Stanovanjski problem in učiteljstvo. S stancvanjsko novelo so se pojavile zo= pet nove skrbi in novo gorje tudi za učitelj* stvo posebno poi mestih, v Ljubljani, Mari* boru, Celju, Ptuju itd., itd. Zopet je težko udarjeno učiteljstvo z novimi skrbmi, ker je skoro domala preje= njala stanovanjska zaščita in bo nebroj wou teljskih družin po mestih na cesti; še težji je pa materijalni udarec za vse, ker se bo najemnina zvišala desetkratno od predvojne višine. Že dancs so neznosna bremena, ki teže učiteljstvo po mestih zaradi dragih stano= vanj. Od ene tretjine, celo do polovice plače mora dati vsak mesec učitelj v mestu samo za stanovanje, oziroma vsak tretji mesec celo sv.ojo mesečno plačo 'in še ta ne zadostuje. Na trgu pa morai vsafoo travico drago pla= čati. Kako živi danes učiteljstvo po mestih — kako ono na deželi zopet iz drugih ozirov — to je skrifo še danes med družkiskimi ste= nami in nihče rad tega ne razgalja. Letna stananina, iki jo prejema učitelj* stvo -od države v mestih daleč ne zadošča in se plača z njio v dobrih slučajih komaj dvo=" mesečno najemnino. Vkljuib zvišavanju na= jemnine z vsakio stanovanj&ko novelo pa dr= žava ni ničesar storila glede stanarine v pri= log državnemu uradništvu; izpeljala ni niti čl. 37. čin. zakona. da bi z 10%, 20% oziroma 30% poviškom stanarine vsaj nekaj storila v prilog tega vprašanja. iPri učiteljstvu pa ob* stoja še ta anomalija, da država odteguje stanarino za vredmost naturalnih stanovanj, ki jih prejema učiteljstvo od občin ter teh zneskov ne vrača občinam; logično bi morala država tudi doplačati ostalennu učiteljstvu najemnino, ki presega stanarino od države. Drug je problem učiteljstva na deželi, ki se pojavlja predvsem v tem, da za učitelj= stvo na deželi sploh ni dobiti primernih <in odgovarjajočih stanovanj, ki bi jih lahko smatralo za svoj dom in tudi ne hrane. To najbolj ovira, da se vprašanje stalne nase* litve in dela iučiteljstva v enem kraju ne sta= bilizira. Iz tega vzroka je v šolskem zaikonu pTed* videno, da ima občina preskrbeti za stano« vanje in kurrvo. Stanovanje je podrobno predpnsano z dvema oziroma tremi sobami 4X5X3, kuhinjo 4X3X3 in pritiklinami. V Sribiji je to izpeljano, ker je država uvidela, da drugače ne odpomore temu vpra* šanju in da učiteljstvo zaradi teh razmer ne more uspešno delati in &e popolnoma posve* titi svoji službi. Ne more mirno delati, če ga neprestarva moti in vznerokja fo vprašanje. Pri nas se brez izjeme vse politične stranke protivijo rešiti to vprašanje po srbskem vzorcu. Gg. poslance je slorb za breme, ki pade na občine. Prevelika se jim zdi ta za* hteva. Pa poglejmo malo druge stanove! Da lahlko vrše svojo službo, se zgrade železni* čarjem tudi stanovanja, enako poštarjem, orožnikom itd., itd. in duhovnikom. Njim ni treba skrbeti, ko gredo na novo službo, kje in ka'ko bodo stanovali in kje dobivali hranio. Da se duhovnik lahko posveti svojemu pr> klicu ima preskrbljen svoj dom v vsakem kraju, hišo in ekoniomijo. Za-^se, brez drus žine! Nima skrbi s stanovanjem in hranci ter lahko mirno brez teh in še drugih skrbi opravija svojo »lužbo. Brezplačno ima sta> novanje. Nd, pa če bi že bil stanovanjski problem učiteljstva o brezplaonem ali plačanem do= brem stanovanju, ki bi ga naj dobil vsak uči* telj že pripravljenega, ko pride na svojo službo! Pri današnjdh plačah bi se niti brez* plačnega stamorvanja ne smelo vzeti za preveč, spričo mizernih plač, ki jih prejema učitelj« stvo. Primera z duhovščino glede potrebe stanovanj za aičiteljstvo drži temibolj, če upo« števamo, da odrajtuje učitelj v mestu vsik tretji mese.c najmanj svojo celo plačo za sta» novanje, učitelj na deželi pa enafco za svojo deco, ki se šola v mestm De facto pa učiteljstvo stanovanja plas čujc in jih nima nikjer brezplačno. Izoatki, ki bi jih plačala obč.ina za zgradbo- učiteljskih stanovanj, bi se torej amortizirali. Pravilo bi moralo biti: kolikor učiteljstva, toliko stanovanj za učiteljstvo! Piopolnoma pogrešeno je bilo, da se to ni praktioiralo že dosedaj, kjer je bilo to mogoče in so se zgradbe starih šol oddajale drugam, mesto uporabile v to svrho. Seveda tudi najemnma pri zaračunavanju ne bi smela presegati v nobenem islučaju stanarine, ki jo prejeinn učitelj od države in bi pač gg. poslanci morali sknbeti, da se stanarina zviša in plačuje za občinska stanovanja občind, ne pa državi, ivakor sedaj. Na drugem mestu, "v »Učit. pravniku«, prinašamo bazo, Ikako naj bi se zaračunavala naturalna stanovanja, ki bi lahlko služila za tozadevno uredbo. Tak piredlo-g je izdelalo poverjemištvioi UJU v Sarajevu. Upamo, da se taki rešitvi »tanovanjskega problema za luičiteljstvo ne bodo mogli upi= rati niti gg. poslanci, ker jim ne bo težko za» govarjati tega niti pred svojimi volilci in ne občinam dokazati, da je v interesu dobrega šolstva, če prirede stanovanja za učiteljstvo; nujno pa je, ker so glasovali za povišani maksimum najenuuine brez izvzetka državne? ga uradništva, da glasujejo tudi za zvišanje stanarine, s kateno bo učiteljstvo lakko pla= čalo stanovanja. —k.