nemška marka je na italijanskih borzah ohranila včeraj to danes isto raven 166-167 lir in tudi ni prišlo do obsežnejših kupčij. Valutni strokovnjaki so mnenja, da se bo zadržal odnos marka-dolar na ravni 7-8 odstotkov.
V	Frankfurtu se širijo vesM o bližnji revalvaciji nemške marke, zaradi česar se je dvignil tečaj švicarskega franka od 88,200 na 88,230 nemških mark za 100 švicarskih frankov.
V	Parizu se je danes gibala vrednost marke od 6-7 odst. nad običajno vrednostjo, odnosno nad u-radno vrednostjo stabilizirane Izmenjave.
Vdor
egiptovskih komandosov
na vzhodni
breg Sueškega zaliva
KAIRO, 2. — Egiptovski vojaški glasnik je sporočil, da so oddelki vojske in mornarice izvedli danes v zgodnjih jutranjih urah drzen napad proti izraelskim vojaškim položajem na vzhodnem bregu Sueškega zaliva na 37 km dolgem področju od Ras Matarme do Ras Maalaba. Egitovski vojaki niso i-meli zgub.
Šlo je v bistvu za tri istočasne napade: prva dva so izvedle enote, ki so jih prepeljali z letali, proti izraelskim položajem kakih 10 km južno od Ras Sudra. Tretji napad je izvedel «komandos» mornarice, ki so ga z ladjami prepeljali na vzhodni breg Sueškega zaliva.
Izraelska verzija o egiptovskem napadu je povsem drugačna: tel-avivski glasnik je zanikal, da bi šlo za akcijo komandosov. Dejal je, da je šlo samo za eno egiptovsko letalo, ki je izstrelilo nekaj bomb na puščavsko področje ob obali Sueškega zaliva.
Izraelsko letalstvo je tudi danes napadlo sovražne položaje v Jordaniji in ZAR. Prvi napad je bil naperjen proti jordanskim položajem južno od Tiberijskega jezera, druga dva pa proti egiptovskim postojankam ob Sueškem prekopu. Po izraelskih poročilih so se vsa letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča, po poročilih iz ZAR pa je egiptovsko protiletalsko topništvo eno letalo sestrelilo, drugo pa poškodovalo.
nilk Uto.
Ob koncu svoje zdravice je z zadovoljstvom poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov, ki se ob odiprti meji neprestano razvijajo. Skupni interesi bodo ustvarili ugodno vzdušje za reševanje še preostalih odprtih vprašanj. Poudaril je pomembno vlogo narodnih skupnosti ter izrazil prepričanje, da bodo pogovori o dvostranskih in večstranskih odnosih koristili prebivalstvu obeh držav, utrditvi miru v Evropi in v svetu.
V zahvalni zdravici je predsednik Saragat dejal, da je Titovo ljubeznivo povabilo in njegov obisk prepričljiv dokaz prijateljskih vezi med obema državama, ki sta si blizu ne samo po svoji zemljepisni legi in naravi svojih gospodarstev, ampalk tudi zavoljo mnogastranskih skupnih koristi in možnosti. Omenili je mteili in besede politikov italijanskega preporoda, da se bodo stoletja zatirani hrabri jugoslovanski narodi pravično in plemenito prerodili ter slavilli zmagoslavje v svoji bližnji prihodnosti.
«Mii vidimo v vas, gospod predsednik Tito — je dejal Saragat — dostojnega voditelja hrabrega ljudstva in smo z začudenjem spremljali vašo upamo dejavnost, kako ste znali ohraniti neodvisnost svoje države«.
Poitem ko Je govoril o italijansko - jugoslovanskih odhosdh, o odprti meji in o vzgledu, ki ga diajata državi svetu s svojim sodelovanjem, da bd na načelu plodne koeksistence doprinašali k popuščanju mednarodne napetosti, je Saragat pirešel na konferenco o evropski varnosti, osrednje vprašanje svojega govora in na prav gotovo najpomembnejšo pobudo, ki jo Italija zagovarja v zadnjem razdobju. Italija z velikim pričakovanjem gleda na neobhodni proces evropskega združevanja, ki bo nedvomno naporen in se bo manifestiral na različne načine.
Italija ne bo varčevala z napori za uresničitev široke demokratične skupnosti, ki naj po svojih močeh prispeva k varnosti in mira v svetu ter gospodarskemu in kulturnemu napredku narodov v razvoju. Z uresničevanjem takšne skup nositi, ki naj postane stabilizator miru, istočasno mislimo tudi na širok krog evropskih dežel, povezanih s skupnimi koristmi, med
katerimi bi se morala vršiti intenzivna izmenjava informacij in dobrin. Vsem Evropejcem moramo vliti zaupanje, da imajo eno samo in idealno domovino.
«Z dobro volijo za konstruktivni pogovor med evropskimi narodi in direktno zainteresiranima Kanado in ZDA ter postopnim reševanjem najprej obrobnih vprašanj bd bilo mogoče sklicati konferenco, ki bd billa sposobna obravnavati važno vprašanje stabilnosti in miru v svetu. Popuščanje v Evropi bi ugodno vpldrealo na ves svet in tudi na Sredozemlje, kjer je resnična stabilnost življenjskega pomena za Italijo in Jugoslavijo«.
Poslednji del svojega govora je Saragat posvetil »jadranskemu mira«. «Podatd si moramo roko preko Jadranskega morja, do katerega i-mamo pravico mi im vi. Naš cilj je tudi vaš. Naj to srečanje torej sledi logiki zgodovine, ki so jo sdcer nekajkrat težke izkušnje spravile s poti, vendar pa nikoli izbrisale. Na podlagi te iste logike lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost naših narodov«.
Včeraj popoldne sta se zunanja mdmiiistra oheh držav Moro in Te-pavac pogovarjala o nekaterih vprašanjih ter orisala stališče drugih vlad do konference o evropski varnosti, odnosov med državami Sredozemlja, Organizacije združenih narodov ter razorožitve, stališče do Vietnama in odnosov med Jugoslavijo in Evropskim skupnim tržiščem, ki je v njih nastopila pomembna novost, odkar je minister Moro v Bruslju podprl jugoslovanske koristi.
Po večerji je predsednik Tito s soprogo Jovanko priredil na čast predsedniku Saragatu svečan sprejem v prostorih izvršnega sveta, ki so se ga udeležili poleg njegovega spremstva tudi najvišji predstavniki jugoslovanskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, šefi diplomatskih misij itd.
Jutri zjutraj bo predsednik Saragat zasadil drevo miru v parku prijateljstva, oba predsednika pa bosta imela ob 9. uri na čelu svojih delegacij prvi uradni pogovor, medtem ko bo zvečer predsednik Saragat priredil sprejem v novem hotelu ((Jugoslavija« v Novem Beogradu.
GORAZD VESEL
Prisrčno srečanje med Saragatom in Titom na beograjskem letališču. Levo v ozadju je italijanski
zunanji minister Moro
........
■ PRAVDA : ZADNJI PLENUM GK KPČS JE SAMO PRVI KORAK
Predsedstvo parlamenta ČSSR odvzelo imuniteto generalu Prchliku: bo sojen?
Vaclav Prchlik je od januarja 1968 načeloval vojaškemu političnemu odseku pri CK KPČS in so ga zaradi odločnih stališč izključili iz partije
PRAGA, 2. — General Vaclav Prchlik, ki je spomladi 1968 odgovarjal za politično delo v češkoslovaški vojski, bo po vsej verjetnosti kazensko preganjan. To se da sklepati iz tiskovnega sporočila predsedstva češkoslovaške zvezne zbornice, ki je na predlog komisije za preverjanje mandatov in kazenske zadeve zveznih poslancev, odvzela generalu Vaclavu Prchliku parlamentarno imuniteto.
General Vaclav Prchlik je v pr v» polovici januarja 1968 nadomestil
v načelstvu 6. sekcije v ministrstvu za obrambo Miroslava Mamulo, aktivnega sodelavca tedanjega predsednika Antonina Novotnega, v čigar podporo je organiziral tudi vojaški pritisk na plenum centralnega komiteja češkoslovaške parti-
iiiimmimiiimiiiiiiiiiiiimmiiuMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiimminiiiiiiimiHiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiHtiiitmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiii
NI BIL SPREJET PROGRAMSKI NAČRT
V poslanski zbornici so zaključili razpravo o zapori najemnin
Nadaljuje se zasedanje centralnega komiteja PSIUP ■ Odločne stavke kovinarjev
RIM, 2. — V senatu so sklenili, da bodo vrnili v poslansko zbornico zakonski predlog o gospodarskem zakonu, ki predvideva izvajanje konkretnega načrta. Predlog je sprožil svetovalec večine socialist Banfi, ki je izjavil, da je potrebna daljša razprava, da se zagotovi hitrejši gospodarski razvoj v razdobju 1971-1975. Dejal je tudi, da bi moral parlament sprejeti programske ukrepe še pred poletnimi počitnicami in da je prišlo do vladne krize, zaradi česar se je razprava zavlekla in ni prišlo do konkretnih zaključkov in da bodo morali prav zaradi tega po pospešenem postopku izdelati programski načrt 1971-1975.
V poslanski zbornici je bil danes govor o zapori najemnin in je poročal minister Gava, ki je zagotovil, da ne gre za zakonski predlog, ki naj bi konkretno rešil celotno vprašanje, ko je treba zagotoviti stanovanje za vse. Izključil pa je možnost liberalne rešitve vprašanja stanovanj. Predvsem je treba zagotoviti pospešeno gradnjo ekonomskih in ljudskih stanovanj z državno pomočjo in je treba zmanjšati število ustanov, ki se s tem ukvarjajo. Minister je tudi izjavil, da bo vlada čimprej izdala ustrezni zakonski ukrep, ki naj izvede to politiko.
Glede «pravičnih najemnin« je minister mnenja, da gre za pravično zahtevo, ki pa jo je treba izvesti na osnovi podrobnih preučitev, tako da ne bi oškodovali najemnikov. Zagovarjal je sistem pomoči, za katerega se zavzema tudi opozicija in ki naj odgovarja čl. 47 ustave, ki se nanaša na ljudska stanovanja.
Gaiva je konično zagovarjal zakonski predlog glede teritorialne ocene in sprememb zapora najemnin, češ da gre za enostavno vprašanje ocendibve gospodarskega razvoja dn pomanjkanje stanovanj na določenih področjih. Zavrnil je možnost ostre discipline glede najemnin, kar predstavlja osnovno sporno vprašanje med vlado In levo opozicijo. Stanovanjski izgoni, po mnenju ministra, niso dramatični in je prišlo v razdobju 1950-54 do 93.400, v razdobju 1965 - 68 pa do okrog 50.000 izgonov, ki so bili sdcer odrejeni, toda po veliki večini ne izvršeni. Gava je končno delal, da po podatkih Istadt v šestnajstih pomembnejših mestih Italije doseže zvišanje najemnin 4 odst. na leto, ko je prišlo do zvišanja drugih cen za 12,1 odst.
Glede tega vprašanja v poslanski zbornici ni bila dosežena enotnost, ter so bili socialisti mnenja, da je treba vztrajati na načelu (»pravične najemnine«. Razprava se bo nadaljevala prihodnji teden, ko ja tudi predvideno dokončno glasovanje.
Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja PSIU P, ki je obravnaval včerajšnje poročilo generalnega tajnika Vec-chiebtlja. Tajnik OG-IL Foa je zagovarjal nujnost enotne akcije P SIUP v odnosu do drugih strank in opozocijsikih sil, da se pride do soglasja med sindikalnimi in političnimi borbami. Foa je dejal, da je treba doseči enotnost strank ter vseh levičarskih sil glede vpra-Sanj bega kapltaiov, investicij, zaposlitve, cen ter najemnin.
Vodstvo PSU je danes v bistvu'
ponovilo stališče socialistične stranke glede vabila republikancev, da naj bi prišlo do tristranskega sestanka laičnih strank o obnovitvi levega centra. Istočasno s centralnim komitejem PSI se bo namreč sestal centralni komite PSU, ki bo razpravljal o italijanskih perečih političnih vprašanjih.
Danes se je sestala medparlamentarna komisija o nadzorstvu nad radijsko televizijskimi programi. Obravnavali so predvsem politične programe RAI-TV.
V Turinu so kovinarji pričeli 48-umo stavko, ki je zajela okrog 40.000 delavcev. Sindikalne organizacije so odredile stavko uslužbencev javnih lokalov, ki se bo pričela v petek In zaključila v soboto. Stavka zajema okrog 150.000 uslužbencev barov, kavarn, restavracij, gostiln in sorodnih lokalov, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Proslava stoletnice Gandijevega rojstva
NEW DELHI, 2. — V vsej Indiji so danes svečano proslavili stoletnico Gandijevega rojstva. V vseh mestih in naseljih so priredili slovesnosti, na katerih so poudarjali načela miru in neeporab-ljanja sile, katerih nosilec je bil indijski voditelj. Posebna svečanost je bila v New Delhiju ob prisotnosti predsednika republike Gi-rija, ministrske predsednice Indi-re Gandi in številnih indijskih In tujih osebnosti.
je, ki je nato, kljub nasprotovanju tedanjih vodilnih vojaških krogov, izvolil za svojega tajnika Aleksandra Dubčka. General Prchlik je v maju javno kritiziral birokratsko ureditev vojaških poveljstev armad varšavskega pakta in zahteval reorganizacijo, z vključitvijo vojaških poveljnikov tudi drugih socialističnih držav, ki so še morale (in se morajo pokoravati sovjetskim vojaškim poveljnikom). Zaradi tega je generala Prchlika že tedaj zelo o-stro napadel sovjetski tisk in je bil po znanih vojaških manevrih v juniju odstavljen. Ostal je poslanec v zveznem parlamentu in je oktobra lani glasoval, skupaj z nekdanjim predsednikom ljudske fronte, Krieglom proti dogovoru o »začasnem« prebivanju sovjetskih čet na češkoslovaških tleh.
Iz mofciivaanje o izključitvi generala RrchMka in CK KPCS in tudi iiz partije, se da domnevati da bo general Prchlik sojen zaradi ((izdaje državnih tajnosti«. Grotekst-no pa izzveni vsa zadeva, če se upošteva dejstvo, da je predsedstvo KPCS sklenilo, kot vse kaže, imenovati v poveljstvo političnega odiseka češkoslovaške vojske tistega generala MamuLo, ki je omogočil beg proslulega general Sejne v Združene države Amerike. Sejna je tedaj odnesel s seboj več tajnih listin o organizaciji češkoslovaške vojske in dragih zaupnih zadevah varšavskega pakta.
Domnevo, da bo kljub izjavam celo nekaterih vidnih konservativcev kot je Alojz Imdra, general Prchlik sojen, in z njim morda tudi nekdanji češkoslovaški notranji minister Pavel, potrjuje pisanje moskovske «Pravde», ki o zadnjem plenumu OK KPCS piše, da so sprejeti sklepi samo «prvi korak na poti konsolidacije vloge partije v češkoslovaški dražbi, prehod KPCS od politike reformizma, socialdemokracije in nacionalizma, k uresničevanju jasne marksistično-lenimiistačne pohitite«. Moskovska {(Pravda« se v tej oceni sklicuje na »reke« pisem, ki naj bi jih češkoslovaški delavci naslovili na predsedstvo KPCS.
Po pričevanju znanega konservativca Alojza Imdire, ki ga je objavil časopis »Svoboda« na Moravskem, so številni člani centralnega komiteja zahtevah izključitev Jožefa Smirkovskega iz partije. Vendar je Imdra dejal, da so za Smirkovskega upoštevali »vse njegovo življenje, ne pa samo zadnje kratko obdobje.« Glede Dubčka pa trdi Indra, da je predsedstvo partije posvetilo nešteto sej brezplodni razpravi z bivšim tajnikom K PCS, Husaik in drugi tovariši iz
predsedstva, naj bi namreč pritiskali na Dubčka, od katerega so zahtevali odkrito samokritiko. Ta je sprejel nekatere kritike, odločno pa je vztrajal na dlveh bistvenih trditvah, ki jih je raavU v svojem govora na plenumu CK KPCS. Dubček je namreč trdil, da je bil v dobri veri, kar seveda postavlja na glavo trditev, da je tajništvo KPCS postalo v lanskem polletju gnezdo zarotnikov. Druga Duibčkova trditev, ki pa je še važnejša, zadeva protisocialistične sile, za katere trdi, da niso bile tako močne, kot trdijo sedanji voditelji KPCS in niso mogle ime-ti odločilne vloge v razvoju po januarju 1968. S tem je seveda Dubček odvrnil od sebe glavne obtožbe, na katerih sloni -tudi sama o. borožena intervencija lz lanskega avgusta. Indra komentira te trditve tako, da pripisuje del kriv. de tudi centralnemu komiteju, ki naj bi v januarju 1968 zvolil na mesto tajnika človeka, ki ga še niso poznali, še večjo odgovornost pa nosi centralni komite, ker ga ni odstavil že maja lani, ko naj bi bila že v-em znana »njegova neodločnost«.	8
V kratkem obnovitev trgovskih odnosov SZ-LRK
MOSKVA, 2. - Tsad Hsing Te. kitajski trgovski diplomatski zastopnik v Moskvi se je po dveh letih odsotnosti spet prikazal v sovjetski prestolnici. Od tod splošna domneva, da se bodo v kratkem začela pogajanja za obnovitev trgovskih odnosov med Kitajsko in ZSSR. Tudi prisotnost podminlstra za trgovino v sovjetu ministrov ZSSR Grišdna na svečanem sprejemu v prostorih kitajskega dlplo. matskega zastopništva v Moskvi je dopuščala domnevo, da bo do teh pogovorov v kratkem res prišlo.
V Moskvi je na splošno opaziti novo vzdušje v odnosih do Kitajske in med temi velja omeniti tudi podrobnosti, kot dejstvo, da so se pred veleposlaništvom spet pojavili propagandistični stančasi s sliko Maocetunga in da so sovjetski delavci obnovili vse razbite šipe v veleposlaništvu, ki je bilo že dalj časa popolnoma prazno.
Prav tako so se pojavili spet kitajska dopisniki, ki so nekdaj živeli v prostorih veleposlaništva in so v letih najhujših obtožb zapustili skupno z zadnjo skupino študentov sovjetsko prestolnico.
Nepotrjene so tudi vesti iz Jugoslovanskih časnikarskih krogov, po katerih naj bd se sovjetske in kitajske čete umaknile za nekaj kilometrov stran od meja v Sinkian-gu ob reki Ussuri, kjer je prišlo to zimo in letos poleti do hudih in krvavih spopadov.
Ustaš Mač obsojen na smrt
BEOGRAD, 2. — Kazenski senat okrožnega sodišča v Beogradu je danes, kot se je pričakovalo, obsodil na smrt ustaškega zločinca Miljenka Hrkača. Sodišče je ugotovilo, da je Hrkač, kot član usta-ške emigrantske organizacije HOP (hrvaški osvobodilni pokret), kateri je v Stuttgartu prisegel zvestobo, s sodelovanjem ustaškega emigranta Penaviča, podtaknil lani mine v kino dvorani «20. oktobra* in na beograjski železniški postaji, pri esksploziji katerih je bila ena oseba ubita in okrog 100 oseb težje ali lažje ranjenih. Za svoje zločinsko delovanje je Hrkač prejel od ustaške emigrantske organizacije denarno nagrado. Hrkač je ob razglasitvi smrtne kazni prebledel in se le s težavo obdržal na nogah.	B. B.
Ob prihodu predsednika Saragata v Beograd je vladalo veliko prijateljsko ozračje. Glavne ceste so bile okradene z zastavami in z napisi, ki pričajo o dobrih odnosih med obema sosednjima državama
WASHINGTON, 2. - Ameriška komisija aa jedrs/ko energijo je sporočila, da so njene opazovalne postaje ugotovile zemeljske tresljaje, kd pričajo o podzemski jedrski eksploziji, ki jo je Sovjetska zveza 'baje opravila v semtpa-tatdmskii pokrajini.
POTRESI V SEVERNI IN JUŽNI AMERIKI
Katastrofalen potres uničil perujsko vas
Dva potresna sunka sta prizadela ka. lifornijsko obalo pri San Franciscu
SAN FRANCISCO, 2.
Močan
■potres so včeraj zabeležili v San Franciscu in v blilžnjih pokrajinah. NeM poiliaijaM glasnik je izjavil, da se še ne ve, če je potres terjal človeške žrtve, oziroma gmotno škodo. Vendar pa je povzročil začasno prekinitev telefonskih zvez v mestu.
Po poznejših vesteh je prišlo do prvega potresnega sunka nekaj pred 22. uro (po krajevnem času), drugi potresni sunek pa je Sledil prvemu pol ure pozneje. Potres je prizadel kalifornijske obale med mestoma Vallejo dn Palo AL to. Po podatkih seizmološkega dn-štituta kalifornijske univerze v
ZIS o odnosih SFRJ s sosednjimi državami
Potrjeno načelo medsebojnega spoštovanja na osnovah obojestranskih interesov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Zvezni izvršni »vet je na včerajšnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih iz odnosov Jugoslavije s sosednimi državami in o elementih gospodarske politike v prihodnjem letu. Seje so se udeležili tudi zastopniki vseh republiških izvršnih svetov. Zvezni izvršni svet je sprejel sporočilo državnega tajništva za zunanje zadeve o stanju odnosov s sosednimi državami in pri tem ugotovil, da je dolgoročni smoter jugoslovanske politike stalna gojitev in napredek vsestranskih dobrososedskih odnosov na načelih spoštovanja suverenosti in enakopravnosti ter svobodne izbire notranjega razvoja. Jugoslavija je zainteresirana, da s sosednimi državami na vseh področjih razvija sodelovanje, prežeto z medsebojnim spoštovanjem na osnovah o-bojestranskih interesov. Posebno ,ie poudarjena važnost vloge, ki jo pri razvoju odnosov s sosednimi državami izvajajo jugoslovanske republike.
Na isti seji je zvezni izvršni svet razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih s področja kadrovske politike in postavil več funkcionarjev v zveznih organih uprave, med njimi za pomočnika državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Žigo Voduška, dosedanjega veleposlanika v Iranu, ter za pomočnika zveznega tajnika za zunanjo trgovino Jana Jerneja, dosedanjega tajnika odbora za gospodarsko poslovanje z inozemstvom gospodarske zbornice Slovenije.
Predsednik zveznega izvršnega »veta Mitja Ribičič je sprejel danes parlamentarno delegacijo Kuvajta, ki je na obisku v Jugosla viji. V razgovorih je poudarjeno, da tudi male države lahko igrajo pomembno vlogo v mednarodnih dogajanjih, posebno v skupnih akcijah v svetovni organizaciji. Predsednik nacionalne skupščine Kuvajta je v razgovorih podčrtal ,da njegova dežela zelo ceni dosledno in načelno jugoslovansko zunanjo politiko in izrazil zahvalo narodom in vladi Jugoslavije za podporo a-rabskim narodom v njihovi borbi za uresničenje njihovih zakonitih pravic.
B. B.
Predlog senatorja Mansfielda
ZDA naj enostransko prekinejo sovražnosti v Južnem Vietnamu
WASHINGTON, 2. - V intervjuju tiskovni agenciji UPI je voditelj demokratske skupine v ameriškem senatu Mike Mansfield izrazil želijo, da bi predsednik Nixon odredil takojšnjo ustavitev ognja v Vietnamu. Po Mansfieldovem predlogu naj bi Bela hiša uradno proglasila, da ameriški vojaki v Vietnamu ne bodo več streljali, če ne bodo napadeni. S to enostransko prekinitvijo ognja bi po mnenju demokratskega predstavnika prisilili Hanoj, naj sam odloči o tem, ali naj nadaljuje boj ali naj ga prekine.
Mansfield je tudi predlagal, naj bi ZDA pospešile umik svojih čet ter naj bi na ta način izvajale pritisk na sajgonsko upravo, da bi sprejela koalicijsko vlado in pripravila nove volitve. Senator je izjavil, da bi morale ZDA delovati neodvisno od sajgonske vlade v poskusih za rešitev vietnamske krize. Dejal je tudi, da bi lahko prišlo v Vietnamu do svobodnih volitev in do nove koalicijske vlade že v nekaj tednih aii mesecih, ne da bi pri tem čakali na konec vojne Nova vlada pa naj bi po Mansfieldovem mnenju predstavljala vse «južne Vietnamce, pripadnike FNO, nevtralne in druge«. Brez take koalicijske vlade, je poudaril načelnik demokratske večine v senatu, ne bo mogoče priti do sporazuma za konec vojne.
Ostre kritike proti Nixonu je izrekel tudi demokratski senator Eu-gene McCarthy, ki je obtožil predsednika, da v Vietnamu sledi poti svojega predhodnika Johnsona. Tako McCarthy kot Mansfield sta odbila republikanski poziv, po katerem naj bi aa dva meseca pre-
kinili napade na NUionomovo vietnamsko poMtilkn.
Danes je bito medtem v Parizu šestintrideseta seja pogajanj za Vietnam, na kateri ni bil zabeležen noben napredek. Po enem mesecu odsotnosti se je danes ponovno udeležila konference tudi zunanja ministrica južnovietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Tbi Blrih.
niiimiiiiiiimiiiimiiiiMiiiimiiiiuiiiiiiiimiiniiiiiiiiuiiiiiiiiimiiinmiiiniiiiiiiiiiiniiiimiiiiiimiiiiiiiimiimiiHmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VOHUNSKA AFERA V ZVEZI Z LETALOM «MIRAGE»
Oblasti so izgnale iz Libanona aretirana sovjetska državljana
Bivšega pilota Bedawija bodo sodili zaradi vohunstva . V kairskih krogih menijo, da so afero skovale zapadne obveščevalne službe
BEJRUT, 2. — libanonske obla- ker je njegovo zdravstveno stanje
sti so danes ukazale sovjetskima državljanoma Aleksandru Kamjako-vu dn Viladimdiru Vasaildjevu, naj zapustita v najkrajšem času libanonsko ozemlje. Domnevajo, da je ta sklep libanonskih oblasti povezan z zahtevo sovjetskega diplomatskega predstavništva, da se o-ba sovjetska državljana takoj izpustita na svobodo. Sovjetska zveza trdi namreč, da sta prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Bejrutu Aleksander Kom jakov In uradnik Vladimir Vasilijev popolnoma nedolžna in da nista imela nobenega opravka z domnevno vohunsko afero v zvezi z nameravamo tatvino vojnega letala
Libanonske oblasti pa še vedno vztrajajo na tem, da sta bila Komjakov in Vasilijev zapletena v to zadevo. Ker pa gre za dva tuja državljana, od katerih je eden deležen diplomatske imunitete, drugi pa spada praktično h konzularnemu zboru, so se libanonske oblasti odločile, da oba izpustijo.
Zdi se, da bo Vasilijev zapustil libanonsko ozemlje že pojutrišnjem. Medtem so ga že prepeljali iz bolnišnice ttsP“ sovjetsko poslaništvo, Komjakov pa je še v bolnišnici,
Čilence Orellana še živ po enem letu od presaditve srca
SANTIAGO DEL CELE, 2. — či-lenec Nelson Orellaina je včeraj preživel prvo leto po operaciji presaditve novega srca. Orellano so namreč operirali 1. oktobra lani v mornariški 'bolnišnici v Vaipa-raisu. Pacient je že peta oseba, ki je živela (in še živi) več kot eno leto po aperaaiji.
Oreila na živi še vedno v moro a riški bolnišnici v Valiparaisu. Zdravniki mu pa dovolijo, da gre na nogometne tekme in da tudi potuje. Pred kratkim je pdttiV&l z letalom v Argentino. >
n.........................................................................umu.............................milimi«
zelo resno. Kot je bilo že sporočeno, je baje Komjakov dvakrat poskušal napraviti samomor, ko so ga libanonski agenti varnostne Službe aretirali v Vasilijevem stanovanju.
Iz neuradnih libanonskih virov se je zvedelo, da bodo oblasti u-vedle kazenski postopek proti bivšemu libanonskemu pilotu Hasanu Badavviju, ki je domnevno sodeloval pri poskusu ugrabitve letala «mdirage», ki bd ga osumljenci morali prepeljati baje v sovjetsko mesto Baku. Pravijo, da bodo Ba-dawija sodili na podlagi zakona proti vohunstvu, ki predvideva za prestopke te vrste tudi dosmrtno ječo. Vojaški javni tožilec George? Maltot je po predhodni preiskavi odložili obravnavo. Ukazal pa je, naj Badawija strogo stražijo v vojaškem zaporu v Bejrutu in mu ne dovolijo, da bi ga kdorkoli o-bdskal.
V zadnjih urah se je zvedelo, da je bila v to afero zapletena tudi neka druga oseba. Po izjavi libanonske vlade gre za mladega letalskega poročnika Mahmuda Mat-taira s katerim je Badawi navezal določene stike. Baje ga je zaprosil,
TANKER «MANHATTAN> NA POTI PROTI DOMU
V ZDA so začeli reševati vprašanja plovbe po Arktiki
Za izkoriščanje ogromnih petrolejskih vrelcev na Aljaski so potrebne ladje z več kot 100.000 KM
NEW YORK, 2. - Tanker velikan »Manhattan* je že nekaj dni na poti proti domu. Čakajo ga še dolgi dnevi borbe z večnim ledom na »severozahodnem prehodu*, prav tako kot se je mu je zgodilo na vprašanje lahko rešujejo z majhni-zmagoviti poti na Aljasko.	I mi ledolomilci, kot je tisti, ki
»Severozahodni prehod* je do- spremlja tanker «Manhattan». U-
Izredno kočljivo je tudi vprašanje izgradnje trdnih struktur ladij, ki bi bile kos strahovitim pritiskom ledu, ki v določenem trenutku lahko stisne ladjo z vseh strani. To
končno osvojen, potem, ko so po gumni pomorščaki skušali skozi stoletja, da bi zagotovili človeštvu najkrajšo in najbolj ceneno pot; pi'oge._ med Atlantskim in Tihim oceanom.
Podvig tannerja »Manhattan* (gre pravzaprav za ladjo, ki bi prevažala surovo nafto, a je zgrajena v obliki ledolomilca) je zelo pomemben za izkoriščanje bogatih naftnih vrelcev na Aljaski. V tem skrajnem delu Severne Amerike se skri vajo ogromne rezerve petroleja, ki bodo podaljšale za več let izkoriščanje te dragocene surovine. Aljaska je pravzaprav hladen polotok (temperature padejo tu pozimi zelo nizko pod ničlo), ki pravzaprav plava na bajnih zalogah petroleja. Po uspešnem potovanju tankerja «Man hattana*, ameriški strokovnjaki že razmišljajo, kako bi na najbolj primeren način izkoristili to izkušnjo
Veliko zanimanje vlada predvsem za tehnološke probleme, ki zadevajo gradnjo tankerjev ledolomilcev kako bodo morali biti močni njihovi motorji, kako bo treba zgraditi in opremiti arktična pristanišča, da bi se omogočilo pristajanje novih morskih velikanov.
Tanker »Manhattan* razpolaga z nekaj več kot 40.000 KM, toda stro kovnjaki menijo, da bodo morale nove ladie razpolagati z najmanj 100.000 KM, da bi bile gospodarsko rentabilne.
Čeprav se čudno sliši, vendar pa je res, da predstavlja gradnja teh ladij tudi pravcat političen problem Visoka rezerva energije je namreč potrebna ladji, ki bo morala pluti 35 dni, ne da bi se kjer koli ustavila ob kopnem. Za sedaj je skoraj nemogoče, da bi kanad ska vlada (ali kaka mednarodna organizacija) pristala na zahtevo, da se zgradijo vmesne obalne servisne postaje.
Strokovnjaki se ubadajo nadalje z vprašanjem tipa motorjev tanker jev velikanov. Parne turbine s katerimi je opremljen »Manhattan*, niso prav najbolj primerni za take vožnje. Najtežje pa je vprašanje vzvratne vožnje, ki je s tem tipom motorja zelo težka (pri vzvratni vožnji izgubi parna turbina tri četrtine svoje moči). Mnogo bolj primerni so motorji tipa »Diesel*.
poraba teh ledolomilcev pa je draga stvar in ne pride v poštev pri cenenem izkoriščanju nove morske
Na kraju je treba omeniti še resno vprašanje pristajanja in polnjenja tankerjev. Morje ob obali Aljaske je zelo plitko. V številnih primerih se morajo ladje velikanke ustavljati kar 40 km_ proč od obale. Strokovnjaki so že opustili zamisel, da bi izkopali podmorske prekope, in sicer zaradi stalne prisotnosti večnega ledu. Najbolj razširjena je zamisel, da bodo ladje pristajale daleč proč od obale ob nekakšni potopljeni ploščadi, ki bo povezana s cevmi s črpalnimi postajami na kopnem.
Danes na svobodi zadnji kitajski časnikar
HONG KONG, 2. - Juta bodo lisspufiitčU to; zapora v Homg Kongu zadnjega kitajskega časnikarja, ki se je udeležil neredov do katerih je prišlo v mestu 1. 1967.
Čfflto/fsairji Wong Chaka bodo iz-purtild iz zapora predčasno, in sicer na podlagi zadnjih odlokov glede prenehanja veljavnosti posebnih zatonov. Upajo, da bo osvoboditev kitajskega časnikarja napotila kitajske oblasti, da osvobodijo an gleškega časnikarja Anitonyja Greya.
čo teh bogatih ležišč urana bo Franclja zavzela odlično mesto v talko imenovanem «klubu urana«, ki ga sestavljajo, kot je znano Z DA, Kanada In Južna Afrika. U-poštevajoč zaloge, ki jih ima na razpolago, bo «Uran-ex» v stanju, da proda približno 2000 ton rude na leto, toda po letu 1974 se bo ta količina podvojila. Uran nodo prodajali bodisi v obliki «U 308><, kot tudi v obliki «UF 6« Tega lahko takoj uporabljajo za (-plemenitenje jedrskih surovin. Po mnenju strokovnjakov bo ,<Uronex» kontrolirala približno 10 odst. -proizvodnje urana na zahodu.
Francoski uran na svetovnem trgu
PARIZ, 2, — Francija je uradno stopila v seznam držav, ki na svetovnem trgu prodajajo uran. Vest je sporočil francoski komisariat za atomsko energijo, ki je pristavil, da so v ta namen usta-»novi-li posebno družbo. Piri tej sodelujeta, poleg samega komisariata, tudi družbi «Peahiney-Mokta» in »Oampagnie francalse des minerala d’uranium».
Nova družba se bo imenovala «Uranex» ter bo razpolagala ne samo z uranom, ki ga pridelujejo v Franclji, temveč tudi s tistim, ki prihaja iz Gabona, Nigerije in Srednjeaf riške republike. Spri-
Vittorio Gassman ima polne roke dela
RIM, 2. — Med italijanskimi filmskimi in gledališkimi imeni je ime Vittoria Gassmana sla no v ospredju. Nekaj časa se veliko govori v zvezi z njegovimi uspehi včasih pa le napori na področju odrske umetnosti, drugič pa je v ospredju kot filmski umetnik, ki dela brez odmora. In tudi sedaj se ponovno govori o njegovi zelo živi dejavnosti, saj i-ma v načrtu celo kovico vlog.
Trenutno se Vittorio Gassman pripravlja, da skupno z Albertom Sordijem in Ninom Manfre-dijem spelje pod streho film tŠplošno oporečništvo», ki ga pripravlja Luigi Zampa. Tega dela se še ni pošteno lotil, ko je z Mariom Cecchijem Gorijem že podpisal pogodbo za glavno vlogo v filmu Romala Guerrierija z naslovom tProst* ali «Svobo-den». V tem filmu bo Gassman poosebil človeka, ki se je z raz-poroko «otresel» žene in začel novo življenje, pri tem pa pazi, da ne bi ponovil napak, ki jih je storil v preteklosti, čeprav se čuti «svobodnega» in «prostega», človek tudi v novih razmerah naletava na težave.
Končno pa Vittorio Gassman, skupno s Fabiom Carpijem in z Luigijem Malerbo piše scenarij za posodobitev znanega Sivinfto-vega dela «.Guliver». Seveda bo Gass?nan v tem filmu igral velikana, hkrati pa bo tudi režiser filma.
naj bd prav on odpeljal letalo «-mdirage» iz Libanona. Mattar je o vsem tem obvestil svoje predstojnike, ki so mu ukazali, naj še naprej vzdržuje stike z Badawl-jem. Mladi častnik se je potem še večkrat sestal z domnevnimi zarotniki, ki baje niso vedeli, da je imel pri sebi magnetofon s katerim je posnel vse razgovora. Predstojniki so nadalje naročili častniku, naj zahteva od zarotnikov večjo vsoto, kot so jo ti ponudili. Na ta način je haje prejel ček za 200.000 dolarjev. Nadalje so mu zarotniki obljubili, da bodo poskrbeli za izselitev njegove žene in sina iz Libanona.
Bejrutska afera je imela preče j š nji odmev v arabskih deželah. Današnji «A1 Abram« piše, da je bila ta afera skovana in da je del načrta, ki so ga izdelala tuje obveščevalne službe. Kakšen pa Je dokončni namen tega načrta, še ni jasno. «A1 Ahram« poudarja, da je prišlo do te afere samo nekaj dni potem, ko se je zvedelo za enega izmed najbolj eklatantnih primerov sodobnega vohunstva, to je za aretacijo švicarskega inženirja, ki je posredoval Izraelcem načrte letala «miirage».
«A1 Ahram« temeljito analizira besedilo spprp.čita, ki so , ga . včeraj objavile libanonske oblasti. Med drugim pripominja, da je libanonski pilot, kd je bil zapleten v zadevo, izključen iz letalstva že pred petimi leti in da zato ni mogel poznati letala »mirage«. Na vsak način to letalo ne bi moglo poleteti do Sovjetske zveze, ali do kake druge države na vzhodu, ker bd mu zmanjkalo goriva.
Kairski Idist pravi nadalje, da so pri vsem tem najvažnejša ta vprašanja: ali ni morda Libanon arabska država? Ali bi morda Libanon odbil zahtevo arabskih držav, da bi jim izročil letalo tipa ((mirage«? In če bi libanonska vlada odbid-a zahtevo, da bi posredovala podatke letala arabskim deželam, kako bi se potem branila pred ogorčeno reakoijo libanonskega ljudstva? In končno, zakaj je liba nonska cenzura preprečila časopisnim agencijam in časopisom, da bi objavili v popolnosti besedilo sporočila sovjetskega poslaništva v Bejrutu?
V Kairu domnevajo, da je bila bejrutska afera skovana zato, da bi se prikrilo švicarski primer. Pri vsem tem pa ima, po mnenju kairskih krogov, prste vmes prav a-meiriška obveščevalna služba CIA.
Bertoeleyu je črvi potresni sunek dosegel jiakost 5,6 stopinje Richterjeve lestvice, drugi pa 5,5 stopinje. Središče potresa je bilo baje blizu mesta Santa Rosa, (kakih 30 km severno od San Francisca.
Po nekaterih vesteh je bilo zaradi potresa ranjenih več oseh, najL večkrat zaradi drobcev stekla. Potres je tudi prizadejal največjo škodo v mestu Santa Rosa, kjer je tatlo vsaj dvanajst oseb ranjenih. Gmotna škoda pa zadeva v glavnem samo okvare na oknih in na izložbah v trgovinah, šerif okraja Sornora je povedal, da so neznanci izkoristili elementarno nesrečo ter skušali ropati po trgovinah.
Oba potresna sunka sta bila zelo močna, posebno če se upošteva dejstvo, da se zemeljska skorja na področju San Francisca skoraj vedno trese, kar v številnih primerih ljudje sploh ne opazijo. Zadnji hujši potres na tem področju je bdi leta 1957. Znano pa je da je katastrofalen potres uničil San Francisco leta 1906.
O nekem drugem zelo hudem potresu pa poročajo iz Peruja. Silovito tresenje zemel iške skorje na področju pokrajine Huancayo je *htevalo osem človeških žrtev. Po vesteh, ki so jdh prejeli v Limi, je bila baje popolnoma uničena vas Comas, kjer je bilo središče potresa.
BONN, 2. — Iz Moskve je prišla vest, da je 47-letni svetnik nemškega veleposlaništva v Moskvi Rudolf Stelzer napravil samomor. Nemški diplomat je skočil iz desetega nadkropja palače, kd je rezervirana skoraj izključno za urade in osebje zahodnonemškega veleposlaništva v Moskvi.
Nemška filmska igralka Grit Frey-berg v filmu «Faccia da schiaffi*, kjer nastopa skupaj z Giannijem Morandijem
			
POMEMBNA PROSLAVA
Danes v Mariboru 50-letnica Slov. narodnega gledališča
Na proslavi bodo odkrili doprsna kipa zaslužnih igralcev Pavla Rasbergerja in Jožeta Mlakarju
MARIBOR, 2. — Jutri se bodo začele v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru slovesnosti, ob 50-letnici te ustanove. Ob 18. uri bo otvoritev razstave SNG Maribor 1919-1969, katero bo odprl nekdanji sodelavec mariborskega gledališča akademik dr. Bratko Kreft. Ob 19. uri bo v gledališki veži odkritje doprsnih kipov Pavla Rasbergerja in Jožeta Mlakarja. Kipa bo odkril predsednik gledališkega sveta SNG Maribor Boris Brunčko. Ob 20. uri bo v gledališkem avditoriju slavnostni koncert, na katerem bosta pomnoženi orkester in zbor mariborske Opere izvajala kantato Matije Bravničarja tHlapec Jernej in njegova pravicam. Dirigiral bo Vladimir Kobler. Uvodno besedo na večerni slovesnosti bo imel pokrovitelj proslave dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije.
Naj omenimo ob današnji proslavi, da sta bila Pavel Rasber-ger in Jože Mlakar zaslužna člana mariborskega gledališča. Pavel Rasberger je nestor slovenskih gledaliških igralcev ter sodi med tiste redke slovenske igralske pionirje, ki so krčili pot gledališki
umetnosti na Slovenskem m doživljali njen razvoj od skromnih začetkov v čitalniških razmerah v okviru rodoljubnih diletantskih družin do profesionalnega gledališča. Rodil se je leta 1882. Pr vič je bil angažiran leta 1900. Kot poklicni igralec je nastopil prvič v Jurčič Govekarjevih «Ro-kovnjačih». Nato je deloval v Ljubljani, Mariboru in potem v Zagrebu. Leta 1919 je pomagal pri ustanovitvi Slovenskega na rodnega gledališča v Mariboru.
Jože Mlakar se je rodil v Studencih pri Mariboru leta 1910. Na tamkajšnjem odru «Svobode» in «Sokola» je mnogo let igral in režiral. Prvič je prišel v poklicno gledališče, ko je bil v mariborski Drami angažiran režiser Rade Pregare, ki mu je zaupal nekaj manjših vlog. Obiskoval je tudi Pregarčevo gledališko šolo skupno z Nakrstom, Furijanom, Vilhelmom in drugimi. Po osvoboditvi se mu je izpolnila življenjska želja:	postal je član
mariborske Drame.
Tema dvema zaslužnima slovenskima gledališkima igralcema bodo jutri odkrili v spomin njuna doprsna kipa.
A. BAHUN: «11 ŽIVLJENJA, DELA IN TRPLJENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA»
V TRSTU od leta 1901 do leta 1919
5.
Uvedla je akord in subakord kakor je bil tržaški prosti luki, vendar pa z bistveno razliko. Subakordne postavke v prosti luki so bile mnogo višje kot pa pri Južni železnici. Delavcu v prosti luki, ni bilo posebno težko zaslužiti samo v pol dnevu deset goldinarjev, medtem ko je delavec pri Južni železnici z največjim naporom ob celodnevnem delu zaslužil komaj toliko, in sicer samo pri nakladanju agrumov. Moral je naložiti okrog 50 ton ali pet vagonov. Če bi na primer razkladal moko tedaj bi moral razložiti 15 vagonov to je 153 ton, da bi zaslužil ne 10 goldinarjev, ampak samo 9.90.
Pred prvo stavko 1900. leta, niso imeli delavci na Južni železnici v Trstu, ki so bili v subakor-du, ki je trajal 15 let, nikakršnih pravic, razen bolniškega in nezgodnega zavarovanja, kar je bilo uvedeno proti koncu 19. stoletja. Kar pa je najvažnejše je to, da ti delavci niso imeli zajamčene nobene mezde, čeprav so morali biti na razpolago, od jutra do večera. Če ni bilo dela, so morali biti na postaji ves dan in čakati, če bo kaj prišlo. In če ni cel dan nič prišlo, tedaj so šli domov, ne da bi kaj zaslužili. To je bilo zelo hudo. Ti delavci, po veliki večini, niso bili iz Trsta ali iz okolice, ampak iz Goriške, iz Istre, iz Kranjske in kdo ve od kod vse. Tržačani so Južno železnico bojkotirali, in sicer iz dveh razlogov. Eden je bil ta, da so bile na železnici sramotno _ nizke plače, drugi pa, ker so Tržačani ljubili svobodo in se niso hoteli podvreči takšni disciplini, kot je vladala na železnici. Tako imenovani «fakin» — kar pomeni delavec — je delal v prosti luki do poldne, pa je imel v žepu 10 goldinarjev, kar mu je zadostovalo za silo za cel teden, se je opoldne umil ter malo preoblekel in je popoldne sedel pri črnem vinu ter igral «briscolo» ali »tresete*. Zaradi tega je bilo med 600 delavci na Južni železnici kvečjemu 20 Tržačanov.
Tako je izbruhnila prva stavka na Južni železnici v Trstu, ki je trajala en teden. Zahteve so bile silno skromne. Zahtevali so predvsem, da se zagotovi 1 goldinar, oziroma 2 kroni na dan, in da se subakord zniža od 15 na 10 let. Toda železnica se je tudi tem zahtevam uprla in organizirala, iz raznih postaj, stavkokaze. Iz Maribora so jih poslali 7 pod vodstvom vlakovodje Lužerja. Ta «sreča» bi bila tudi mene doletela, pa sem se skril ter sem r,e pojavil pred uradnikom šele, ko je vlak s «krumirji», kot Tržačani pravijo stavkokazom, že odšel. Uradnik me je vprašal, kje da sem bil, češ da bi bil na vrsti, da grem v Trst. Odvrnil sem mu, da mi je zelo žal, da nisem šel. V resnici sem bil zadovoljen, saj sem že precej dobro poznal tržaško podnebje.
Južna železnica je, kljub svojim stavkokazom, bila prvič poražena. Za «krumirje» ji ni bilo žal denarja, saj je istim plačala na dan po 7 srebrnih kron, vodjem pa celo 10. Stavkokazi niso nič delali, ampak samo. kuhali polento in jedli. Kajti niso se upali niti premakniti: iz postaje sploh niso šli v mesto, da bi jih ne iz-kupili. Vsak človek je privoščil Južni železnici ta prvi poraz. Samo škoda je, da niso delavci, ki niso imeli še prav nobenih pravic, postavili več zahtev. Priznana je bila torej minimalna mezda 1 goldinarja na dan, od katerega se je odtrgovalo po dva krajcarja za bolniško blagajno. V resnici so takšno plačo — posebno zadnje skupine subakordantov — največkrat dobile. To pa zaradi tega, ker so akordne postavke bile sramotno nizke, kot sem že omenil. Na primer za razložitev enega vagona moke, je skupina petih mož prejela 66 krajcarjev, kar pomeni, da je posamezni delavec prejel 13 krajcarjev. Da bi torej zaslužil posamezni delavec približno minimalno mezdo, bi morala skupina razložiti 15 vagonov moke, to je 153 ton. Od enega vagona okroglega ali tesanega lesa, je železnica plačala 40 krajcarjev. Tu ni prišlo na posameznika več kot 8 krajcarjev. Za razložitev enega vagona sladkorja se je plačalo 1 goldinar; prav toliko za naložitev enega vagona kave. Že iz navedenega je razvidno, kako je naše slovensko ljudstvo trpelo za mednarodno kliko izkoriščevalcev. Seveda ho morda kdo rekel: Zakaj pa so delali za tako nizke plače? To ie lahko reči. Toda, komur so bile razmere našega primorskega in istrskega ljudstva znane, se ne bi čudil. Trst je za vse tiste, ki niso imeli sredstev, da bi se prepeljali češ veliko lužo, pomenil malo Ameriko. D,a so ljudje delali pod tako poniževalnimi pogoji, je nil glavni vzrok v pomanjkanju zavesti, v pomanjkanju organizacije.
Po stavki je torej prišlo precejšnje število subakordantov na dnevno plačo. Zdaj so postali oni, iz subakordantov, akordanti, kar bi pomenilo toliko kot delodajalci, kar pa je bila laž. Takšen sistem je bil v prosti luki. Tam so obstajali konzorciji, ki so prevzemali nakladanje in razkladanje ladij. Oni so se pogodili z ladijskim vodstvom za toliko in toliko, na kar so najeli delavce, katerim so plačali od količine ali od teže toliko in toliko. Tako pa na Južni železnici ni bilo.
Obstajal je samo neki akordni fond, v katerega se je stekal neki procent celokupnega prometa in iz katerega so se nabavljala vsa delovna sredstva, ostanek pa se je delil med stalne delavce in po-stajenačelnika. Od tega so imeli delavci nekaj zajamčenega, ne-
kaj pa ne. Tako so dobivali delavci z več kot 15 let službe 60 helerjev, delavci z manj kot 15 let pa 30 helerjev kot akordni dodatek dnevno, Od nezajamčenega akorda pa so prvi prejemali vsake tri mesece po 18, drugi pa po 9 kron, ostanek pa ob novem letu. Koliko je prišlo letno v akordni fond, je bila tajna, za katero je vedel samo šef. Obstajali so sicer po trije akordni zaupniki, toda ti niso imeli vpogleda v akordne knjige. Zato so se delavci stalno jezili. Pred koncem prve svetovne vojne se je zgodilo, da je uprava železnice sporočila, da za novo leto ne bo nobenega izplačila na račun akordnega ostanka, češ da je bilo v tem letu manj dohodkov, kot je bilo običajno vsa prejšnja leta. Toda to je povzročilo med delavstvom silno razburjenje: saj je delavec računal z vsako krono, kam jo bo dal in kaj si bo za njo nabavil. Zato je to zanj pomenilo toliko, kot če bi mu kdo dotični znesek iz žepa ukradel. Jeza delavcev je bila še večja, ker ni bilo pregleda glede resničnih dohodkov. Sklicali smo društven shod, ki se ga je od približno 400 akordan-tov udeležila komaj polovica. Zato sem kot predsednik podružnice izjavil, da ne bomo nič sklepali ampak, da bo prihodnji dan sestanek, na katerega morajo priti vsi prizadeti. Dosegli smo u-speh. Drugi dan smo sklenili, da gredo trije akordni zaupniki na inšpektorat ter v imenu vseh delavcev zahtevajo, da se mora v osmih dneh izplačati enak znesek na račun akordnega ostanka kakor je bil izplačan za prejšnje leto, ker delavci vedo, da se promet v tem letu ni zmanjšal, ampak povečal. Zopet je bil uspeh. Uprava je čez dva dni razglasila, da so se na inšpektoratu zmotili v računih za 7.000 kron in da bo izplačan enak znesek, kot je bil v lanskem letu.
Subakordanti so torej po desetletnem subakordnem delu postali dnevničarji z 1,30 goldinarja dnevne mezde in z akordnim dodatkom 30 oz. 15 krajcarjev dnevno. To je bilo za tedanje razmere zelo malo. Napredovanj ni bilo.
Ni bilo starostnega ter invalidskega zavarovanja, ni bilo nedeljskega počitka razen ene nedelje v mesecu. Prazniki se niso sploh upoštevali. Nastavljeno osebje je imelo «personalno zastopstvo* («personalno komisijo*), ki je v raznih zadevah lahko za skupnost kakor tudi za posameznika, pri upravi posredovalo. Nastavljeni so imeli svoje pokojninske sklade in avtomatično napredovanje, letne dopuste itd. Delavci, ki so predstavljali nad 50 odst. vsega železniškega osebja, niso imeli vsega tega. Premikači (najtežja služba) niso bili nastavljeni, niso imeli službene obleke, niti dežnih plaščev. Zato pa so imeli še okrog leta 1900 24-urno službo. Malo pozneje se je izpremenila tako, da je znašala 14, 16 in 18. Če je deževalo, je bil premikač čez pol ure do kože premočen in če je povrh še razsajala burja, je moral v takem staniu vršiti službo ves dan in vso noč.
Leta 1905 je v vsej Južni železnici začela pasivna rezistenca. To gibanje je prineslo delavcem zelo pomemben uspeh, in sicer avtomatično napredovanje in pa letne dopuste od 3 do 6 dni. Leta 1907 je izbruhnilo veliko gibanje na vseh avstrijskih železnicah, katerega so se prvič udeležili tudi uradniki, ki so do tedaj pri vsakem gibanju, ovirali nižje o-sebje, misleč, da jim bo to kot «dobrim patriotom*, prineslo pri-boljšave takorekoč na krožniku. Pa so se zmotili... Res, da kapitalizem plačuje priganjače na splošno boljše, toda v celoti vzeto ne pozna izjem. Pri tem gibanju so se uradniki, uslužbenci in delavci dobro odrezali. Delavcem so se nekoliko povišale plače in Južna železnica se je obvezala, da bo v treh letih uvedla poseben fond za delavce. Vsi nastavljeni v Trstu in po Krasu pa vse do Jesenic so dosegli «kraško doklado* v višini 20 odst. plače.
Kar se organizacije tiče, se je pred tem gibanjem dvignila od 30 na 88 odst. organiziranih, ker je pristopilo okrog 150 uradnikov, ki pa so ostali včlanjeni samo toliko časa, dokler je gibanje trajalo. Ko pa se je končalo so uradniki prav tako korporativno izstopili kot so bili pristopili, ne glede na to, da so s pomočjo naše organizacije dosegli velike u-spehe, na katere so prej celih sedem let zaman čakali. Po borbi se je število članstva zopet znižalo na prejšnje najnižje stanje. To je povzročalo idealistom mnogo skrbi. Toda nismo mogli ničesar storiti, dokler je kriza v organizaciji trajala. Krize je bilo konec s_ tisto «divjo» stavko zaradi ključarjev, ki sem jo zgoraj opisal.
Ker je fašist Končnik postal izdajalec, je bil onemogočen celo pri svojih prijateljih; zato je bila pot prosta za razvoj ter razmah organizacije. Kmalu po tem je bil občni zbor podružnice Trst L, na katerem sem bil soglasno izvoljen za predsednika, moj prijatelj in sodelavec tovariš Friderik Žnidaršič iz Barkovelj, ki je bil velik Idealist, je bil izvoljen za blagajnika. Tudi vsi ostali člani novega društvenega vodstva so bili sami zvesti člani ter zaupniki, vendar je večji del vsega dela padel na naju. Z Žnidaršičem sta hotela najprej preprečiti večno * fluktuacijo članstva: da ne bi pristopali in čez nekaj mesecev zopet izstopali ali zaostajali s prispevki, ampak da bi ostali. To je bilo najvažnejše.
(nadaljevanje sledi)
avali j službe j kot ordni imčene n ali v. igi pa vem le akor satero so sil toda: akord ci stal j svet je up a za > l izpl! ostani ;tu mi običaj to je j m sil ■ec ral n jo naba>
0	tol! li znes delavf bilo p ohodki )d, ki akordi /ica. j podruž nič sk dnji d rajo p
smo enili, [ miki vseh i mora j znes! mka t prejšd se p' šal, ai
1	uspe izglasil i zmot n da 't je I
OB 25-LETNICI TRAGIČNE SMRTI V VALOVIH SOČE
Spomini na Jožeta Srebrniča
Iz moskovskih pogovorov s Srebrničem se spominjam še njegove teze ali napovedi, ki jo je trdno zastopal proti mojemu mnenju, in sicer da v socialistični družbi ne bo velemest, ampak se bodo le-ta razselila in bo obrtno-industrijsko prebivalstvo enakomerno porazde ljeno med kmečkim in z njim vred v neposrednem stiku z naravo. Tudi takšen njegov nazor mi je vtisnil misel, da je v Srebrniču ostal kos tolstojevca tudi še v času, ko je že bil komunist.
O ljubljanskem srečanju in o jugoslovanski izročitvi Srebrniča Italiji
V Ljubljani ob Titovi cesti, nasproti veliki palači, ki je znana pod Vzdevkom «Kozolec», so dogradili nov nebotičnik, »Tehniko*, v kate-***•» bodo imele sedež nekatere jugoslovanske agencije. Podobno kot •»»no »Metalko*, je tudi «Tehnlko» projektiral arh. Edo Mihevc.
Od najinega moskovskega srečanja je poteklo poldrugo desetletje. Medtem je bil Srebrnič dvakrat po šest let v konfinaciji in v zaporih, kar smo tudi onstran italijansko-jugoslovanske meje vedeli; domnevno pa je tudi on izvedel o meni, da sem na temelju dvakratne obsodbe presedel skupaj pet let v jugoslovanskih zaporih. Ob srečanju sva si bila tako blizu, kakor da ni pretekel tolikšen čas. odkar sva se bila videla v Moskvi.
Ne vem, kako je Srebrnič prešel mejo in po kakšnih zvezah se je brž po svojem prihodu v Ljubljano pojavil pri prijatelju Vladu Kozaku — pri štrajzlu na Poljanski cesti — s katerim sem bil v vsakodnevnem stiku, tako da sem
Hill limillltllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III Hill llllllllllullllllltllltllllllllllllllllllllllfllilllilllllJIlllMIIIII
KLJUB POSPLOŠENEMU IN ZGREŠENEMU MNENJU
10	desi i posti ja dne i docK dneve razme i bilo.
invali, ) nede nedel so spl sebje ;topsW ki je skupno ika, f vljeni; klade ;, let! so pre ;a želi
11	vsef služb
io irrt nih pl e okr< i. M« tako, i e je ii čez p i če je rt i služi
Poprečno življenje v ZDA je razmeroma zelo kratko
Na svetu je najmanj 25 držav; kjer žive moški bolj dolgo kot v ZDA - Tudi ženske žive v ZDA manj kot v dvanajstih drugih državah
NEW YORK, 2. — Državljan: ZDA ne živijo tako dolgo, kot 'hnogd mislijo, vsekakor manj kot toarsikje drugje. V Združenih državah sicer ljudje sanmi mislijo, da so orna tisti srečni narod, ki živi najbolj dolgo. Pa ni res. Res da potrošijo veliko, da dajo vse, kar zmorejo, da hi čimbolj dblgo ostali žiivi, da bi čimbolj dolgo živeli, toda to.še ne pome-da je njihovo življenje resnično najdaljše.
Ko se Američan rodi, se mu °deta v poprečju 66.8 leta življenja. To poprečje niti ni majhno, če upoštevamo, da imamo v Latinski Ameriki poprečje le nekaj nad 40 let, v neka ten n krajih pa
eelo manj, saj je na primer znašalo poprečje Indije ob koncu zad-
li žel« nca. I ;cm < icer « pa k li. hi giba« eznick ežili t daj p nižje to k slo pl rožnik
la kaf iče t ti vzel gibart in d slavce1 ilače ivezal a po«1 nasta' pa vf ško d' ače.
. ______________ __ koncu zad-
nje vojne komaj 24 let in pol. Toda če se Američanu ob rojstvu ?beta poprečje 66.8, je to poprečje komaj na 26. mestu na svetovni lestvici dolgega ždiVijenja, kot izhaja iz poročila svetovne zdravstvene organizacije za Združene narode.
', se 1 nila c lih, ki idniko'
a mo k lje trt o ural vno * sili, t čjo n' :like | j cel| o bon >et zt stanji n mrt< igli n :riza je bd' o žar* zgor*
Seveda živijo v ZDA ženske d°jj dolgo kot moški, kar je star Pojav in že zdavnaj ugotovljeno dejstvo. Vtem ko velja za Ameri-cama 66.8 leta življenja, velja za Američanko poprečje 73.7 leta. tpjub temu da živi Američanka kar precej več let kot Američan, je na lestvici dolgega življenja na 12. mestu. Rekli smo, da so povsod po svetu ugotovili, da živi zenska bolj dolgo kot moški. (Tede tega je značilna študija, ki jo je pred nedavnim izdelal neki so-yjetski medicinski strokovnjak, ki Je s konkretnimi podatki dokazal, da izredno visok odstotek žensk v Sovjetski zvezi ni le posledica večjih izgub, ki jih je v zadnji vojni doživljal moški, pač pa tudi posledica večje trdoživosti ženske, kar se dokazuje ceo v samih prvih mesecih življenja, ko n,a pr. umre v prvem letu življenja 2.8 odst. moških in le 2.1 odstotka ženskih sovjetskih novorojenčkov. Sicer pa pustimo to študijo sovjetskega strokovnjaka in se vrnimo k prejšnji; temi o dolgem življenju v ZDA.
1966, za katero so na razpolago vsi podatki, so imeli v ZDA 9.6 smrti na tisoč prebivalcev in so se s tem približali svetovnemu rekordu, ki ga nosi Izrael s 6.3 smrti na tisoč prebivalcev. Toda med 9.6 in 6.3 je še precejšnja razlika: 3.3.
Zakaj pa se življenjska doba v ZDA kljub vsemu bogastvu te najbogatejše dežele na svetu ne podaljša? Strokovnjaki postavljajo v prvo vrsto — smrtnost otrok. V ZDA znaša smrtnost otrok v prvem letu življenja 2.37 odst. Najmanj. 12 dežel na svetu beleži nižjo smrtnost. Med temi je na prvem mestu Švedska, ki ima za skoraj 50 odst. nižjo smrtnost o-trok, saj pride na Švedskem komaj 1.26 odst. smrti otrok v prvem letu življenja. Na Islandiji imajo 1.37, na Holandskem 1.47, na Finskem 1.5, na Novi Zelandiji 1.77.
Drugi trdijo, da Američani trošijo preveč denarja za pomembne raziskave in zanemarjajo druga prav tako pomembna znanstvena področja. Tretji spet govore o posledicah etničnega križanja prebivalstva, kar da negativno vpliva na dolgo življenje, kajti najbolj dolgo žive bolj homogeni narodi.
Ne bomo se spuščali v ocenjevanje, kdo ima prav, ker so za to kompetentni drugi, mi le beležimo nekatera mnenja, kot na primer tudi mnenje tistih, ki trdijo, da je razmeroma kratkemu, vsekakor pa krajšemu poprečnemu življenju kriv prebogat način prehrane, čemur pa da je treba dodati tudi izredno naprezanje, ki ga zahteva ameriški način življenja. Med zagovorniki te teze je dr. Eugene Hender-
son, direktor ameriške revije, ki se ukvarja z vprašanjem geriatri-je. »Južna Afrika, pravi ta izvedenec, ima tri etnične skupine, črnsko, belopolto in mešano. Te razmere so kot nalašč za proučevanje teh problemov. Črnsko ljudstvo ne uživa veliko tolšč, zato pri njih ni problemov okvar na ožilju in srčnih napak, ki jih srečujemo pri belopoltem prebivalstvu Južne Afrike. Toda tisti črnci, ki žive z belci in jedo isto hrano, so prav tako podvrženi tem motnjam. ZDA so znane po naglem ritmu, v ZDA so ambicije tolikšne, da podobnih ne srečamo nikjer drugje na svetu. Vsakdo hoče postati čimprej bogat, vsakdo hoče zaslužiti čim-več, vsakdo hoče biti večji. Zaradi tega napetost, naprezanje, krajša življenje.*
Če je res, da si Američani s tem svojim načinom življenja kopljejo grob, moremo iz tega sklepati, da bi si mogli s svojo zavzetostjo, če jo pravilno usmerijo — podaljšati življenje. Tega mnenja je profesor Denham Harman z univerze v Nebraski, ki meni, da je treba starost pripisati reaktivnim molekulam, ki se sproščajo pri rednem kemičnem življenjskem procesu in katerih učinek je za organizem škodljiv.
Dr. Harman izraža upanje, da se bo z novo dieto, z novim načinom prehrane mogla življenjska doba v ZDA podaljšati za najmanj pet let. Seveda pride v poštev le tisto podal.išanle življenja, ki o-hrani človeka še svežega in če ne močno aktivnega in produktivnega, pa vsaj v takšni meri svežega, da ni v breme sebi in drugim.
se neposredno sešel s starim znancem iz Solkana. Srebrnič mi je takoj obrazložil svoj načrt za bližnjo prihodnost takole:
V teku svoje druge konfdnacije je napisal obsežen rokopis o tistih starih Slovanih, ki so po njegovi izdelani teoriji naseljevali sedanje slovensko ozemlje in dobršen kos sosednega ozemlja na zahodu že v predrimsiu dobi in so zapustili sledove svojega bivanja na tem prostoru v starih imenih krajev, gora in voda. Delo na tem starinoslovno-toponomastičnem rokopisu je dajalo njegovim v konfinaciji prebitim letom vsebino in imel je ta rokopis za svoje »življenjsko delo*. Računal je, da ga bo ob izpustu iz konfinacije lahko odnesel domov in ga spravil v Ljubljano, da bodo znanstveni krogi lahko ocenili njegovo vrednost, o kateri ni niti najmanj podvomil. A ko je zapuščal Ponzo — ali ne vem več kaiteri konfinacijski otok — mu vse njegovo dokazovanje, da gre za docela nepolitičen rokopis, ki ima za vsebino ne-
dolžno starinoslovje, ni pomagalo: odvzeli so mu ga in izjavili, da
ga morajo poslati notranjemu ministrstvu v Rim. Le-to bo precenilo. ali gre res za takšno nedolžno reč in mu ga bo brez dvoma vrnilo, če je res, kar pravi; od doma naj se obrne v Rim in pričakal ga bo! Od doma v Solkanu je Srebrnič nekajkrat pisal v Rim, a od tam ni bilo ne rokopisa ne odgovora. Ker je imel še vso zgradbo svoje teorije v glavi, se je odločil, da pobegne prek meje v Ljubljano in tam znova napiše duplikat rokopisa, ki so ga zadržali v Rimu. Zanašal se je, da mu bo za izvedbo takšnega' na črta v Ljubljani po priporočilu predstavnikov slovenske znanosti zagotovljen potrebni študijski mir. Takoj po prihodu se je povezal s sorodnikom dr. Josipom Bitežnikom iz Solkana, pripadnikom vladne stranke JRZ, ki je bil pripravljen posredovati pri policijskem direktorju Hacinu, da mu dovoli bivati v Ljubljani. Stopiti je hotel k dr. Dragotinu Lončarju, s katerim sta se spoznala v socialni demokraciji še pred vojno 1914-1918. Prav nič ni dvomil, da bo naletel pri njem na popolno razumevanje in pripravljenost, da mu bo pomagal do pogojev za uspešno obnovo starinoslovnega rokopisa.
Namesto da bi iz leksikona izvedeli kaj o tem Srebrničevem delu in načrtu, pa beremo tam. da »je 9. septembra 1939 prestopil ilegalno državno mejo in se zatekel v Ljubljano z obsežnim, med konfinacijo spisanim delom o naselitvi, življenju in gospodarskem razvoju primorskih Slovencev, ki pa je tu brez sledu izginilo*. Ne vem, kdo je bil piščev informator, vem pa, da se Srebrnič takšnega spisa ni nikoli lotil in da zlasti piščevo nepoznavanje Srebrniče vega poglavitnega ukvarjanja potiska njegov prispevek daleč pod raven Slovenskega biografskega leksikona. Naj omenim, da se Sre brničevega študijskega predmeta enako dobro spominjata tudi Vlado Kozak in Rado Bordon, ki je Srebrniča takrat vzel pod streho za čas do njegove »legalizacije*. V to je na temelju izjav solkanskega rojaka Bitežnika trdno verjel.
Te vere mu nisva mogla oslabiti, ko sva se mu z Vladom Kozakom trudila dopovedati, naj ne zaupa policiji in naj se ji ne prijavlja, ampak naj se odloči za ilegalno bivanje. Ko sva mu izrecno dejala, da ga utegne policija zapreti in kot nevšečnega gosta napotiti nazaj v Italijo, da utegnejo jugoslovanski oblastniki oceniti njegovo izročitev Italiji kot politično dobičkanosno solidarnostno drugovanje z laškim fašizmom, sva se mu zdela nerealistično čr
PETEK, 3. OKTOBRA 1969
Najprej, kdo živi bolj dolgo kot državljani ZDA? Kar zadeva moške, je na prvem mestu švedska s poprečjem 71.6 leta. Sledi ji sosedna Norveška s poprečjem 71.32. Tudi bližnja Holandska ni daleč
s svojim poprečjem 71.1, medtem ko živi moški na Islandiji ■■ ""
v poprečju 70.7, takoj za njim je prebivalec Izraela s 70.52 in Danec s 70.3.
stal ij •n cel;
je D' er ral po tet :e Trt oglasi*
»j pf Frid«
ki j1
Z Voljč'
ali čl* itva 5: zaupa1 ;a del1 em st' veča| bi pd :ev Tj S p£ ili. f
Zanimivo je, da celo Grk živi nekoliko dlje kot Američan in prav rako Španec, Nemec, Francoz, Čeh ati Slovak, Bolgar, Avstralec, Britanec in še marsikdo drug, skratka pred Američani je 25 narodnosti.
Z ženskami je, kot smo že rekli, nekoliko drugače. Najbolj dolgo žirijo Holandke, kjer velja poprečje let, torej skoraj 76 let. Ta-aoj za Holandkami so Švedinje s '“■7, Norvcžanke 75.57, niso daleč n|ti Francozinje s 75.1 in Islandke ?. 75. Bolj dolgo kot Američanke 'žive tudi Švicarke, Britanke, Avstralke, Novozelandke in sovjetske genske, za katere velja poprečje G let.
Nekateri znanstveniki, predvsem eriopski, ki se ukvarjajo z razi-skavanjem vzrokov doigega življe-nia in tudi z raziskavan.iem sred-?tov, kako bi se življenje podalj-sa o, govore o ameriškem «para-a°ksu». Tn da bi svojo trditev o ^ameriškem protislovju* podkrepi-u uporabljajo nairazličneiše što-ritke in podatke. En podatek: leta
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11-35 Slov. narodne; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	«Musici del Friuli*; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.30 Pesniški nazori; 19.20 Melodije;
19.45	«Beri, beri rožmarin zeleni*;
20.00	Šport; 20.50 Operna glasba; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob.
TRST
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Tržaški trio izvaja Beethovna.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19 15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operni zbori in baleti;
9.00	Plošče; 9.45 Pisana glasba;
10.00	Strani iz albuma, 10.30 Glasbeno-inšlruinentalni ansam
bel; 11-00 Orkester; 11.30 Jazz;
11.45	Glasba in pesem; 12.00 in
12.45	Glasba po željah; 13 50 Do mače kronike; 14.00 Gojenci glasbene šole; 15.35 Pisana paleta;
16.00	Kulturna panorama; 17.00 Simfonični koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Scia scia; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	3.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe;
11.30	Sopranistka L. Albanese;
12.05	Kontrapunkt; 13.15 Poje G. Christian; 14.45 Popevke; 16.30 Neapeljsko poletje; 17.05 Program za mladico; 20.15 Klasik leta;
21.15	Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8 40 Lahka glasba; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Zaoavna glasba;
14.05	Juke box; 15.18 Orglar F. Germani; 16.00 Rapsodija; 16.35 Z glasbo na počitnicah; 17.10 Ju ke box poezije; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Enciklopedija; 19.00 Program s S. Pampanini; 20.00 A. Lupo in glasba; 21.10 Radijska črtica.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Podoba in glasba; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Chopin, Liszt, Busoni; 14.30 Portret avtorja; P. Boulez; 15.10 A. Caldara: «11 re del dolore*; 17.20 Mozart, Beethoven, Brahms; 18.20 Gospodarstvo; 18 30 Lahka glasba: 19.15 Kon cert; 20.30 Sodobna kozmologija;
21.00	Stara godala; 22.40 Poezija.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.10 Baletna glasba; 11.00 Iz VVagner-jeve opere «Lohengrin»; 14.40 Scarlaltijeve sonate.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.5 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform.
oddaja; 8.08 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Z Albenizom po Španiji;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14 05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Bartok; Dve sliki; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje;
17.15	Koncert po željah; 18.15 Zvočni razgledi; 18.50 Na križ-potjih; 19 00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Beneški fantje: 20.00 Akademski pevski zbor; 20.30 Rad imam glasbo; 21.15 Oddaja o mor ju; 22.15 Plesni ansambli; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popev ke; 23.40 Razpoloženjske melodije.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Angleščina; 13.00 V avto mobilu; 13.30 Dnevnik; 16.30 Konjske dirke; 17.00 Spored za naj mlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Pro gram za mladino; 18.45 Komorna glasba; 19.15 Atomi in tvarina.
19.45	šport in kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Kronike 'n aktualnosti;
22.00	TV film »Doppio gioco*;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 G. Arpino; Futili motivi; 22.30 Skriti urno tvori.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.15 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Lassie — film; 18.15 Glasb, oddaja; 19.00 Italija in mi; 20.35 Roke nad me stom — ital film; 22.20 Quiz.
nogle^a. Rajši je brez obotavljanja i-dupal Bitežndkovemu ob ve stilu, da ga je z uspehom priporočil policijskemu direktorju Hacinu.
Nekaj dni po prihodu je Srebrnič odšel na policijo, ki ga je pridržala in odvedla v policijske zapore v ljubljansld šempetrski vojašnici. Ne vem, kaj si je o tem mislil Bitežnik in ali je skušal kaj storiti za Srebrniča, ki ga je — nemara vendarle nehote — pahnil v zlo.
Brž ko je Srebrnič ostal na policiji, je prišel kot preganjani jetnik v evidenco »Ljudske pomoči*, k' je razpolagala z nekaj sredstvi za podpiranje preganjancev. Po njenem nalogu sem stopil k advokatu dr. Joži Deklevi, ki je bil vselej pripravljen lotiti se pravnega zastopstva pri nas preganjanih primorskih emigrantov in sem z njim o Srebrničevi zadevi do konca vzdrževal stik. Dekleva ga je nekajkrat obiskal v zaporu in je že poleti 1940 opozarjal, da preti izročitev Srebrniča Italiji. Na to obvestilo sem predložil predstavnikom »Ljudske pomoči* in KPI, naj bi izdal: letak proti Srebrničevi izročitvi.
Še pred tem pa sem po drugi poti prejel od Srebrniča pošiljko, ki je vsebovala vzorec njegovih starinos lovno-toponomastično-mito-loških razglabljanj na kakem ducatu polovičnih, na obeh straneh popisanih listov in spremno pismo, v katerem me je prosil, naj bi vzorec spravil v roke dr. Dragotinu Lončarju. Tej njegovi prošnti nisem ustregel, ker sem bil medtem v edinem Svojem razgovoru z Lončarjem v prostoru Slovenske matice (kjer naju je predstavil takratni njen tajnik Mile Klopčič) omenil, s kakšnim nučrtom se fi Srebrnič hotel obrniti nanj, da sem naletel na tako negativen sprejem, da bi mogel le v primeru tesnejšega znanstva Lončarju odnesti tisti vzorec. Pošiljko mi je prinesel na dom Rado Bordon, ki je poleti 1940 prebil nekaj tednov v policijskih zaporih in ki se jih še dobro spominja. Vzorec in pismo sem hranil še do časa oku peclje, mod katero pa sta propadla.	,
Šele ko sem prebral tisti vzorec — vzel sem ga "ečkrat v roke in razmišljal, kaj bi bilo mogoče storiti v Srebrničev prid — sem prav spoznal, da se Srebrničevo delo ni vezalo na nobeno v znanstvenem svetu veljavno literaturo. Stikalo se je edinole s spisi, v katerih je dr. Henrik Tuma zagovarjal svojo tezo v slovenski prenaseljenosti v Alpah in v delu Italije, zlasti v razpravi Krajevno imenoslovje v Jadranskem almanahu za leto 1923 <str. 127-158), o kateri bi presodil, da je utegnila Srebrniča usmeriti v istosmemo etimologiziranje in slovansko razlago (kakor n.pr. Treviso — Trbiž — Trebnje, Liquenza — Li-venca i.p.). Toda med obema je velika razlika, o kateri bi bilo treba razpravljati posebej (t.j. ne v tem okviru). Tumova teorija je izhajala iz njegove sociološke teze in konstrukcije, da se osnovno prebivalstvo v Alpah ni menjavalo ob preseljevanju osvajalnih plemen, o katerih edinole sporoča stara zgodovina, in njegovo eti-rnologiziranje je tesno povezano z alpinistovim opazovanjem površinskega reliefa ikar je Tuma tako pogrešal pri filologih). Pri njegovem nadaljevalcu Srebrniču pa je mesto vsega tega zavzela neka mitologija, ki spominja na Davorina Trstenjaka!
Naj odkrito povem bal sem se Srebrničev rokopis pokazati komur koli, da ne bi zmanjšal zanimanja zanj, ki sem ga budil pri tistih, ki ga osebno niso poznali in ki so ga po moji presoji premalo cenili.
O mojem predlogu, naj bi izdali letak proti njegovi izročitvi Italiji, se je nekaj razpravljalo, a izdali ga niso do izročitve.
Po približno celoletnem »gostovanju* v policijskih zaporih so jeseni 1940 Srebrniča prenesli iz zaporov v policijski avtomobil in prepeljali na mejo ter tam izročili italijanški policiji. Prenašati so ga morali zato, ker Srebrnič ni hotel narediti koraka in ka kor koli sodelovati pri vračanju v fašistične ječe. Jugoslovanski oblastniki so zagrešili takrat novo sramotno dejanje, ki je že bilo na liniji poznejšega sodelovanja ban-krotiranja slovenskih meščanskih politikov s fašističnimi okupatorji. Po izročitvi sem sestavil besedilo za letak z ostro obsodbo izročitve slovenskega komunista fašistični policiji. Ne vem, kakšni razlogi so odločili, da do izdaje takšnega letaka ni prišlo in da slovenski komunisti nismo reagi rali na Srebrničevo izročitev.
O zadnjem srečanju s Srebrničem
v italijanski internaciji
K približno enoletnemu zaporu v Ljubljani se je po njegovi izročitvi priključil daljši zapor v Italiji in tretja Srebrničeva kon-finacija, ki ga je pripeljala na otok Ventotene, od tam pa po padcu fašističnega režima avgusta 1943 v tretji sektor internacijskega taborišča v Renicciju. Tja so me nekaj tednov prej pri peljali iz konfinarijske kolonije na otoku Ustici, kjer sem prebil dobro leto dni. Spet sva se srečala kot stara znanca. Nisva pa utegnila razgovarjati se o starih časih. Povedati si je bilo treba predvsem, kje smo glede na razmah narodnoosvobodilnega boja pri nas, ključno na Primorskem. Srebrnič se je najaktivneje vključil v organizacijo OF v našem sektorju taborišča. Že po kapitu-
laciji dne 8. septembra ga je komanda taborišča obvestila, naj se pripravi na vrnitev domov: izpustili so ga med drugimi protifa-šisti kot poslanca nekdanjega rimskega parlamenta. Na naglo smo se poslovili in nisva se srečala več. Drugi smo ostali še do dne 14. septembra v taborišču in smo potem doživljali najrazličnejšo u-sodo, Srebrnič pa se je v domačih krajih zagnal v narodnoosvobodilni boj do nesrečne smrti v naraslih valovih Soče dne 11. julija 1944.
Iz pripovedovanja znancev, ki so bili skupaj z njim na otoku Ventotene, zlasti z Radom Bordonom, sem izvedel, da se je Srebrnič tudi v času svoje tretje konfinacije ukvarjal prvenstveno s svojo starinoslovno teorijo. Za pravilno umevanje njegove osebnosti bo treba proučiti tudi njegovo starinoslovje. Prav mogoče je tisti obsežni spis, ki so mu ga leta 1939 odvzeli in poslali na notranje ministrstvo v Rim, še tam ohranjen. Ko je bila pred leti sklenjena pogodba med Jugoslavijo in Italijo o restituciji kulturnih dobrin, sem opozarjal, da bi bilo treba med te dobrine uvrstiti tudi Srebrničev spis in ga zahtevati bodisi v originalu ali pa v fotokopiji (dne 21. septembra 1961 sem izročil pismen predlog v tem smislu Inštitutu za zgodo vino delavskega gibanja v Ljubljani). Za zadevo pa se ni nihče pobrigal. Mislim, da smo iz pietete do borca-heroja Srebrniča dolžni popraviti zamujeno. Tudi ob predpostavki, da njegov stari-noslovni rokopis ne bo znanstveno upoštevan, nas bo spominjal na čisto prizadevanje tega velikega revolucionarja.
dr. DUŠAN KERMAVNER Konec.
ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE <rSODOBNOST*
Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča
Filibert Bonedetič
upravnik Slovenskega gledališča v Trstu, književnik.
Vprašanj, zadevajočih bit-nostne interese v okviru določene etnične pripadnosti, ni mogoče obravnavati z metodologijo tržnih raziskav. Razisko-valčeva naloga se namreč v takem primeru omejuje na mehaniko eksistence, nikakor pa ne na človeško bitnostno evolucijo. Formulacije odgovorov na dana vprašanja se pri takem anketiranju nujno izkristalizirajo v teoretiziranju, pri tem pa ima seveda poglavitno vlogo subjektivno mnenje posameznika v okviru konstelacij naše pisane družbe. Slovenska nacionalna skupnost, živeča v mejah republike Italije, ne sodi v diasporo pretresljivega procesa emigracije, marveč je živi del tistega enotnega procesa, ki porojuje evolucijo matičnega rodu. V sodobni Evropi, bolj ali manj prepričani o inte-gracionalnosti, govorijo o anahronizmu nacionalnih pregrad v imenu neke višje oblike sožitja med narodi. Očitno je treba po drugi strani izločiti teorije kakršnih koli (»omejenih suverenosti«, ki izhajajo iz nečesa povsem drugega. Vendar tista integracija lahko izhaja samo iz humanističnih načel, ki slonijo na vrednotah svobod-
*.......
nega razvoja bitnostnih interesov posameznih kulturnih prostorov, označenih po etnosu in ne po polisu. Zato torej je obravnava slovenske nacionalne skupnosti zunaj konteksta e-notnega slovenskega kulturnega prostora popolnoma zgrešena
' <• >
,	,3v
Kakor sino že poročali, razstavlja v trgovlni-galeriji «La Gorgona* v Ul. Malcanton 16 mladi slovenski likovnik Marko Hreščak nekaj svojih del, ki jih imenuje «stenske skulpture* ter nekaj drugih svojih umetnin. Zgoraj: pogled na dei razstave.

Brian Hat snema «Vojščake» v Istri
Koprodukcija med Američani in Jugoslovani
PULJ, '2. — V Visnjunu v 1-stri snema režiser Brian Hat svoj nov velik j ilm z naslovom «The Warricrs» (Vojščaki). Fim prikazuje dogajanje iz druge svetovne vojne in sicer zgodbo skupine francoskih vojakov, kt so se prebili skozi sovražnikovo <>-brambno četo in preživljajo zelo hude in nevarne trenutke v sovražnikovem zaledju, trenutke, ki so sicer nevarni, hkrati pa polni prigod, že prava avantura.
Film ^Vojščaki*, ki bo stal o■ koli 7 milijonov dolarjev, obeta veliko, podobno kot drugi film Briana Hata, ki smo ga pri nas videli z naslovom «Dove o-sano le aquile». V Hatovih tVoj ščakih* igrajo glavne vloge Clint Eastivood, Tellg Savalas in Donald Sutherland. Kamero ima v rokah Mehikanec Figueroa, kar govori o zavzetosti režiserja, saj je Figueroa eden najboljših snemalcev na svetu. Brž ko bo Hat končal snemanje v Istri, se bo vsa skupina preselila v Francijo, kjer bodo snemanje nadaljevali. Film snemata v sodelovanju ameriška Metro Goldivin Ma-yer in beograjsko podjetje Avala-film-
Izredno drag statist
NICA, 2. — Statist je tisti nepoklicni igralec, ki ga režiser u-porabi za množične kadre, za skrajno nepomembno vlogo, skratka igralec, ki ni igralec ali ki mu nikoli ne poverijo pomembnejše vloge. V filmskih centrih so ljudje, ki se s tem ukvarjajo tudi poklicno, včasih pa postanejo statisti tudi ljudje, ki so v mladih letih računali z velikimi uspehi, pa jih je življenje izdalo in vrglo na stranski tir in se morajo preživljati kot statisti z občasnimi zaposlitvami za kako
skromno unevmeo. Toda Jutes Dassin je za kratek kader v svojem fi mu «La promesse de l’au-be», ki ga trenutno snema v Nici, uporabil prav gotovo najbolj dragega statista na svetu in si cer znanega filmskega producenta Josepha Levina.
Kdor spremlja zgodovino filma, bo poznal to ime, saj je to človek, ki se v filmskem svetu pogosto omenja. Uveljavil pa se je se najbolj kot filmski producent. In ta bogataš je pristal na Das-sinov predlog, da je stopil pred filmsko kamero v vlogi trrrtnar-ja, ki leta 1944 ploska prihajajočim Američanom, ki osvobajajo mesto*. In čeprav je Levine človek filma, je mora' svojo kratko vlogo kar 20-krat ponoviti, preden ie bil režiser zadovoljen.
Zakaj pa je ta 'vloga statista bila najdražja? Dassin je moral filmskemu producentu plačati vožnjo iz New Yorka v Nico v prvem razredu in mu v Nici najeti apartman in ne sobo in to najboljši apartman v enem najboljših razkošnih hotelov. Sicer pa je moral dati temu statistu na rdzpolago tudi kar dva ca-dillaca...
Da ne bi kdo napak razumel, je producent filma, ki ga snema Dassin, sam Levine in so ti stroški dejansko šli le iz enega žepa t) drugega in si je producent privoščil le nepredvideno potovanje iz Amerike v Evropo.
če torej hočemo biti, in od tega hotenja je odvisna vitalnost, smo lahko izključeni samo v etnosu, ker je zunaj njega zopet bitnostno pomemben drugi etnos; temu se pa ne moreš odpovedati, seveda ob predpostavki bitnosti, če že drugače ne vsaj iz bioloških razlogov. Asimilacijski proces se v takem primeru manifestira kot nadgradnja oziroma kot smrt. Vendar niti smrt ne more kar na vsem lepem ustaviti vsega življenjskega obnavljanja, vsaj do takrat ne, dokler bodo veljavni naravni zakoni življenja. Zatorej je naša borba boj etnosa, v njem in zunaj njega zanj. Drugo je vprašanje, ki smo ga označili po polisu. To vprašanje se očitno ne krije vedno z etnosom, nasprotno. povzroča neskladnost med obema take aritmije, da so često od njiju odvisni tragični odgovori v bestialni obliki nadvladja po materialni moči. Svoboda duha v vseh svojih manifestacijah je gibalo tistega elementarnega razvoja, od katerega je odv sna bitnost slehernega kulturnega prostora In kakor se dialektika evoluoi je pojavlja v vsej svoja tragib ni lepoti iz aritrriičnih altema-cij življenja in smrti, tako tudi mi nosimo v srcu to dvoje z zavestjo, da je naša usoda povezana z usodo istega bit-nostnega prostora.
Ce torej izhajamo iz filozofije zgodovine in vrednotimo sedanje narodnostne razmere slovenske nacionalne skupnosti v Italiji, izhajajoč iz leta 1945, najdemo odgovor v kulturnem potencialu skupnosti same. Ta potencial je pa veliko večji od tistega, ki se kaže na zunaj, ki se manifestira v taki ali drugačni luči na govorniških tribunah, v histeriji provincdali stičnega slavohlepja, v zagrenjenosti odvečnega človeka, zaprtega v ozkem krogu svojega včerajšnjega sveta. Tu so vrata narodov, tu je morje, tu je stičišče dveh svetov in tu utripa naše srce. Duhovno empo-rialna teorija Trsta na srednjeevropski magistrali Praga-Trst nasproti obubožanlu tržaškega merkantildstičnega empo-rija pomeni ceneni politični su-rogat, dokler bo izhajala iz naivnosti mesijanskih pretenzij. Srednjeevropska kultura v svojem tradicionalnem Domenu le izhajala iz merkantilistične elite. ki je danes ni vpč. ker se je družbena siruk^uro soreme-nila in je geopolitični prostor dobil povsem drugačno tipe Avtohtone slovenske komponente v tej «Mti ni bito Danes oa dialektika evolucije nalaga vsemu slovenskemu kulturnemu prostoru tisto nalove ki tih *e Jože Pogačnik tako lepo sintetiziral v analizi sodobnega tržaškega stovstva v Rtisern mo-sto: «V stootogtii kulturo namreč ni robene toiWy« v'p'< totalna kakor taktika odgovorne iskrenosti«
i Nadaljevanje sledil
TORONTO, 2. - Znana filmska umetnica Elizabeth Taplor in njen nič manj slavni mož Richard Burton bosta po vsej verjetnosti igrala skupaj v Torontu v gledališču, ko bodo leta 1971 v tem kanadskem mestu uprizorili Sartrovo dramo tVrag in dobri Bog*. Tokrat bosta po dolgem času Liz in Richard ponovno skupaj na gledaliških deskah, medtem ko sta pred filmsko kamero skupaj že celo vrsto let.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S tem da boste okrepili svoj ugled, si boste utrdili tudi položaj Otresite se neodločnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vselej premislile, preden se za kaj navdušite. Doživeli boste lepe trenutke z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S svojim posegom boste odpravili dolgotrajen nesporazum Uveljavili se boste med prijatelji.
RAK (od 22.6 do 22 7 ) Ne sprejemajte obveznosti, ki vam ne pripadajo. 7. nepopustljivostjo boste zapravili prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Naleteli boste na nekatere manjše nevšečnosti. Odlično razumevanje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Današnji dan bo ugoden za srečanja. Ne podcenjujte dobre volje nekoga.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Posvetite pozornost obljubam, ki ste jih dali v trenutku utrujenosti. Razveselil vas bo neki uspeh.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Začelo se bo obdobje borb Izpolnjena bo neka velika želja.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Zagotovljen vam je uspeh v nekem trgovinskem poslu. Z navdušenjem boste prepričali osebe, ki jih ljubite.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ustrašite se spletk, marveč vztrajajte v boju proti svojemu nasprotniku. Spomnite se na dragega prijatelja.
VODNAR (<xi 21.1. do 19.2.) Branite svoj ugled pred vsemi, ki bi ga hoteli okrniti. Prijeten večer v krogu prijateljev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkoristite podporo, ki vam jo lahko dajo vplivne osebe. Neko čustvo se bo še poglobilo.
Vreme včeraj: Naj viž Ja temperatura 18, najnižja 14.2, ob 19. ur' 14,2 stop., zračni tlak 1015,7 narašča, veter 19 km/h vzhodnik, severovzhodnik, posamezni sunki; 40 km, vlaga 55 odst., nebo pooblačeno, mdr je razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 3. oktobra
TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva H.37 — Lu. na vzide ob 22.16 in zatone ob 14,17 Jutri, SOBOTA, 4. oktobra FRANČIŠEK
VČERAJ NA ZBOROVANJU V ŽAVLJAH PRED PODJETJEM FIAT GRANDI
Kovinarji zasebnih podjetij potrdili odločnost v boju za delovno pogodbo
Nepričakovano so vstopili v stavko tudi delavci velikih podjetij IPI - Stavke se je udeležilo 95 odst. delavcev in 75 odst. uradnikov ■ Podjetnik Grandi zagrozil in nato preklical zaporo podjetja
RESOLUCIJA POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Pogoji socialistov za nadaljnje sodelovanje v občinskem odboru
Preveriti je treba izvajanje programa, sprejetega v februarju
V Okviru pobud treh enotnih sdn-diilkalmto organizacij da se prisili zasebne in državne delodajalce k takojšnjemu začetku pogajanj o obnovitvi kouakoivne delovne pogodbe, so včeraj stavkali aedavci zasebnih kiovilnaTldh tavam v industrijskem pristanišču. Pridružili so se jim ločeno tudi delavci vseh velikih tovarn državne družbe 1RI (ladjedelnica «Sv. Marka«, arzenal, tovarna strojev' «Sv. Andreja« in nekatere druge), ki so spontano oklicali celodnevno stavko. Stavke se je udeležilo 95% delavcev to 75 odstotkov uradnikov.
Delavci kovinarskih tavam v industrijskem pristanišču so zapustili svoja delovna mesta, povečini v manjših mehaničnih delavnicah, ki životarijo ob robu večjih kovinarskih tovarn državnih združenj, kot je IRI ali FincantieTi, ko so zatulile sirene za prvo izmeno ob 8.30. V manjših skupinah so se nato z vseh koncev obširne industrijske cone v Zavijati odpravili na večji prostor pred sedežem podjetja »FIAT - Grandi«, kjer je bilo ob 9. uri napovedano zborovanje.
Napetost je v delavskih vrstah takoj nairastla, ko so iz ust delovnih tovarišev Granddjevega podjetja zvedeli, da je ta sklenil zapreti podjetje tudi po koncu stavke ob 11.30. Položaj se je umiril le nekaj minut po 12., ko so tajniki vseh treh sindikatov Burilo, Fabbricci to Oruciatti posredovali pri Vladnem komisarju dr. lanu Caippellimiju to podprefeiktu Mella-ru, ki sta organizirala srečanje z odiv. Gramdijem. Ta je po daljši razpravi sklenil preklicati svoj sklep o «zapori». Sindikati so nameravali oklicati splošno stavko tržaških kovinarjev, če bi odv. Grandi vztrajal v svoji nameri.
Na zborovanju pred Gramddjevim podjetjem so zbranim delavcem spregovorili tajniki sindikalnih organizacij Di Turo za CCdL, Burlo za FIOM - CGIL to Oruciatti za CISL.
Razlik v stališčih treh sindikalistov nd bilo, kar je še enkrat potrdilo enotnost nastopanja treh sindikalnih zvez v zadnjem obdobju. Osnovna misel govorov treh sindikalistov pa je bila namenjena predvsem delodajalcem, katere so pozvali naj tudi v lastno korist ne odlašajo z začetkom pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Delavci so pripravljeni na najostrejše oblike boja ker so enotni to složni. Delovna nogodba zapade 31. de-oernbra letos, nova pa mora biti podpisana že pred 1. januarjem 1970, kajti ne smejo se ponoviti primeri iz let 1963 to 1958, ko so delodajalci z zavlačevanjem pogajanj podaljšali veljavnost starih pogodb za celo leto dni. Prav tako niso sindikati pripravljeni pogajati se na osnovi maksimalnih zahtev In mtoimailnih koncesij: listina zahtev kovinarske stroke je stvarna ta povišek 75 lir na uro, 40 umi In petdnevni delovni teden so stvarne zahteve, ki jih je treba kot take sprejeti, ne pa o njih mešetariti.
Končno, so poudarili sindikalni zastopniki, ne gre samo za mezdne poviške, temveč za nov položaj delavcev v tovarnah, M mora ustrezati njihovi dejanski moči in pomenu v trenutnih tehničnih to proizvodnih pogojih.
Moč delavskega razreda pa Je taka, da se z njo ne more igrati rJhče. Zato, ker se morajo pogajanja čimprej začeti in tudi takoj *n pozitivno zaključiti, ne bodo kovinarji (kakor tudi delavci kemijske in gradbene stroke) popustili niti za ped, ne prekinili svojega stavkovnega gibanja. ((Delodajalci«, je poudaril predvsem tajnik FIOM - CGIL Burlo, kd je govoril zadnji, «bodo morali sprejeti pogajanja kljub stavkovnemu gibanju to naj ne zahtevajo prekinitve sindikalnega boja«.
Burlo je zarezal nato v živo ak tualne polemike o «zakomitih» in ((nezakonitih« oblikah stavke, kot postavlja vprašanje združenje to-dusitrijcev na vsedržavni ravni, ko trdi, da so »artikulirane« in stavke posameznih obratov ((nezakonite«, ker nastopa v njih samo de! delavcev (in žrtvuje svoje dnevno plačilo), hkrati pa paralizira delo v vsej tovarni in povzroči lastniku veliko materialno Skodlo, kateri je treba prišteti tudi mezde delavcev, ki so redno prišli na delo to odšli, ko je postalo kazno, da tovarni
Med včerajšnjim sindikalnim zborovanjem pred podjetjem iIAT-Grandi
Tiskovni urad PSI sporoča, da je pokrajinsko vodstvo po vrsti sestankov, kd jim je predsedoval politični tajnik Glanini Guricta, proučilo krajevni politični položaj s posebnim poudarkom na položaj krajevnih ustanov, kd jih upravljajo stranke leve sredine. Vodstvo je soglasno odobrilo resolucijo z važnimi upravnimi in političnimi napotili, V njej Izraža skrb glede političnih stališč PSU, ki so v nasprotju z napori za uresničenje naprednih reform, V mestnem merilu pomeni stališče PSU krepitev zmernih 'teženj v koaliciji leve sredine ter ustvarja nova vprašanja usmeritve. Zato je treba proučiti funkcijo leve sredine, ki jo povečini vodijo sile, ki jih res ne moremo prištevati k levičarskim.
Tržaška federacija PSI se zaveda svoje odgovornosti v zvezi s položajem tržaške občine ter zagotavlja avojo privrženost politiki leve sredine, ki naj se obnovi glede metod In oblike. Federacija PSI zahteva, da se uresničijo obveznosti ter da se jasno izvaja politika obnove in preroda mestnega gospodarstva. Treba je namreč priznati, da se politične sile leve sredine niso pri obrambi tržaških interesov vedno strinjale z zakonitimi zahtevami sindikalnega gibanja delavcev, ki so usklajali borbo za svojo 'boljšo prihodnost z borbo za zaščito mestnega gospodarstva. 'Perspektive bodočnosti Trsta ne dopuščajo levičarskim demokratičnim silam nobenega odlašanja niti dejavnosti, ki bi bila določena od delavskega gibanja.
steči zaradi stavke v ključnem obratu.
Burilo je opozoril delavce, da so vse oblike stavke zatonite, ker je ta oblika delavskega boja pridobitev republiške ustave, ta pa sad odporniškega boja, v katerem je statasoče delavcev prelilo svojo kri.
«Ndbče», je dejal, «niti Pirelli, miti Grandi, nima pTavice tega u-stavnega določila omejevati ali zamikati!«
Burilo je nato ocenil prisotnost policije na delavskih manifestacijah kot nepotrebno to pozval sodne organe, naj raje pogledajo v manjše tovarne v industrijskem pristanišču, kjer se ne izvajajo zakonite delovne pogodbe to zakoni o socialnem skrbstvu ter zavarovanju proti nezgodam. «V teh primerih«, je dejal Burlo med ploskanjem delavcev iz industrijskega pristanišča v Zavljah, »bi morala policija nastopiti res energično im koga morda tudi aretirati#.'
Glede «čudnih» ponudb nekaterih delodajalcev, ki so delavcem obljubili spoštovanje »bodoče« delovne pogodbe, če ne bodo stavkali, je Burlo opozoril, da je ključ zmage edinole enotna skupna borba. Vsak poskus izolacije pa lahko rodi nasprotne sadove.
Konično je napovedal, po zaključku zborovanja, da bo 9. oktobra splošna deželna stavka za takojšnjo rešitev osnovnih socialnih vpra šanj, kot so stanovanjske najemnine, šola, vrtci, prevozna sredstva in delo krajevnih ustanov ter dežele na sociailnogospodaTskem področju. V Trstu bo sklicano množično zborovanje na Trgu Goldoni od koder se bo po mestnih ulicah razvila povorka. V okviru splošnega boja za takojšnjo obnovitev kolektivne delovne pogodbe stavkajo danes in jutri delavci opekarne m cementarne.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PROTESTI STARŠEV NA ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Načrte OIPE je treba hitreje ures- dd tega sprašuje, ali Je bil že do ničiti, medtem ko se je treba od- ločen datum to program take kon-ločno zavzeti za razvoj železarne, ference.
plovnih družb FIN, za carinske o-laijšave, zgraditev jedrskega pospe-ševadnlka v Doberdobu ter za napredek turizma. Poleg tega je treba okrepiti pristanišče in mu vrniti vlogo velikega srednjeevropskega emporlja.
Na krajevni politični ravni pravi resolucija, da je treba pregledati sporazum, ki so ga meseca februarja sklenile KD, PSI, PIRI in SS ter ga prilagoditi novim potrebam. Tržaški socialisti menijo, da so bistven element politike leve sredine ln pozivajo KD, da vzame to realistično na znanje, da se bo lahko nadaljevalo sodelovanje v spremenjenem političnem okviru. Kar se tiče tržaške občine in njene funkcije, meni PSI, da mora biti centerr za usklajevanje in za pogon mestnega političnega življenja. V ta namen je treba občino reorganizirati in okrepiti, prenoviti staiež osebja ter razpisati vse natečaje, ki so bili odloženi. V prvem polletju leta 1970 mora občina zvišati vsoto dohodka, oproščene, ga družinskega davka, in upoštevati pri tem tudi družine z mnogimi otroki. Jasne obveznosti je treba tudi sprejeti v zvezi z raznimi javnimi deli, kot so na primer razširitev pokopališča, zgraditev bolnišnice na Katinari, zgraditev naprav za predelavo smeti itd.
Na podlagi tega programa bo lahko tržaška federacija PSI neposredno zastopana v občinskem odboru, drugače pa ga bo lahko le Občasno podpirala od zunaj, ko pojde za pobude, za katere bo menila, da so v skladu z interesi me-sta In delavskega razreda.
Tudi letos premalo učnih moči na slovenskih osnovnih šolah
Razburjenje staršev v Rojanu, v Barkovljah, pri Sv. Frančišku, v Nabrežini in drugod - Posredovanje načelnika šolske komisije SKGZ-Vprašanje svetovalke Grbčeve
Prizadeti pri podžupanu
Vprašanje razlastitev za občinsko pokopališče
Podžupan prof. Lomza je včeraj v zastopstvu odsotnega župana sprejel na županstvu predstavnike družin, ki so prizadete zaradi razlastitev za razširitev občinskega pokopališča pri Sv. And.
Pirof. Lanza se je seznanil z zaskrbljenostjo prizadetih to dejal, da to vprašanje sedaj preučuje občanska uprava, kd se zavzema na raznih pristojnih mestih, da bi zainteresirala vse tiste ustanove, ki lahko prispevajo k rešitvi vprašanja.
Podžupan Je razlaščencem zagotovil, da bo njihove zahteve predložil občanskemu odboru, da jih preuči.
proizvodnja v tovarni ne more
POVRATEK GOSPODARSKE DELEGACIJE KD IZ RIMA
Razgovori o pristanišču z ministrom V. Colombom
Pretresli so vsa številna pereča vprašanja - Izjava poslanca Belcija
Z večernim letalom se je sinoči I nove, vprašanje finančnih sredstev.
vrnilo v Trst gospodarsko odposlanstvo pokrajinskega odseka krščanske demokracije, ki se je v dopoldanskih urah pod vodstvom poslanca Belcija sestalo na ministrstvu za trgovinsko mornarico z njegovim načelnikom ministrom Vit-torinom Colombom. V odposlanstvu so bili pokrajinski tajnik in podtajnik stranke S. Coloni in dr. An-tonini, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi, predsednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil in tržaški župan inž. M. Spaccini.
Ob zaključku razgovorov je poslanec Belci izjavil, da so z ministrom Colombom načeli vrsto problemov, ki zadevajo tržaško pristanišče in prometne tokove, ki imajo v njem svoje izhodišče. Med temi problemi so bili v ospredju predvsem vprašanje dokončne ureditve staleža za osebje pristaniške usta-
ki so že nakazana za tržaško pristanišče in ki jih zaradi birokratskega zavlačevanja ni mogoče uporabljati za nabavo sodobnih strojev in naprav, s katerimi naj bi tržaško pristanišče postalo bolj konkurenčno, dalje vprašanje opreme, potrebne za pomol VII, in nekatera druga vprašanja. Del razgovorov pa se je nanašal na pomorski promet in sedanje zveze na Jadranu, kakor tudi na problem uvedbe kontejnerskega prometa na teh relacijah.
Poslanec Belci je še naglasil, da se je tržaško odposlanstvo sporazumelo z ministrom Colombom o u-krepih, ki jih bo treba prevzeti na zakonodajni in na upravni ravni, in to pri vseh prizadetih organih, zlasti pa na ministrstvu za zaklad in na ministrstvu za javna dela, da bi omenjena vprašanja čim prej našla potrebno rešitev.
Kalkor v prejšnjih letih, tako Je tudli leto® ob začetim novega šolskega leta prišlo v nekaterih krajih do izraza nezadovoljstvo slovenskih staršev, ki imajo svoje otroke v osnovni šoti,. zaradi krčenja števila razredov,' r.žifoma nezadostnega števila učnih moči. Kot je znano, so bile slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem ustanovljene z dekretom predsednika republike štev. 478 z dne 15. marca 1964 in določeni sedeži šol. Z ministrskim dekretom z dne 16. novembra 1964 Je bilo za Tržaško določenih 100 mest v organiku za slovenske šole, ta orgamik je bil nato za Tržaško ustanovljen z odlokom istega skrbnika štev. 7471/1 z dne 21. junija 1965. To je določeno število uči teljskih mest to v tem okviru šolski skrbnik vsako leto razporeja učne moči po šolah, na podlagi števila vpisanih otrok. Poprečno velja naslednje merilo: do 15 otrok — ena učna moč, od 15 do 20 — dve, od 30 do 40 — tri, od 40 do 50 — štiri od 50 naprej — pet. Tako imamo na nekaterih šalah samo eno učno moč za vse razrede, na drugih dve, itd.
Vsako leto nastajajo, zdaj tu, zdaj tam, spremembe. V novem šolskem letu 1969-1970 imajo eno učno moč manj kot lani na osnovni šoli v Barkovljah (lani 4 — letos 3) in v Ul. Sv. Frančiška (lani 4, letos 3), eno učno moč več kot lani pa v Gropadi (lani 2 — letos 3) to v Zgoniku (lani 2 — letos 3). Predvsem moramo pripomniti, da število vpisanih otrok v slovenskih osnovndh šolah v zadnjih letih stalno narašča. V šolskem letu 1964-1965, ko je bilo določeno omenjeno število učiteljskih mest, je bilo vpisanih skupno 1044 otrok, v letošnjem šolskem letu pa 1114, število učnih moči pa Je ostalo nespremenjeno. Vsak ve, tega se starši zavedajo, otroci to učitelji pa najbolj občutijo, da pouk zelo trpi in šepa v združenih razredih. Zaradi tega so prizadeti starši razburjeni in upravičeno protestirajo. Letos zahtevajo še eno učno moč v Barkovljah, v Ul. Sv. Frančiška, v Nabrežini, na Katinari ta v Rojanu. Obrnili so se že do didaktičnih ravnateljev ta bodb, kot smo izvedeli, posredovali še pri šolskem nazdomiku in šolskem skrbniku. Včeraj je pri šolskem skrbniku po sredoval tudi načelnik šolske komisije SKGZ to tajnik Slovenske prosvetne zveze Edvin Švab. šolski skrbnik mu je odgovoril, da ne more ničesar Ukreniti, ker zviša nje števila učnih moči ne spada v njegovo pristojnost, in da je potreben zadevni dekret predsednika republike. Skupina mater, katerih otroci so vpisani v šolo v Rojanu, je včeraj dopoldne govorila z didaktičnim ravnateljem to zahtevala, da se pošlje še ena učnia moč. Rekle so, da ne bodo pošiljale otrok v šolo, če ne bo prišla še ena učna moč in ne bosta imela 4. to 5. razred ločenega pouka. Včeraj ni bito pouka v 4. in 5. razredu, kar otroci niso prišli v šalo. Danes, kot smo izvedeli, bodo matere spet ponovile svoje zahteve.
Iz golih podatkov ta ugotovitev sledi, da ie zahteva po dodatnem številu učnih moča na slovenskih šolah upravičena. Da ne bo, kot običajno, vse obtičalo le pri protestih, je treba nekaj ukreniti, tudi zaradi tega, da se zadeva ne bo ponavljala ob začetku vsakega šolskega leta. Ce se šolski skrbnik sklicuje na dekrete predsednika republike ta na ministrske odloke ln če zares nima pristojnosti, da bi lahko sam ukrepal, se je pač treba obrniti na pristojno mesto.
Kakor smo poudarili že ob začetku lanskega šolskega leta, bi moral šolski skrbnik razpolagati še z do datnim številom učiteljskih mest, ki bi jih določal po potrebi. Učnih moči ne primanjkuje, saj imamo
precej učiteljev in učiteljic, ki so dokončali učiteljišče in še čakajo na zaposlitev.
Komunistična občinska svetovalka Jelka Gerbec je včeraj naslovila na župana nujno pismeno vprašanje o tej zadevi. V svojem pismu izra ža nezadovoljstvo in ogorčenje slovenskega prebivalstva zaradi krivic, ki se dogajajo, kljub zagotovilom o zaščiti narodnih pravic in sprašuje župana, ah bo posredoval pri šolskem skrbniku. Poleg tega sprašuje župana, zakaj občinska uprava, kljub zagotovilom odbornika De Gioie in prof. Faragunove, ni še poskrbela za nove šolske klopi v slovenski osnovni šoli v Barkovljah in kdaj bo na tej šoli občina namestila šolskega slugo, ali vsaj poverila to nalogo slugi na italijanski šoli, ki je v isti zgradbi.
dolgih poletnih počitnicah
pravo budi popoldne, zaključke razprave bo povzel član vsedržavnega vodstva KPI posl. Armando Cossuitta.
Deželna konferenca KPI
V soboto 4. oktobra je deželni komite KPI za Furlani j o-Juli j skio krajino sklical deželno konferenco članov pokrajinskih vodstev partije. Udeležilo se je bo približno 150 članov federalnih komitejev KPI ln pokrajinskih kontrolnih komisij. Uvodno poročilo, ki bo povzetek in obogatitev deželnega dokumenta o nalogah komunistov v trenutnem poltičmem položaju bo prebral deželni tajnik partije Silvano Bacicohi.
Konferenca bo pričela svoje delo v veliki dvorani ljudskega doma ob 9. uri ln nadaljevala raz-
V	pismu, ki ga Je poslal odborniku za javna dela, pa svetovalec Cesare opozarja na nevarnost za otroke, ker nd pločnika pri osnovni šoli v Trebčah. Ali bo občina kaj ukrenila to postavila tudi žarnico?
Potujoča razstava o mestnem prometu
V	okviru kamipanije o vprašanjih varnosti in obnašanja koristnikov mestnega prometa, za katero Je dalo pobudo glavno nadzor-ništvo za promet, bo Jutri 3. In v soboto 4. t. m., tudi v našem mestu «;potujoča razstava«, ki bo na Trgu Unlta. Za občinstvo bo odprta neprekinjeno od 11. do 22. ure. Predvajali bodo tudi vzgojne barvne filme, ki jih je pripravijo ministrstvo za javna dela.
Predavanje prof. Šale v krožku «R. Morandi»
Socialistična stranka proletarske enotnosti prireja danes ob 20.30 v krožku «R. Moranidl« na Trgu Stare mitnice 11 predavanje prof. Rina Šale, asistenta za sodobno zgodovino pri tržaški univerzi. Govoril bo o temi: »Trst pred vojno (1939-41), zapiski In dokumenti za diskusijo«. Vabljeni so elani in simpatizerji.
Cesare (PSU) o jezikovnih pravicah Slovencev
Občinski svetovalec Giorgio Cesare (PSU) je poslal odborniku za davke in takse naslednje pismeno vprašanje: «Odbor leve sredine se je v svojih programskih izjavah obvezali, da bo jamčil jezikovne pravice prebivalstva slovenskega jezika, torej tudi možnost predložitve prizivov in diskusije v slovenščini glede davčnih zadev. Podpisani želi vedeti, ali so bili od-bomaštvu zia davke in takse predloženi tudi prizivi v slovenščini in kakšni ukrepi so bili izdani, da se na tem področju zaščitijo jezikovne pravice dela našega prebivalstva.
Svetovalec Cesare je tudi poslal pismeno vprašanje županu glede sklicanja konference o kmetijstvu, Cesare omenja obljubo občinskega odbora, ki je ugodno sprejel pripombe in priporočila raznih občinskih svetovalcev glede važnosti to nekaterih posebnih značilnosti kmetijstva na našem področju, ki zaslužijo posebno pozornost. Zara-
Gledališče «Verdi» gostuje v Celovcu
Gledališče «Verdi» gostuje danes zvečer v celovškem «StadttheaU u» z Donizzettijevo opero «Don Pa squale» v isti zasedbi, s katero je to opero uprizorilo v lanski sezoni v Trstu. Opero bo dirigiral Luigi Toffolo, v naslovni vlogi bo nastopil Paolo Montarsolo, v ostalih pa Umberto Grilli, Fulvia Ciano, Gino Orlandini in Vito Susca. Re žija Marta Lantieri, scene po osnutkih Tita Varisca. Zbor je u-vežbtil Gaetano Riccitelli.
Z obiskom v Celovcu vrača gledališče «Verdi» obisk celovškega gledališča, ki je v marcu gostovalo v Verdiju z glasbeno komedijo «Mein freund Bambury». Obisk sodi v okvir kulturnih izmenjav med sosednimi deželami.
Med tiskovno konferenco, ki je bila sinoči v Celovcu, so ravnatelja tržaškega in celovškega gledališča ter izvajalci predstavili Donizzettijevo opero, pri kateri je angažiranih okrog 100 oseb.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiinimiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
PREJŠNJO NOČ V MIRAMARSKEM DREVOREDU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu
KONCERT godb na pihala
Posamezno to skupno bodo nastopile godbe iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka ln Trebč.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC» — BORŠT
namerava obnoviti mešani pevski zbor ob priliki 70-letnice delovanja društva. Zato vabi pevce, pevke in vse, ki imajo veselje do petja, da se udeležijo prve vaje, ki bo v srenj-ski hiši v ponedeljek, 7. oktobra letos ob 20.45
Odbor
Dramska skupina SPD Tabor z Opčin priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 to v nedeljo, 5. oktobra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah priljubljeno komedijo
Vdova Rošiinka
Občinstvu se bo predstavil tudi novo ustanovljeni
PEVSKI ZBOR SPD TABOR
pod vodstvom prof. Svetka Grgiča.
zo. Pri trčenju se je namreč hudo udarila v obraz in prsi ter zado-bila hude notranje poškodbe.
Po dogodku pri Benetkah
Aretirana mati ki je zapustila otroka
žalosten dogodek, ki je v torek pretresel prebivalce področja Can-nareggdo v Benetkah, je Smel včeraj svoj epilog z aretacijo 28-letne Marise Alessi por. Cavressl lz Ul. Roma št. 20 v Miljah. Alessi je mati male Emanuele, ki so jo v torek našli zapuščeno v otroškem vozičku pred nekim poslopjem v Canmareggiu.
žensko je včeraj zaslišala potici ja iz Milj. vendar izsledke zaslišanja še niso sporočili kvesturi v Benetkah, ki preiskuje zadevo. Ales-sdjevo je policaja odkrila na podlagi opisa, ki so ga o njej podale nune zavoda «Svete Marije usmi-lijenja«, h katerim se Je v torek zjutraj zatekla ter .tim hotela Izročiti hčerko v varstvo. Ker so nune zahtevale od nje osebne podatke, je Alessijeva naglo odšla. Kmalu nato je pred omenjenim stanovanjem opazila otroški voziček, ki je last zakoncev Azzara, položila vanj svoje dete ter ga prepustila usodi. Otroka so kmalu nato izročili agentom ženskega oddelka, slednji pa so ga dali v varstvo nunam omenjenega zavoda, ki so ga koj prepoznale ter agentom nato opisale žensko, kd jim ga .ie tudi malo prej ponujala v varstvo.
Huda prometna nesreča bolničarke s Proseka
Na mokrem asfaltu je njen avto zaneslo v drevo ob cesti - Prognoza je pridržana
V	Miramarskem drevoredu se je I mudoma sprejeli na nevrokirurškem včeraj okrog 1.30 tragično zaključi-1 oddelku s strogo pridržano progno-
la samotna nočna vožnja mlade —	1-1—*- -- J------1 •—J-
bolničarke z avtomobilom. Vozilo, s katerim se je peljala, je zašlo s ceste ter treščilo v drevo, mlada voznica pa se sedaj bori v splošni bolnišnici s smrtjo zaradi hudih telesnih poškodb.
V	Miramarskem drevoredu je bilo ob omenjeni uri malo prometa, a-sfalt pa je bil moker zaradi dežja.
Le tu pa tam je v eni ali drugi smeri privozil avtomobil. Med temi redkimi avtmoobilisti je bila tudi 30-letna Adriana Ursini s Proseka št. 236 ,po poklicu bolničarka v splošni bolnišnici. Peljala se je z avtomobilom »bianchina* 100880 proti Barkovljam. Njena vožnja po asfaltu je bila zaradi redkega prometa precej hitra. Ravno to pa je bilo zanjo usodno. Pri poslopju s hišno številko 65 je «bianchino» nepričakovano zaneslo na levo in prišlo je do trčenja, ki se je za Adriano tako žalostno končalo. Avtomobil se je namreč z vso silo čelno zaletel ob drevo na levi strani cestišča.
Kako je točno prišlo do pretresljive nesreče še ni ugotovljeno. A-genti prometne policije, ki so kmalu nato prispeli v drevored sklepajo, da je glavni vzrok nesreče mokro in zato spolzko cestišče. Voznica je verjetno nenadoma pritisnila na zavore in jo je na spolzkih tleh spodneslo, nakar je dokončno izgubila nadzorstvo nad vozilom.
Neki mimovozeči avtomobilist je nemudoma obvestil o nesreči osebje Rdečega križa, ki je takoj poskrbelo za prevoz ponesrečenke v splošno bolnišnico. Njene poškodbe pa so bile že na prvi pogled brezupne in zdravniki so jo zato ne-
Nazionale 16.00 «11 (ango verde«. Robert Horton, Luciana Paluzzii. Te-chnicolor.
Fenice 16.00 «Dove val tuttia nuda«. Tomas Mlllam, Maria Grazia Buc-cella. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «11 cervello«, David Nlven, Jean Paul Belmomdo. Te-chmiicolor.
Eden 16.00 «Che». Omar Sharf, Jack Palance. Technicolor.
Excelslor 14.30 «Satyrlcon». Film Fellinija. Martin Potter, Magali Noel, Lucia Bose, Capucine. Technicolor, Panavlslon
Ritz 15.00 (dsadora«. Vanessa Redga-ve., Techmucolor. Prepovedano mladimi pod 14, letom.
Filodrammatico 16.30 (cSusamna e 1 dolci vizi a 11 a Corte del Re«. P. Petit, J. Humter. Technicolor, Prepovedano mladimi pod 14. letom.
Alabarda 16.00 «11 monaco dl Mon. za«. Lisa Gastonl, Don Backy.
Aurora 16.30 ((Franco, Cicoio e il pirata Barbanera«. Franchi in Ingras-s'a. Technicolor.
Cristallo 16.00 «La signora Campbell«. Gina LoMobrigi'da, Selley Wimters. Technicolor.
Capitol 16.00 «11 suo nome e donna Rosa«. Al Bano, R. Povver, D. Pa-lumbo, Technicolor.
Impero 16.30 «Metti una sera a cena«. J. L. Trimtignant. Technicolor. Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 17.00 «Rosemary Da-by». Mia Farrovv, John Cassavetes. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Poker di sangue«. Dean Martin, Robert Mitchum. Technl-color,
Abbazia 16.00 «Contrabbandlerl del cielo«. Claudia Cardinale, Rod Tay-lor. Technicolor. Prepovedano mla-dimi pod 14. letom.
Razstave
V	trgovini - galeriji (La Gorgona«
v Ul. Malcanton 16 razstavlja svoje «zidne skulpture« Marko Hreščak,
V	soboto, 4. t.m. ob 1». url bo v galeriji Torbandena, otvoritev razstave, na kateri bo prikazal svoje tempere znani italijanski pesnik Al-fonso Gatto, ki se je nekoč ukvarjal tudi s slikarstvom. Razstava bo nato odprta do 24. t.m.
V	znanem devinskem gostišču «L'Ap prodo« se nadaljuje razstava del sedmih kiparjev, in sicer petih iz naše dežele -n dveh Jugoslovanov Razstava bo odprta do 24. t.m.
S Danes ob 18. uri bo na Trgu sv. Antona zborovanje KPI na temo: ((Družinske doklade, najemnine, pogodbe, šola: združena, odločna in nepretrgana borba za političen preobrat in rešitev krize v državi.«
Govorili bo tajnik tržaške federacije KPI Ing. Antoniino Cuffaro.
Prosvetno društvo (Vesna« priredi v nedeljo, 5. oktobra izlet v Idrijo in v bolnišnico Franja. Vpisovanje v Ljudskem domu v prostorih »Albert Sirk« vsak večer od 20.30 do 21.30
SPDT priredi dne 5. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 (pri Norči).
Odhod ob 7. url z začetka Ulice F. Se vero.
IZŠLA JE KNJIGA PAVLA HOČEVAR:
Pot se vije
PONATIS SPOMINOV,
KI SO IZHAJALI KOT PODLISTEK V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Dobite jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI Knjigami Štoka - Ul. Milano Fortunato - Ul. Paganini Katoliški knjigarni - Gorica in v vseh knjigarnah v Sloveniji.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letnici usmrtitve Vladimira Gortana celodnevni Izlet v Pazin.
Vpisovanje pri SPZ, Ulica Geppa 9, tel. 31119.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2, oktobra 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrli pa sta 2 osebi.
UMRLA STA: 79-1 etn-' Raffaele Bracci im 70-letni Secondo Spalenza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo Ul. Berninl 4. Benussl, Ul. Cavana 11, Sponza. Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30) Vlelmettl, Borzn- trg 12 Centau ro. Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna Erta di S. Anna 10.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Nlnita Ukmarja daruje Ivanka Ukmar 2500 ' lil za pevski zbor Vasilij Mirk.
m
KASTA priredi 6-mesečnl tečaj srbohrvaščine za I. in II. letnik. Lekcije dvakrat tedensko v ponedeljkih ln petkih. — Informacije in prijave do 12. 10. 1969 na tel. 744-449 od 14. do 15. ure.
Izšel je
pesniški prvenec mladega tržaškega avtorja
MARKO KRAVOS
Knjiga vam je na razpolago v
ttiaški knjigarni
TRST • Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
...................................................................................................................................................................'................................
Itesltetiivec vinste DC/9 serija 30, ki bo od 1. novembra dalje vzdr-redno dnevno zvezo Trst -Letalo je opremljeno z dve-ma reaktivnima motorjema, družba Mc Donnell Douglas pa ga je Projektirala nalašč za kratke to srednje dolge palete: Motorja vrste turbofan J T 8D9 Pratt & Whit-n«y imata skupno zmogljivost 13.154 kig potisne sile. Letalo DC/9
leti s hitrostjo 920 km na uro. Dolgo je 36,36 m, razprtima kril pa znaša 28,47 m. Polno natovorjeno teihta 48.989 kg.
Letalo bo vzletelo z ronskega letališka vsak dan Ob 7.20 In bo ob 8.20 v Rimu, z rimskega letališča Fiuimicimo pa bo vzletelo ob 21.00 ter bo v Ronkah ob 22.00. Tarifa za prevoz Trst-Rim (vključno prometni davek in prevoz z avtobu-
som iz Trsta do letališča) ostane neizpremenjena kakor za sedanje polete z letalom Fotoker: 18.450 lir v vsako smer. Kakor smo omenili v včerajšnji številki, bo DC/9 lahko sprejemal do 105 potnikov, medtem ko jih zmore Fakker le 44.
Goriško-beneškI dnevnik
SINDIKALNE VESTI
Uspela stavka uslužbencev splošne bolnišnice v Gorici
Danes 24-urna stavka tudi v SAFOG in NSG v Stražicah - Zahteva po sestanku za trgovinske uslužbence na uradu za delo
Kot napovedano se je vršila včeraj stavka uslužbencev splošne bolnišnice v Gorici, ki je popolnoma uspela. Stavkajoči so formirali povorko. ki Je s transparenti na če. lu šla po glavnih gorišklh ulicah ter se ustavila pred sedežem pokrajinskega zdravnika, pred prefekturo ln pred sedežem kontrolne komisije ter manifestirala za svoje pravice. Povsod so jim obljubili. da bodo posredovali za re-šitev problema in ugoditev zahtevam uslužbencev.
Tri sindikalne organizacije CG
čil, ki Jih vsebuje zakon za bot- | precej močne poškodbe na prstih
Za primerjavo pa naj na koncu TL, CISL in UIL so poslale s tem navedemo, da stane vožnja v I. v zvezi pismo upravi goričke sploš-
razrediu železnice na relaciji Trst-Rim 11.000 Ur.
ne bolnišnice, v katerem opozarjajo, da ta uprava ni izvedla dolo-
SESTANEK POSEBNE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA
Ttidtna uledntitiM j
Se o avtobusu Trst-Draga
V Primorskem dnevniku z dne 30. *®pt. je bil priobčen članek, kjer postavlja dolinski župan nekaj vprašanj na predsedstvo deželnega sveta- Med drugimi je tudi vprašanje o nameravani opustitvi avtobusne vožnje Trst-Draga, ki nadomestuje opuščeno žel. progo Trst Kozina, češ da je ta avtobusna proga nedonosna.
Pred menda letom dni sta bila o tej zadevi priobčena v Primorskem dnevniku v kratkem razdobju dva dopisa, eden iz Bazovice, drugi iz Boršta. Dopisnik iz Bazovice se je pritožil, zakaj se avtobus Trst-Dra-Ka, ki vozi tik Bazovice, ne ustav-| »ja tu. V drugem dopisu je pisec t teh vrstic potem omeni! okosteneli,
: birokratski način te vožnje. Ponavljam: avtobus odhaja izpred centralne postaje v Trstu, vozi ob na brežju mimo žel. postaje pri Sv. Andreju, končno obme po Ul. sv Marka proti Sv. Jakobu, na Stari teški cesti ima postajališče nasproti žel. postaje pri Sv. Ani. Vozi mimo Katinare, ne sme ustaviti in sprejeti ali odložiti potnike. Ustavi nad Hicmanji, potem v Borštu. Nato gre obrnit v Zabrežec skoro km daleč; ne sme na tam sprejeti ali odložiti Potnike. Kdor bi n.pr. želel potovati v Drago, mora peš v. Bpr;št, avtobus ga nato pelje v Zabrežec ■n potem v Drago. Če bi pa potnik želel izstopiti v Bazovici, ne sme, avtobus ga pelje še km dalje v borov gozd in — potnik tam lahko izstopi ter se vme peš v — Bazovico.
Prav in umestno bi bilo torej, da bi žel. uprava zraven že obstoječih Postajališč, uvedla še nova: pri oorkvi sv. Jakoba, na Katinari, v gornjem ali spodnjem Ključu, v Za-orežcu, kjer bi lahko vstopali (v smeri proti Trstu) tudi številni meščani, ki zahajajo tako radi v bliž-njo Glinščico, posebno pa še pri Bazovici, ki je tudi zelo privlačen braj za izletnike. S tem bi bilo primerno ustreženo občinstvu, avtobusi ne bi več vozili tako prazni in tudi drugim avtobusnim progam ne bi to nrav nič škodilo. Malce dobre V(,1je in orož^osti s strani žel. upra-ye- pa hi šlo. Okosteneli predpisi iznrei 10. 20 ali še več let, danes ne hi smeli več veljati.
M.
Zakonski osnutek o uporabi 13 milijard lir ostankov
Denar bodo porabili za priključek na avto cesto iz Pordenona, za turistične ceste, za kmetijstvo, za univerzo in za kulturne dejavnosti
Posebna tamisdja, ki so jo usta- Nadalje bodo posegi služila za o navili na podlagi 61. 30 pravilnika krepitev turizma z ovrednotenjem začela včeraj : naravnih lepot in najbolj značilnih deželi, z izboljšanjem
deželnega svete, je preučevati zakonski osnutek dežel- j krajev negia odbora o posegih v infrastrukture to nadaljnjih izrednih izdatkih za razvoj gospodarskih dejavnosti in višjega šolstva v deželi. “
cest, kt imajo turistični pomen, teko da bodo pripomogli h gospodarskemu razvoju na področjih, ki so zdaj še posebno zaostala. Na-
Seja se ie začela pod predsed- i dalje bo dežela poskrbela za ofcre-- ‘..................... ' pitev živinoreje in žlahtnih kultur
stvom predsednika deželnega sveta Ribezzija. Dnevni red je namreč predvidevali imenovanje predsednika, podpredsednikov ta tajnika komisije. Za predsednika je bil izvoljen svetovalec de Rinaldiini, za podpredsednika svetovalca Metus in Baracettii, za tajnika pa svetovalec Biiamchimd. Zatem je nadaljevalo zasedanje komisije pod predsedstvom dr. de Rdmaldinija.
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je poročal o zakonskem osnutku,' na podlagi katerega bodo uporabili finančne ostanke iz let 1966“'lh 1967 'v višini -18‘'milijard in 250 miiioinov .tor. Berzanti je rekel, da je namen posegov spopol-nttii velike infrastrukture na torišču oest ta trgovine, vštevši pristsv niški promet, na podlagi smernic gospodarskega načrta.
Prav tako se bo lahko družba udeležila del za zgraditev predora pod prelazom Monte Oroce Oamico (PIoecken Pass).
Kar se tiče turističnih cest, se predvideva ena milijarda in pol izdatka, za kmetijstvo dve milijardi izdatkov ,in sicer poldrugo milijardo za živinorejo in pol milijarde za žlahtne kulture. Zakoniki osnu-
nišnice št. 132 ter so predlagale nujen sestanek med sindikalnimi predstavniki bolničarjev In predstavniki uprave bolnišnice, da bi se pogovorili o teh ln drugih nerešenih problemih. Tak sestanek bi -moral biti najkasneje jutri, v soboto. V nasprotnem primeru 'bodo Se {»ostrili sindikalno akcijo, ki je sedaj v teku, ter pozivajo prizadete uslužbence, naj bodo v tam smislu pripravljeni.
Tri sindikalne organizacije so nadalje naslovile poseben proglas delavcem podjetij Safog ln Nuo-va san Giorgio v katerem jim sporočajo da so proglasili splošno stavko v teh dveh podjetjih od danes 3. oktobra ob peti url pa do jutri, v soboto ob 5. uri. Ta stavka naj bi bil pritisk na In-tersind, da bi se v večji meri pozanimali za rešitev nujnih problemov obeh obratov. Obenem ostane v veljavi prepoved vsakega izrednega ali nadurnega dela.
V zvezi z dopolnilno pokrajinsko -pogodbo za uslužbence v trgovini je OISL -predlagala posredovanje pokrajinskega urada za delo, ki naj bi sklical prizadeti j stranki na razgovor. V prlčako-' vanju takega sestanka se bo vodstvo sindikata te kategorije sestalo jutri, v soboto, da bi se pogo-vorili o zahtevah, ki jih nameravajo postaviti na sestanku na u-radiu za delo.
desne noge. V bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na*zdravljenju.
V Trstu bo seminar o mednarodni trgovini
Na sedežu J.rgovinske zbornice v Trstu se bo v ponedeljek, 6. oktobra pričel vsedržavni seminar c trgovinski izmenjavi s tretjimi de želami. Seminar bo trajal tri dni.
Goriška trgovinska zbornica vabi goriške operaterje, ki se ukvarjajo z uvozno - izvozno trgovino, da se
KER ŠOLSKI PROSTORI ŠE NISO UREJENI!
Na slovenski trgovski šok se je pouk zakasnil za nekaj dni
Zakaj to odgovorne oblasti odlašale z ureditvijo učilnic? Natečaj za tajnika in postrežnico novega zavoda
Naša kronika mora spet beležili vesti o slovenskem trgovskem zavodu, kjer se pouk včeraj ni redno pričel kot na ostalih šolah v Gorici. Pristojna oblast, ne vemo kdo je to, ni uredila prostorov novega zavoda v poslopju bivšega malega semenišča v Ulici Seminario. Te prostore sedaj za silo urejajo in bodo pripravljeni šele v ponedeljek. Di jaki tega zavoda so torej za nekaj dni zakasnili začetek šolskega leta.
Tudi to je dokaz, da ni ta nova slovenska šola marsikomu po godu, ker je tako lanski kot letošnji vpis dijakov dokazal, da je doživela precejšen uspeh pri slovenskih dijakih in njihovih starših. Do zadnjega so odlašali z izbiro prostorov, sedaj so jih našli v stari stavbi, ki je že vsa povojna leta dajala zasilno streho številnim šolam, kaže pa, da temu ne bo dolgo služi-
ST? S#,	dve
jega šolstva ln kupili vilo Manin v Passariamu, fci je velikega umetniškega pomena za deželo. Ti Izredni posegi z izrednim financiranjem bodo pospešili razvoj infrastruktur, kar bo tudi odločno vplivalo na gospodarski in socialni napredek v deželi.
Zakonski osnutek predvideva pet milijard in 300 milijonov Ur prispevka dražbi «Autovie Venete«, s tem da bo dežela kupila od družbe delnice, ki so jih že izdali ali jih bodo izdali. Tako bo lahko družba povečala , svojo dejavnost in bo lahko zgradila avtocestni priključek Iz Pordenona v Portogrua-ro, s čdmer bo prvo mesto povezano z avtocesto Trst - Benetke.
deželnega
ŠEST OSEB PRIJAVLJENIH SODIŠČU
Od registratorjev do enciklopedije plen izurjenih avtomobilskih miši
Agenti so jim bili dolgo na sledu in ko so prijeli enega, sta padla v mrežo še druga dva
Seja CRES
V preteklih dneh se Je v Trstu Sf,i5tal deželni gospodarsko - socdal-n! odbor (GREŠ), ki mu je pred-»ettovai prof. Casolo. Se’e se je udeiežu tud i predsednik deželnega odbora Berzam-tl. Med sejo so ponovno razpravljali o vlogi, ki jo u-n-anovni zakon določa odboru, v zvezi s tem je predsednik Berganti naglasil, da ima odbor pote? zelo važnih nalog (načrtovanje za drugo petletje, urbanistič hi načrt, letna proučitev gospodarskega in socialnega položaja), tudi naloga, da predočuije deželnemu odboru posebna vprašanja, kot so javni prevozi, jasli za o-tTOke delavk, iprevoz delavcev, ki ““vajo daleč od tovarn itd.
Tri avtomobilske milšd in tri o-sebe, ki so od njih sprejemale ukradeno blago, so bile včeraj prijavljene sodnim oblastem.
Včerajšnja prijava je sad dolgega ln potapežijiivegia deila agentov letečega oddelka v zadnjih mesecih. Vsak dan so si v uradih kvesture skrbno zabeležili najrazličnejše prijave okradenih avtomobilistov, preučevali tehniko, ki so jo avtomobilske miši uporabljale ob posameznih podvigih ter si po vsem tem izdelali podrobne načrte za ukrepanje. Prej ali slej se tatovi na ta ali oni način zapletajo v njihove mreže. Tako se Je vanje zapletel tudi 224eitnd delavec Adriano Grum iz Ulice Bolto št. 2, ki je imel za sabo več kot enoletno prakso v tatinskem poslu. Kot privede ena aretacija do cele verige tatvin, tako priveae tudi do odkritja ostalih v tatvine zapletenih oseb. Na zaslišanju v prostorih tržaške kvesture je Grum namreč priznal, da je nekaj pod; vi.gov opravil sam, ostale pa ' dražbi dveh svojih prijateljev, --letnega Cosdima Bionddj-a s Trga
Sledila je obširna razprava, . katero So posegli člani odbora Ma-rihelio, Caizolairi, Zuliant, Poletto,
«1 to Moro°’ M^^ru^ta r’soPraz-1 GhSole šT21 ter 20-letnega Clau-TUrajvl loiH .fn-iiHtf n httrn miri	Alaini ’ ..	____nirr TTIiiPA RftllCU&CClO
vdrla v avtomobil (daneda flavta)) ter iz njega ukradla registrator in fotografski aparat. Oboje sta prodala za 15.000 lir ter si denar razdelila. V seznamu ukradenih predmetov je tudi debela enciklopedija v šestih knjigah. Ukradla sta jo pred približno enim letom iz nekega parkiranega avtomobila v Tržiču.
Zadnji podvig, ki je bil zanje najbrž usoden, pa je Grum izvršil v začetku septembra z Biondijem v stanovanju neke njune skupne prijateljice iz Trača, pri kateri sta bila na obisku. Izrabila sta
| jardi izdatka za zgraditev trgovin-1 sikih centrov to centrov za zbiranje kmečkih pridelkov. S tem denarjem bodo pospešiM načrtne pobude in ugodili potrebam trgovinskega sektorja v vseh štirih pokrajinah dežele. Tržaški univerzi to višjim šolam v deželi sploh bodo nakazali eno milijardo in 300 milijonov Ur. Del te vsote bodo porabili za ureditev fakultete za jezike v Vidmu. Za nakup, ureditev to opremo vije_ Manin, v Passarianu, ki bo reprezentativni sedež dežele, ki
bo slutil«-tudi-za razne kulturne ln umetunlčke pobude na visoki rssm ter..b<> hkrgU sedež mednarodne sole za specializacijo diplomirancev, t. j. mednarodnega centra mehanskih ved, bodo porabili eno milijardo in 150 milijonov lir.
Na dnevnem redu zasedanja komisije je bila tudi proučitev naslednjih zakonskih predlogov: predloga liberalcev, ki pooblašča ustanovitev jamstvenega sklada za poslovne kredite malim in srednjim industrijskim podjetjem v deželi; zakonsltiega predloga komunistov Mosohionija in Cogheta o prispevku dveh milijard lir deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) za ustanavljanje novih kmečkih posestev; zakonskega predloga svetovalcev KPI to PSIUP o krožnem skladu za podeljevanje prispevkov za nakup zemljišč za urbanizacijo. Ta zemljišča bi kupovale občine to njihovi konzorciji. Ker pa namerava deželni odbor čimprej predložiti zakonske osnutke s podiobno vsebino, .je predsednik Berzanti predlagal predlagateljem, naj se stvar za kratek čas odloži. Njegov predlog je sprejel liberalec Mor-purgo, medtem ko sta komunista Moschiond to Bosari dejala, da bosta odgovorila na prihodnji seji komisije.
tega seminarja udeleže
liiiuiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiHniHiimuHiMiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiHiiiMii
RAZPRAVE NA SEDEŽU KD V GORICI
Debata o obmejnih problemih in ukrepih za njihovo rešitev
Potrebna je gradnja moderne bolnišnice za kronične bolnike in ureditev položaja obstoječih bolnišnic
Pokrajinska gospodarska komisi- j pasu, s posebnim ozirom na preja KD se je pred dnevi ponovno bleme dvolastnikov.
la. Kmalu bo verjetno slovenski trgovski zavod spet iskal nove prostore.
Naj v zvezi $ tem zavodom omenimo še, da sta razpisana javna natečaja za novega tajnika in za postrežnico. Prošnje je treba vložiti v nekaj dneh. Zainteresirani lahko dobijo podrobnejša pojasnila na tajništvu nižje srednje šole v Ulici Randaccio, kjer sta natečaja tudi objavljena na razglasni deski te šole.
Vesli iz Tržiča
Včeraj so delavci izvedli delne stavke od 2. do 4. ure po raznih industrijskih podjetjih v Tržiču. Med temi v ladjedelnici. Detroit itd. Danes bodo imeli popolno stavko v zasebnih kovinarskih podjetjih, po podjetjih z državno udeležbo pa bodo imeli izmenične stavke za skupne tri ure. Obenem so za danes proglasili 24-urno stavko tudi v kemiški tovarni gas compressi.
Danes zvečer bo v Tržiču ponovna seja občinskega sveta, z začetkom ob 20.30. Na dnevnem redu s» številne upravne zadeve, ki jih bodo morali svetovalci proučiti in o-dobriti.
sestala na sedežu mestne sekcije v Gorici, da bi obravnavala gospodarsko - upravne probleme naše pokrajine.
Uvodoma Je tajnik stranke dr. Cian na kratko prikazal najnujnejše probleme naše pokrajine in pri tem govoril predvsem o odnosih s sosednjo Jugoslavijo, tudi v zvezi z obiskom ministra Mora In prihodom v Trst ministra za trgovino z Inozemstvom Misaslja.
Na seji je bil govor tudi o izvedbi potrebnih naprav v tovornem pristanišču na mejnem prehodu to o podaljšku avtoceste na jugoslovanski strani. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Nekaterim je odgovoril goriški župan Martina zlasti glede na stike to spora rame z Jugoslovanskimi oblastmi, nato pa še deželni odlbomtk dr. Tripani. ki je govoril o problemu finansiranja raznih del. Razpravljali so nadalje o potrebi vzpostavitve letalskih zvez z vzhodnimi državami ter poudarili potrebo proučiti skupne probleme med predstavniki z obeh strani obmejnega
Dve nesreči na delu v Štandrežu in Gradiški
Čeprav so včeraj kompaktno stavkali uslužbenci v splošni bolnišnici v Gorici, vendar je bila zagotovljena dežurna služba in pa pomoč pri nezgodah.
Tako so ob 13.45 sprejeli za 15 dni na zdravlienje 21-ietnega Gian-franca Resminija iz Štandreža, Mihaelova ul. 249, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v tovarni Brun schtoeiler na Roicah. Ko je s posebnim električnim rezilom rezal pločevino mu je spodrsnilo in se je porezal precej močno na prstih leve roke.
V vinski kleti Ferluga v Gradiški pa se je ponesrečil dopoldne nekaj pred 9. uro 57-letni VVelter Aizza, kmet iz Gradiške, Ul. XXIV maffgio 18. Ko. je v omenjani kleti raztovarjal grozdip. ie zaradi prenagle kretnje zataknil desno nogo med zobe stiskalnice ter si prizadejal
llllllllllllllllllllimillllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillHlUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII
OB VEČERNEM TEČAJU ŽELEZNIČARJEV
Znanje slovenščine je vedno bolj potrebno in koristno
Ali ne bi kazalo uvesti pouk slovenščine tudi na italijanskih šolah?
Na koncu je poročal poslanec Marocco o svojem razgovoru z zunanjim ministrom Moram, ki mu Je dal zagotovilo, da se bo stalno zanimal za problem postavitve pro-toslnhirotrona pri Doberdobu.
Na nedavni seji pokrajinskega odbora KD pa so obravnavaj 1 tudi problem bolnišnic ln drugih zdirav-stvendh ustanov na Goriškem. Kot znano imamo na Goriškem dive glavni bolnišnici, v Gorici in Tržiču ter dve okrajni v Gradežu in Krmlnu. Predvidena je gradnja še ene nove bolnišnice v Gorici za kronične bolnike namesto dotrajane hiralnice v Ul. Diaz; dalje je v načrtu gradnja otroške nevropsihiatrične bolnišnice v Krmlnu to pokrajinska uprava proučuje ta problem.
Na seji so obravnavali tudi krizo občinske uprave v Gradiški, problem regulacijskega načrta ter položaj v podjetjih Safog - NSG. Tu bo treba dobiti zanesljiva jamstva za pojačamje proizvodnje, plasiranje proizvodov na tržiščih to s tem v zvezi večje jamstvo za zaposlitev delavcev.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 1. in 2. oktobra se je v Gorici rodilo 6 otrok to umrla st« dva člokeva.
Rojstva:	Elisa Sfiligoj, Gulto
Marko, Roberta Franze*, France-sca Bortoli, Etena Cabas in Flaivio N atoli.
Smrti: upokojenka 74-letna Elii-sabetta Oioogna vd. Ferrari; upokojenec 71-letni Stefano Cigoj.
Med splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki ga je orisal predsednik Berzanti, so spregovorili svetovalci Bosari (KPI), Di Gapo-riiacco (MF), Gefter VVomdrich (MSI), Mlzzau (KD) in Morpurgo
(PL!).' Komisija se bo 'zopet 'testa-
že več let zaporedoma prireja železniški dopolavoro v Gorici v zimskih mesecih večerni tečaj za pouk slovenščine, ki je namenjen predvsem tistim Italijanom ta Furlanom, ki bi si zaradi svojih stikov s Slovenci na te.) ln na dragi strani meje, radi pridobili vsaj osnovne pojme tega jezika. Tečaj je vsako leto kar dobro uspel.
Zato se Je odbor železniškega dopolavora odločil, da pripravi tak tečaj tudi letos. Pouk je predvl-
ter jd z nekega predala v njeni spalni sobi ukradla 100.000 Ur.
12. septembra se Je za Gruma to njegove tovariše tatinska da-javoosit povsem zaključila. Agenti letečega oddelka.so jih namreč odkrili in predali sodlišču. Trenutno so vsi trije na začasni svobodi.
la prihodnji četrtek ob 15. uri.
• Z županovim odlokom so v Ul.
Laazaretto Vecchio na strani lihih hišnih številk to na odseku med Ul. Corti to Trgam Venezla uvedli časovno omejeno postajanje vozli.
Dravljah tudi o tem, adl so člani odbora skupina strokovnjakov ali Pa predstavniki združenj, ustanov to organizacij. Sestanek je bil po-Eitlven, saj so vsi pokazali voljo, d«, bi premagali razne težkoče to opravljali svojo vlogo svetoval-c*v deželnih organov.
■
;
a
+
to
Važen sporazum med ANAS in vladnim komisariatom
Vladni komisariat sporoča, da so to dni v Rimu sklenili konvencijo
toed ANAS in komisariatom za zgraditev priključka državne ceste št. 14 na državno cesto št. 202 (cTarvi-*iana»). Kot je znano, bo ta pri-ključek povezal obalno cesto in avto cesto, ki bo dejansko dosegla Šasijam, tako da se na ta način avtocestna povezava približa Trstu. Belo bo stalo 400 milijonov lir ter 8a bo finansiral v celoti vladni komisariat, ki je dal tudi denar za pretvoritev državne ceste št. 202 med Moščenicami in Sesljanom avto cesto. S sklenitvijo konvencija je zaključen upravni postopek *a to delo. ANAS je zagotovil, da “° čimprej razpisal dražbo za dodelitev del, po možnosti že v ok-tob**u.
IIIIIIIIIIHIllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIimilllllMIIIIIIHIIIIIimnilllllHIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllltllllll
V NEDELJO, 5. OKTOBRA DOPOLDNE
Parada starih avtomobilov iz Nove Gorice do Kopra
Napovedana je udeležba kakih 70 vozil
čfe Grudtoe te Ulice Randaccio a+ 22 v Tržiču. Poteg tega J priznal, da je ukradene PK*J®®te prodal 314etni gospodinji Atol del poir. Mairttad te Ulice Smareg-ia št 4 194etmd NaidM Casagrande i Ulice’ D’Alvano št. 74 ter 2«4etnem delavcu Giordanu Casagrandeju vse tri naštete osebe so bile,	,,
tono, prijavljene sodišču zaradi sprejemanja ukradenega Dlag •
Na zaslišanju je Grum med aru gim tudi povedal, da je vse vdne izvrševal ponoči. Brec\ .p ' bliižno mesecem dni je vdrl avtomobil «flat 124 šport)), ki je bil parkiran v Ulici Baiamonra -ta njega odnesel registra*«- znamke «phildps» v vrednosti 20.00U ur približno v istem času je utar^lfa1 ravno tak registrator iz avtomobila «alfa romeo giulia», ki je t»i par ktarn v Ulici Giotto. Pred dvema mesecema je pri Sv. Soboti izmaknil iz nekega «dauphina» radijski sprejemnik na twaM»> » ga je nato prodal za 5.000 Mr, * dva meseca prej pa je v Ulici
I. Svevo ukradel	Lglstra-1 stanek. Zatem bodo avtomobilisti
SrJeanSte^W* ^ ga prodal nadaljevali pot skori Divačo. Her-
za 15.000 lir. 1	_
Nekaj tatvin, prt katerih sta sodelovala tudi Biandd in Grudma, je Grum izvršil v Tržiču. Taico sta pred letom dni z Gradimo
Nova Gorica bo v soboto to ne- dl. Udeleženci tekmovanja se bodo deLjo spet prizorišče pomembne
prireditve. Ljubljanski tednik TT in novomeška tovarna Krka sta se odločili, da bodo v tem naj. mlajšem slovenskem mestu letes stairtall avtomobilski veterani, ki se bodo že četrtič udeležili pri. ljubljenega tekmovanja. Pj dosedanjih prijavah računajo, da se bo zbralo na startu v nedeljo zjutraj nad 70 avtomobilov, ki so bili izdelani pred 1935. letom.
Letos bo potekala proga praktično vseskozi ob jugoslovansko -Italijanski meji. Kakor omenjeno bo start v Novi Gorici. Proga bo potem peljala prek Branilka ln Štanjela v Sežano, kjer bo prvi po-
do 22. ure v prostorih tega dopolavora. Začel se bo 14. t. m. ter bo trajal pet mesecev. Za vsa podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na tajništvo železničarskega dopolavora v Gorici, tel. 26-16.
Uspeh večernega tečaja železničarjev za slovenščino je še en do-kaz, da raste zanimanje za slovenščino na našem področju kjer je vedno bolj očitna nujnost, da Jo poznajo vsi tisti, ki imajo o. pravke na drugi strani meje, zlasti v gospodarstvu in v javnem življenju na splošno. Pa tudi v javnem poslovanju na tej strani meje Je taka nujnost vedno bolj očitna ta prav zaradi tega pridobiva tudi slovenska šola, spričo svojega dvojezičnega pouka, ved-no boilj na veljavi. Zato bi bilo
telesu ta pretres možgan ter so ga pridržali za 9 dni na zdravljenju. Drugi ranjenec je bila 39 letna Maria Jacome iz Gorice, ki je dobila te manjše poškodbe. V bolnišnici so jd nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh.
Marta Jacone to njen mož Dušan Tauselll te Gorice Ulica BaJilila 16, sta se peljala z avtom fiat 1100 od štandreža proti Ulici Fatebenefra-telli. V istem trenutku je prihajal na motociklu guazi te Ulice Man-zano proti železniškemu podvozu Kristancig, tel Je trčil v avto, kateri mu ni dal predpisane prednosti, to padel.
Karabinjerji prve pomoči, so u-gotovdld nekaj škode na obeh vo-
Praznika grozdja v Gorici n« bo
Goriška Pro loco je za letos napovedala praznik grozdja v večjem obsegu kot druga leta. Med drugim naj bi nastopili alegorični vozovi in predstavniki raznih mestnih okrajev.
Ker pa so morali prireditev, ki je bila določena za nedeljo, 28. septembra, odložiti zaradi drugih prireditev, sedaj pa je nastopilo negotovo vreme, so sklenili, da bodo letošnjo prireditev odpovedali tudi zato, ker je ni mogoče ponovno od-zilih. Tauselll, kd je šofiral avto, i ložiti, saj bo potem tudi trgatev pri trčenju ni dobil poškodb. | mimo.
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
i
Trgovec na zatožni klopi zaradi neresnične izjave
Izdal je ček za milijon lir brez kritja v banki
pelje - Kozino to Dekane v Koper. V Sežani bo tudi časovna kontrola.
V Novi Goriol pričakujejo, da be prisostvovalo odhodu veliko lju-
začell zbirati v Novi Gorici že .dobro, če bi prizadeti krajevni ta v soboto dopoldne. Posebna komi- državni organi začeli resno razim 1S-sija bo vozila pregledala ter jih
razvratila glede na tehnične posebnosti. Popoldne pa bodo Imeli po novogoriških ulicah spretnostno vožnjo. Start pa bo v nedeljo okoli osme ure.
Organizatorji prireditve pravijo, da bosta med slovenskimi starimi avtomobili vzbujala zlasti mnogo pozornosti znani «plooolo» te ljub-ljanskega tehničnega muzeja ter «cadoma» ki ga hranijo v Kobaridu ta nosi letnico rojstva 1911. Iz Italije pa vzbujajo največ pozornosti vozila, s katerimi bo nastopal Paolo Gratton, lastnik lordove mehanične delavnice v Gorici, ki je že večkrat sodeloval na rallyju.
Vozila bo na njihovi poti spremljalo okoli 20 novinarjev z obeh s tirani meje.
Ijatt o dvojezičnem pouku tudi na italijanskih šolah našega obmejnega področja, kakor so ga na nekaterih obmejnih področjih v sosednji Jugoslaviji že uivedll. To b! bil nadaljnji prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju.
Avto podrl motociklista blizu podvoza v Gorici
Sinoči nekaj pred 19. uro se je pripetila na križišču Ulice Aqulleia in Fatebenefratelili v Gorici prometna nesreča, pri kateri sta trčila avto in motocikel. Pri tem je bil ranjen motociklist 45-tetni Ot-tavio kristancig te St. Lovrenca, ki so ga z rešilnim vozom Zelenega križa odpeljali v goriško bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na glavi, odirgnjenje po
Pred okrajnim sodnikom v Gorici dr. Ballarlnijem se je moral včeraj zagovarjati goriški trgovec 43-ietnl Romeo Bacchetti te Drevoreda Virgilio 6. V obtožnici Je navedeno, da je, ko je zaprosil za obnovo svojega potnega lista, dal napačno izjavo, češ da ni proti njemu v teku noben sodni postopek, čeprav je vedel da je bila takrat pri okrajnem sodišču v Gorici proti njemu v teku neka kazenska zadeva. To se Je zgodilo dne 23 Januarja letos.
Pri včerajšnji razpravi Je obtoženec priznal, da je kriv,, brž pa Je dodal, da se nd spomnil na ta sodni postopek, ko je sestavljal prošnjo za podaljšanje potnega lista. Njegov zagovornik od v. Cossa pa Je predložil sodniku potrdilo, da Je Bachettl plačal predpisano globo to zato predlagal naj ustavi sodni postopek. Ker se je s tem strinjal tudi državni tožilec, je sodnik v resnici ustavil sodni postopek, ker je bila zadeva ureje.
na s plačilom globe v znesku 33.335 lir.
V odsotnosti obtoženca so potem obravnavali tudi zadevo 48-letnega Piorella Feole te S. Vita al Tagllamento, ki Je bil obtožen, da je izdal bančni ček za milijon lir na Katoliško banko v Gorici, ne da bi imel na svojem računu pri njej potrebno kritje To se Je zgodilo 10. 11. lani.
Obtoženčev zagovornik odv. Bas-so Iz Pordenona Je povedal, da gre za trgovca v stečaju, ki Ima že več dragih ovadb pri sodišču v Pordenonu zaradi izdaje čekov brez kritja. Zato Je predlagal, naj bi tudi ta primer te Gorice obravnavali v Pordenonu skupaj z drugimi takimi primeri. Sodnik Je zato proglasil, da goriško sodišče za zadevo ni pristojno, ter je poslalo vse akte državnemu tožil-stvu v Pordenonu v obravnavo.
Dr. tož. odv. Giannattasio; sodnik dr. Ballartoi; zap. ga. Massi Magda.
Nove slovenske knjige v državni knjižnici
Državna knjižnica v Gorici je v zadnjih treh mesecih prejela med drugim tudi naslednje slovenske knjižne novosti.
BARBOUR:	Stopinje na Luni.
BERČIČ: S čim se moj otrok ne sme igrati. BEZLAJ -KREVEL: Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Brdih to Benečiji po kapitulaciji Italije. BRECELJ- V času odmaknjena sidrišča. BRITOVŠEK: Revolucionarni Idejni preobrat med prvo svetovno vojno. BUTTITTA: Letak. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU: Draga 1968: Predavanja študijskih dni v Dragi pri Trstu. FLISAR:	Umiranje v
ogledalu. GERCAR: Begunje: Priča narodovega trpljenja. GRAT-KIJEV: V metežu. HOČEVAR: Pot se vije, JAVORŠEK: Kako je mogoče. Iz roda v rod duh išče pot. Izbor slovenske umetne pesmi od začetkov do današnjih dni. Ob stoletnici štamdreške čitalnice. 1869-1969. PAHOR: Odisej ob jamboru. Glose in polemični zapiski. POTOČNIK: Srečanja z gorami. PREŽIHOV: Zbrano delo. Peta knjiga. RIGHINT-MAŠINI: Pot Zemlja-Luna odprta. STELE: Celjski strop. Vaje. Faksimile rokopisa te Narodne ln univerzitetne knjižnice v Ljubila,ni.
CORSO. 17.15—22.00: «Vedo nudo», N. Manfredi to S. Koščina; M-nemaskopski barvni film. VERDI. 16.30—22:	«Simon Boil-
var», M. Schell to R. Schiaffiino. Italijanski barvni flm. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Nan tirate il diavalo per la coda», Y. Montand to M. Schell; italijanski ktaemaskopskd film v barvah, mladimi pod 14. letom prepove-adn.
V1TTORIA. 17.00-21.30:	«11 ma-
gnaccda-), J, Citti in L. Ventuirel-11; Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30:	«Colpo
di stato».
Tržič
AZZURRO. 17.00: «StanHio • Oldo teste dure«, St. Laurel to Oliver Hardy, sledi barvna slikanica.
EXCELSIOR. 16.00:	«La bambola
di pe®za», M. Hajer to Zsa Zsa Gabor. V barvah
PRINCIPE. 17.00: »Indianapolis — pista lnfemalei), P. Newman, J. Woodward to R. Wagner. Barvni film.
\ovn Gorim
SOČA (Nova Gorica):	«Lepotlca
dneva», ameriški barvni — ob 18. to 20.
DESKLE: ((Izgubljena patrola«, a-meriSki film — ob 19.30 SVOBODA (Šempeter): ((Ugrabitev ftlovekai), italijanski barvni film - ob 18. in 20.
RENČE: «Viva Zapata«, ameriški film.
PRVACINA: Prosto ŠEMPAS: ((Osamljeni te Nevade«, ameriški barvni film — ob 20 KANAL: «Rusl prihajajo«, ameriški barvni film — ob 20. POTUJOČI KINO - GRGAR: »Čarovnik« — ob 20
IIEZUKNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesanl, Ul. Carduo-cl 38, tel 22-68
TRŽIČ
Danes ves dan ln ponoči J« v Tržiču odprta lekarna S Nicolč dr Olivetti — Ul. I. magglo 94, tel. 73328.
■
»gl	____

__ -
-sren
KOŠARKA
EVROPSKO PRVENSTVO V NEAPLJU IN CASERTI
Jugoslavija, Sovjetska zveza Poljska in ČSSR v polfinalu
Jugoslavija premagala SZ, ČSSR pa Italijo - Presenetljiva zmaga Romunije nad Poljsko
NEAPELJ, 2. — Jugoslavija — Poljska in SZ — CSSR so tekmeci v polfinalu evropskega prvenstva v košarki. Jugoslavija je danes namreč premagala po razburljivi borbi sovjetsko peterko, ki ji je skušala v polovici drugega polčasa ogrožati uspeh. Plavi so bili namreč, razen v uvodnih potezah, stalno v vodstvu In so ga kasneje, ko so se jim Sovjeti nevarno približali na en sam zadetek razlike, ponovno povečali Jugoslovani so predvajali zelo hitro in duhovito igro in so večkrat spravili s hitrimi prodori in tudi s streli od daleč visoke sovjetske tekmece v zagato. Največ košev je dosegel Costo, medtem ko je bil v sovjetskih vrstah najbolj učinkovit 2,15 m visoki Andrejev.
V A skupini so se Italijani ob zaključku prvega polčasa verjetno že veselili zmage. Vodili so namreč s šestimi točkami prednosti, toda Cehi so jih že po prvih devetih minutah dohiteli in prehiteli. Borba je bila zelo ostra in vse skozi razburljiva, vendar se je peterki ČSSR posrečilo prisiliti, pa čeprav za eno samo točko raz-like, Italijo na kolena in ji Je taiko onemogočila vstop v finale, kamor so bili Italijani prepričani, da se bodo uvrstili.
Medtem ko sta v A skupini o-svojilt ČSSR prvo mesto, Poljska pa, kljub presenetljivemu porazu z Romunijo, drugo, se je v B skupini v Caserti Jugoslavija uvrstila na vrh lestvice pred Sovjetsko zvezo. V polfinalu, ki bo v soboto v Neaplju, se bo prva reprezen-
•im milil 1111111111111111111 nami im minil iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V POLFINALU ODBOJKARSKEGA TURNIRJA 11. SŠI Zfl ŽENSKE
Drevi v Bazovici: Zarja Škamperle, Cankar in Breg
Drevi bo v Bazovici na sporedu polfinale ženskega odbojkarskega turnirja, v katerem bodo nastopile šesterke škamperla, Zarje, Cankarja in Brega.
Letošnji polfinale ima vsekagor glavnega favorita v škamperlu, toda vrednost ekip je v tem zaključnem delu tekmovanja mnogo bolj izenačena kot kdajkoli doslej. To velja zlasti za drugi polfinale, v katerem se bosta srečala Cankar in Breg. Cankarjašice bodo sicer nastopile okrnjene, saj bodo morale na igrišče brez svoje najboljše igralke Sonje Pernarčdčeve, ki je trenutno z italijansko državno mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Kljub temu pa je ta šesterka izredno borbena in njeno jedro sestavljajo igralke, ki sicer branijo barve Bora v prvenstvu B lige. Breg se je letos predstavil na i-grah talko močan, kot še doslej na nobenih. Celotna ekipa je v preteklem letu zelo napredovala, predvsem pa ima v Klabjanovi in Slaivčevi izredno nevarni igralki, na kateri bodo morale Šentjakob-čanke budno paziti, če bodo hotele zbrati več točk od nasprotnic.
Drugi polfinale ima — na papirju seveda — jasnejše obrise. Škamperle se je že od vsega začetka predstavil kot ekipa, ki meri naravnost na zmago in seveda s te poti prostovoljno ne bo krenila niti v tekmi z Zarjo. Bazovke •čaka tako izredno težka naloga. Od sebe bodo morale dati res vse svoje sile, vendar pa imajo tudi določeno prednost: v tej tetami nimajo česa zgubiti in lahko zato igrajo brez živčnosti, sproščeno in mimo. Vsekakor seveda ni izključeno, da ne bo tudi ta tekma borbena, napeta in lepa. Ne smemo pozabiti, da igra Zarja pred svojim domačim občinstvom in na lastnem igrišču. Tam pa je lahko nevarna tudi močnejšim šesterkam.
Skratka, če ima v prvem polfinalu več možnosti za napredovanje v finale svetoivanska ekipa, potem je izid druge tekme precej bolj zavit v temo. Odločitev bo padla šele nocoj po zadnjem sodnikovem žvižgu.
SPORED
DANES
Odbojka
20.30	v Bazovici Polfinale ŽE Škamperle — Zarja Cankar — Breg
JUTRI
Košarka
09.00	Polet B — Barkovlje NI
10.00	Lonjer — Polet ANI
12.00	Polet — Sokol ŽE
14.00	1. polfinale
15.30	2. polfinale
* * *
Naraščajniškl peteroboj
14.00	na stadionu »1. maj» v Trstu
* * *
Med dvema ognjema
Na stadionu «1. maj» v Trstu
17.00	deklice
18.00	dečki
* * *
Odbojka
20.00	v Bazovici
Finale ŽE za 3. in 1. mesto
* * *
Nogomet
V Križu finale naraščajnikov
15.00	Repen — Primorje za 3. mesto
16.00	Breg — Primorec za 1. mesto
V NEDELJO
Nogomet
Finale članov na stadionu «1. maj« v Trstu
09.00	Mladost — Barkovlje za 3. mesto
11.00	ŠDZ — Kras za 1. mesto
* * *
Košarka
Na Opčinah
09.00	Sokol — Cankar B ŽE
10.00	Polet B —• Lonjer NI
11.00	Polet — Cankar A ŽE
12.00	Polet A — Barkovlje NI
14.00	finale za 3. mesto
15.30	finale za 1. mesto
tanca A skupine spoprijela z drugo B skupine in obratno.
Izidi današnjih tekem so naslednji:
A skupina (v Neaplju) ŠPANIJA — IZRAEL 90:81 (40:40) ROMUNIJA — POLJSKA 95:63
(45:29)
ČSSR — ITALIJA 63:62 ( 30:36)
ČSSR: Novički 10, Zidek 6, Kno-pasek, Bobrovskl 11, Kovoicka 8, Ba.roch 8, Mifka 2, Zedniček, Pl-stelak 16, Arnrner 2, Blažek, Ru-žička.
ITALIJA: Bariviera 4, Ossola 4, Reoallcati 7, Bovone 5, Mašini 18, Bergonzoni 6, Zanatta 2, Mane-ghin 13, Brumatti, Bisson 2, Co-smelli 1, Iessi.
SODNIKA: SchOber (ZRN) in Kalitsis (Grčija).
PROSTI STRELI: 11 na 14 za ČSSR, 12 na 22 za Italijo.
Izključeni zaradi petih prekrškov: Barooh in Novik (ČSSR).
B skupina (v Caserti) MADŽARSKA — ŠVEDSKA 92:76
(44:41)
BOLGARIJA — GRČIJA 84:67
(34:39)
JUGOSLAVIJA — SZ 73:61 (37:29)
SZ: Zastrukav, Paiulauskas 10, Sakandelidze 6, Kulkov, Belosev, Pollvoda 9, Belov 13, Tamson 2, Kovalenko 3, Valnov 4, Belov A., Andrejev 14.
JUGOSLAVIJA: Tvrdič 8, Simonovič 5, Maroevič, Rajkovič 9, Cvetkovič, Kapičič 4, Daneu 6, čosič 20. šolman, Flečaš 11, čer-mak 4, Jelovac 6.
SODNIKA: Blanchard (Francija) in Jaccbs (NDR).
PROSTI STRELI: 23 na 26 za SZ 9 na 10 za Jugoslavijo.
Izključeni zaradi petih prekrškov: Rajkovič, Kapičič, Simonovič, Tvrdič (Jugoslavija).
Jutri v Neaplju Bcnvenuti-Scott
srednje teže proti Amerikancu Fra-serju Scottu. Za dvoboj vlada izredno zanimanje in organizatorji prejemajo vsak dan nova naročila za vstopnice iz vse Italije.
Benvenuti je že dva dni v Neaplju in je v tem času v glavnem počival. Scott, ki je tudi že nekaj časa v tem mestu, pa se je nasprotno pripravljal na dvoboj v neki telovadnici, kjer je opravil lažji trening.
NA EVROPSKEM MLADINSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU
Mlada ekipa Italijank premagala Jugoslavijo
V italijanski reprezentanci nastopa tudi borovka Sonja Pernarčič
Na evropskem mladinskem odboj-vsem pričakovanjem odpravile Ju-
karskem prvenstvu v Tallinu v Sovjetski zvezi je Italija pripravila dve izredni presenečenji.
Mladinci so presenetili vse že s svojo uvrstitvijo v finalno kolo, kjer poleg Italije nastopajo le še vzhodnoevropske države: Sovjetska zveza, Romunija, Češkoslovaška, Bolgarija in Vzhodna Nemčija. V finalnem kolu pa so mladi italijanski odbojkarji povsem nepričakovano v prvem kolu premagali odlično vzhodnonemško reprezentanco s 3:1 (11:15, 15:12, 15:9, 15:11).
Mladinke, ki so spočetka nastopale z manjšim uspehom, pa so proti
goslavijo s 3:0 (15:9, 15:7, 15:4). Jugoslovanke so bile v tej tekmi velike favoritinje, toda v začetku so svoje nasprotnice podcenjevale, nato pa jih niso mogle več zaustaviti, tako da so zadnji set izgubile s prav katastrofalnim izidom.
V italijanski reprezentanci nastopajo tudi tri igralke iz naše dežele: borovka Sonja Pemačič iz Trsta, Barbierijeva (AGI) iz Gorice in Camililotto (Casagrande) iz Sacile-ja. V jugoslovanski šesterki pa sta med drugimi igrali tudi članici re-škega Partizana Dukičeva in Poro-patova.
Zmagovita mladinska odbojkarska ekipa Poleta
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIII
ATLETIKA
PO EVROPSKEM PRVENSTVU V ATENAH
Eno samo prvo mesto premalo za Italijo
Ottoz in Paola Pigni najboljša v italijanski reprezentanci
NEAPELJ, 2. — V soboto bodo v Neaplju gostili prvič v zgodovini tega mesta boksarsko srečanje, veljavno za naslov svetovnega prvaka. Tržačan Nino Benvenuti bo namreč na stadionu San Paolo branil svoj naslov svetovnega prvaka
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU 11. SŠI
Odkrito so Italijani računali na tri zlate kolajne, na tihem pa so bili prepričani tudi v četrto. Izkupiček naj bi nato izpolnila še ena srebrna in nekaj dobrih uvrstitev v finalih. Končni izidi kažejo, da so se Italijani gladko zmotili, saj so osvojili samo eno zlato in tri bronaste kolajne, poleg tega pa so zabeležili tudi dve veliki polomiji. Upanja Italijanov niso bila pretirana, temveč samo optimalna. Vzeto za vsakega posameznika zase je že bilo vse v redu, v skupnem proračunu pa je treba v takih priložnostih vedno nekaj odšteti. Povod za optimizem je bila letošnja uspešna sezona in na splošno visoka zanesljivost «asov» na vseh važnih tekmovanjih. Značilno za italijansko atletiko, ki se je letos s svojimi «asi» nekoliko povzdignila, je še vedno, da so vrhunski rezultati plod intenzivnega dela na posameznikih ne pa znak pritiska množičnosti.
Lestvico najboljših bi lahko sestavili takole;
1.	Ottoz (110 m ovire)
Že drugič zaporedoma evropski prvak in trenutno edini predstav-
150 naraščajnikov za peteroboj 40 ekip za med dvema ognjema
R0ART BRADFORD
Juibri popoildine bo na stadionu «1. maj» v Trstu gotovo velik živ-ža/v. Tokrat bodo na vrsti najmlajši udeleženo! letošnjih slovenskih športnih Iger, naraščajniki, ki se bodo pomerili v diveh disciplinah: v peteroboju in v igri med divema ognjema.
V peteroboju se bodo dečki in deklice pomerili v raznih veščinah, predvsem pa v hitrosti, spretnosti, točnosti in seveda v tem kdo ima v nogah več moči. Morali bodo teči, slkalkati, pa tudi metati.
Poleg tega bo na sporedu tudi naijpriljubljenejša igra naših srednješolcev: med dvema ognjema. Ta igra je vsako leto privabila na igrišče veliko število ekip, letos pa je število prijaiv res rekordno. Prijavilo se je namreč skoraij 40 ekip, kar jasno dokazuje, kako je
)*0*0*0*0*0*0*0« 0*0*0* 0*0*0*‘0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0(
raš,» je rekla Eva. «Ti sploh nikoli nimaš rad, kar ti jaz dam. Ti vselej dolgo premišljaš, preden imaš kaj rad,» in Eva je začela jokati In tuliti na ves glas.
«Ampak nikar, nikar ne jokaj, moja zlata!« jo je miril Adam. «Saj sem se samo šalil. Daj mi ugrizniti!«
«Pa nalašč ne,» je kričala Eva. «TU si surov in grd — če hočeš vedeti, kakšen sd. Mučiš me, ker sem samo u-bogta, mala, slaba ženska, ti pa si velik, močan mož. Nič ne dobiš!«
«Ampak, ljubica, takole ne smeš govoriti,« je dejal A-dam. «Tako se vendar ne dela, norček. Saj tega nisem mislil resno, paj mi ugrizniti košček jabolka in kupim ti novo obleko.«
Well, kadar začne moški govoriti ženski o novi obleki, mora biti pripravljen na naj-hujše. Eva je torej nehala jokati in Adam je pojedel jabolko pa ji kupil novo obleko. Vendar s tem še ni bilo konec.
Gospod Bog je opazil na E-vi novo obleko in je brž ve-
razšdirjena ta igra pri nas. Zadovoljivo je pa tudi dejstvo, da večina naših ekip ne bo opravila le formalnega nastopa, ampak so se mnoge vestno pripravljale in »trenirale«, tako da lahko pričakujemo res privlačne in zanimive tekme
Veliko zanimanje vlada med naj-mlajšaimi tudi za peteroboj v katerem bo nastopilo nad 150 tekmovalk in tekmovalcev iz skoraj vseh krajev našega ozemlja.
Udeležence ob tej priložnosti opozarjamo, da morajo nastopiti tako v peteroboju kot v igri med dvema ognjema v športnem dresu, predvsem pa s copatami. Voditelji ekip, oz. predstavniki društev, naj tudi ne pozabijo prinesti s seboj Izkaznic SSI, da bi ne prišlo do težav in zapletov pri predstavitvi moštev in posameznikov sodnikom.
nik nekdaj slavne italijanske šole teka čez ovire. Odlika tega tekača je borbenost, Iti nadoknadi tudi pomanjkanje treninga kot se je zgodilo letos. Tudi doseženi rezultat 13”5 dokazuje, da je Ottoz še vedno v svetovni eliti.
2.	Pigni (1500 m ženske)
Od svetovne rekorderke so priča kovali seveda zmago, dosegla pa je le tretje mesto, ki ni razočaranje, temveč uspeh. Tekačtoa je namreč popravila svoj prejšnji rekord, dve drugi pa sta bili še hitrejši. Odkrito je treba priznati, da bi bilo nečlo veško terjati več.
3.	Azzaro (višina moški)
Za tehnično poprečnega skakalca pomeni rezultat 217 cm velik uspeh. Tretje mesto (morda tudi drugo) je bilo pričakovano. Uspeh Azzara je praktično potrdil letos res izredno sezono mladega skakalca.
4.	štafeta 4x400 m (moški)
Peto mesto je relativno in niti ne pomeni velikega uspeha, zelo dober pa je čas 3'4”1, ki predstavlja nov državni rekord. Majhne razlike v časih med prvimi pomenijo, da je Italija v samem evropskem vrhu.
5.	Govoni (400 m ženske)
Najprej je tekačica zabeležila dokaj nepričakovano uvrstitev v finalni tek, nato pa je presenetila s petim mestom in z novim rekordom 53”5. Doseženo mesto in rezultat dajeta najboljšo sliko o tej izredno borbeni tekačici, Iti sd je prav na koncu kariere zagotovila mesto med najboljšimi v Evropi.
6.	Righi (skok s palico)
Razočaranje, za katero je poskrbel Dionisi je več kot presenetljivo popravil Righi, ki je preskočil 510 cm in nepričakovano zasedel tretje mesto v sicer ne preostri konkurenci. Uspeh Righija bo morda vnesel nekoliko reda v to panogo, kjer vlada sedaj popolna a-narhija in Dionisi izsiljuje vse mogoče stvari.
Za to elitno skupino lahko omenimo atlete, ki so dobro po svojih zmožnostih opravili svojo nalogo, niso pa dosegli vidnejših tekmoval-
nih uspehov, kjer je njihova tehnična raven nižja. Med te atlete bi uvrstili dolgoprogaša Ardizzoneja (6. mesto na 5000 m v 13’51”8), sprin-terja Abotija (7. na 200 m) in Bella (8. na 400 m v 46”6), mladega Tra-chelia, ki se za las ni tudi sam uvrstil v finale teka na 400 m, Bal-latija (finalist na progi 400 m z ovirami). Liani ja (prav tako finalist teka na 110 m z ovirami) in skakalca s palico Marianija, ki je z uvrstitvijo v finalni del tekmovanja opravičil svojo pot v Grčijo.
Manj od pričakovanja so dosegli Asta (krogla), Cindolo (10.000 m) in Risi (3000 m steeple) kot tudi štafeta 4x100 m, za katero so pre-optimistično predvidevali celo drugo mesto. Srednjeprogaš Finelli je moral zaradi poškodbe odstopiti.
Gentile (troskok), Lievore (kopje), Ramello (1500 m ženske), Vet-torazzo (100 m ovire ženske) in štafeta 4x400 m so šli v Grčijo samo na izlet, slabo pa so se odrezali tudi specialisti v hitri hoji, ki s-j bili pred leti, ko je bila konkurenca manjša, med najboljšimi v Evropi.
Na posebnem «črnem» seznamu sta še Arese in Dionisi. Prvi je bil favorit teka na 1500 m za moške, je pa svoja upanja na zmago zaključil z osmim mestom in zelo slabim vtisom po tekmi, ki se je odvijala natanko po njegovem taktičnem načrtu in navadah. Dionisi je tudi tokrat dokazal, da mora biti vrhunski športnik tudi primerno inteligenten, če hoče doseči dobre rezultate. Izpad iz finalnega dela tekmovanja v skoku s palico bi moral služiti kot šola predvsem za atletsko zvezo, ki temu... »temperamentnemu« atletu vse preveč gre na roko.
lin
	
RIM, 2. — Danes so izžrebali ipare drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest. Vse tekme bodo morali odigrati do 26. novembra. Prireditveni odlbor bo moral počakati na odigovor disciplinske komisije za določitev zmagovalca včerajšnje tekme Cagliari - Aris, ki jo je sodnik zaradi hudih izgredov prekinil pri stanju 3:0 za Cagliari.
»0*0*0*0*0*0*0*0*04
Igralci Poleta so se močno razveselili svoje zmage
o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*u*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o*u*o*o*o*c*o*o*o*o*o*o*o*o*o*c*o*c*c*c*c*c*
Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
2.
«Lej pošast!« je zaklicala Eva in pobrala kamen s tal.
«Vržem ga vate, le počakaj, razbijem ti butico.« In zdajci se je kača obrnila in se splazila skozi plot na vrt z jablanami, Eva pa za njo.
Tako se je Eva podila s kačo precej časa. Eva je zmerjala, kača se ji je zvijala sem in tja, dokler nd Eva pomerila nanjo in vrgla kamen.
Eva je bila poštena ženska, a bila je navsezadnje vendar samo ženska. In svoj živ dan še niste videli ženske, ki bi znala prav zadeti. Tako tudi Eva ni zadela kače, pač paN jablano. In z jablane je padlo debelo, lepo rdeče jabolko na tla prav pred Evo.
«1, strelah) je zaklicala E-va. ((Poglejmo, jabolko!« Kar obstala je in dolgo gledala na jabolko
«Nisem ga hotela sklatiti,« je rekla sama pri sebi. «Ker pa je že padlo, ga ne morem obesiti nazaj na jablano. Pustiti ga na tleh, pa spet ni prav; pridejo prašiči in ga po-žro, toda jabolko je tako lepo, da ga je za prašiče škoda.« In odgriznila ga je košček.
«No, posebno dobro ni,» sl Je mislila. ((Radovedna sem, ali ga bo Adam jedel.« Nesla je jabolko Adamu, ki je ravno oral ter mu ga dala.
«Jaz nimam rad jabolk, dekle,« Je rekel Adam. «Zakaj mi ne ponudiš ničesar, kar imam rad?«
«Seveda, ti jabolk ne mo-
del, koliko je ura bila. In hudo se je razjezil, saj ni vzel v službo človeka zato, da bi mu hodil na jabolka. Preklical je pogodbo z Adamom, poravnal se je z njim ter si vzel svojega osla, ki ga je Adamu posodil, Adama in Evo pa je izgnal. In ne dolgo potem je bilo že o Adamu slišati, da se je doli v pristanišču pogajal za težaško delo po šestdeset centov na dan.
OBLJUDOVANJE
ZEMLJE
Adam in Eva sta imela dvoje otrok, Kajna in Abela po imenu. Ko je bil Adam že v letih, ko nd mogel več težko delati, je poklical k sebi oba sina ter jima rekel: «Cas je že, da se nekoliko postavita na noge in začneta delati. Jaz in moja žena sva vaju doslej vzdrževala, zdaj pa bi lahko že vidva začela podpirati mene in mater.«
«01rajt,» je rekel Abel, «jaz mislim, da bom ovce pasel.«
«Saj ti tako in tako dišiš po ovcah,« je rekel Kajn.
«Boys!» je zavpil Adam.
«Ne začenjajta se spet prepirati in pretepati!«
«Abel je začel,« se je branil Kajn.
«Ne želi si, da bi jaz začel!« je revsmil Abel.
«Le pazi, da ti ne prileti kamen na bučo!« je rekel Kajn.
Adam si je začel odpenjati pas in mladeniča sta šla rajši delat. Abel je segnal ovce na reber, legel, jih pasel in spal, Kajn pa je zapregel mezga v plug ter začel orati spodaj pri potoku.
Kajn je že dolgo oral, Abel pa je medtem ležal v senci in gledal, kako Kajn dela. Nenadoma se je Abel spomnil, da bi Kajnu malo ponagajal, in je zaklical: »Halo! Kajn, kako ti gre tvoja dnina?«
«Jaz delam svoje in gre mi dobro od rok,« je odgovoril Kajn. «Ti boš pa tudi prav storil, če se boš držal svojega posla.«
«Bojim se iti na vroče sonce,« je nadaljeval Abel. ((Sonce bi mi utegnilo ožgati možgane. Tebi — seveda — se kaj takega ne more zgoditi, ker možgan sploh nimaš.«
«Bolje bo zate, če jo pobe-
reš od tod,« mu odgovori Kajn. «Jaz se zate ne menim, torej mi daj mir tudi ti. Pa ti tega ne znaš upoštevati, ne boš prenehal s svojimi norčijami, dokler me ne pograbi jeza in te bom pognal, da ne boš vedel kam.«
Abel se mu je zasmejal in začel peti zasmehljivo popevko.
To posmehovanje je bilo tudi za Kajna prehud tobak. Zgrabil je kamen in bumf! Zadel je Abela prav za uho; Abel se je čudno nakremžil in se prekopicnil.
Well, vse to se je prigodilo v tistih časih, ko je hodil gospod Bog po zemlji peš kakor docela navaden človek. In tako je prišel h Kajnu ter mu rekel: «Kajn, glej, kaj sl storil Abelu!«
«Jaz se za Abela ne menim« je odgovoril Kajn. «Jaz o-pravljam svoj posel, on pa se Je norčeval iz mene. In zato sem se razkačil in sem zalučal kamen nanj, in če ga nisem zadel, je to olrajt, in če sem ga zadel je tudi olrajt. Naj bo tako ali tako, jaz se za Abela ne menim in za ni-
kogar drugega, ki je tak kakor on.»
«A11 right,« je rekel gospod Bog, »ampak prišel sem ti povedat da te bo moral pobrati šerif in prideš pred našega novega sodnika in ta ti bo povedal, potem pa boš vse življenje nosil na nogah verige s kroglo.«
«Ne morem pomagati; zakaj pa se je norčeval iz mene?« je odgovoril Kajn. «Jaz sem oral, zanj pa se nisem menil. In zdaj me bodo zaradi tega še zaprli v luknjo. Ker sem vrgel kamen nanj! Vrgel bi ga bil na vsakega, kdor bi me bil imel za norca. Pa naj bi bil belec ali črnec.«
«Saj nič ne očitam,« je rekel Gospod, «ne rečem, da nimaš prav, a tudi ne rečem, da imaš prav. Ali me razumeš? Nekaj pa tl pravim: ko bi bil jaz na tvojem mestu in bi vedel, kakšen vrag je naš novi sodnik, bi pobral klobuk in jo ucvrl skozi luknjo, ki jo je pustil v svetu zidar. In ne ustavil bi se prej, dokler bi ne bil zunaj iz tega okraja. In ko bi bil zunaj, bi
se oženil ter se nekje usadi! in imel sebe in rodbino, na Abela pa bi skušal pozabiti. Zakaj človeka nič tako ne pomiri kakor če se oženi in ima kopico otrok in vedno toliko dela, da mu ni dolgčas.«
In tako je Kajn odjahal na mezgu, jahal štirideset dni in štirideset noči; potem pa je zvedel, da je v okraju, ki se mu pravi Nod.
«Well,» si je rekel Kajn, «tukaj se bom nastanil ter si vzgojil nekaj otrok.« Zlezel je z mezga, ga privezal k drevesu, legel v senco in: čakal.
Vtem je šel mimo gospod Bog.
«Na kaj čakaš Kajn?« ga je vprašal.
»Čakam, da pride tod kakšna ženska,« je rekel Kajn, «da bi se z njo oženil, kakor si ml svetoval, Gospod.«
Gospod Bog se je samo nasmehnil, šel naprej in pustil Kajna sedeti na štoru — Kajn naj si kar beli glavo, zakaj se je Gospod nasmehnil! šele po dolgem času se je Kajnu posvetilo v glavi.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 03-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ul -vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglMov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftnanftno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 50 lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Sodet& PubbUdtk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
/