J Glasilo Kmetijske dmžbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečiane 20 Din. za inozemstvo SN Din letno. Posamezn« številka st.me 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje V lijem Rolirman. štev. 5. V Ljubljani, 15. marca 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Izboljševanje travnikov in pašnikov. — Gnojnična pumpa in škropilnik. — Važnost pepela. — Izkušnje glede konserviranja zelene krme. — Še o metljavosti živine. - Kurjereja na kmetih. — Jajca za valjenje. — Drevesna vez. O saditvi, obdelovanju in gnojenju trt. - Odvzemanje zoprnega okusa šmarnici in gojitev žlahtnejših trt. — Vprašanja in odgovori. -- Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Gospodarske stvari. - Kmetijske novice. - Družbene vesti. - Književnost. — Uradne vesti. — Inserati. Izboljševanje travnikov in pašnikov. Če se ozremo sirom nase domovine, vidimo v vsakem kraju nekaj zemljišč posebno v dolinah ob potokih in rekah, ki so močvirnata in pusčena za travnike ali pašnike. Ta zemljišča imajo najboljšo zemljo, ki je pa vsled preobilne vlage kisla in premalo zračna, tako [ da raste na nji le kisla trava: biček, loček, preslica, j itd. Imamo pa tudi dosti višjih leg, ki so skalovite ali pa porastle z raznim grmovjem in malovrednim 1 drevjem. t) priliki kmet. tečaja v Št. Janžu sem zadel na obsežna zemljišča z dobro zemljo, ki bi se dala lahko osušiti in izboljšati. Po takih legah je treba ustanavljati vodne zadruge, sklicati vse prizadete kmetovalce skupaj in se odločiti za smotreno skupno osuševanje mokrih travnikov. Ker ima lega zadosti padca in ker zemljišča ozka in dolga, bi zadostoval po sredi en sam jarek, 1—1.20 m 'globok, ob straneh pa stranski jarki po 15—20 m vsaksebi, ki bi vodo zajemali in odvajali v glavni jarek. Da pa ne bo svet poln jarkov in ne bo otežkočal košnje in vožnje krme, bi morali pod strokovnim vodstvom kulturnega inženirja polagati na dnu jarkov drenažne cevi in bi jarke z izkopano zemljo zopet nazaj zasuli. Prekopana mesta bi bilo nanovo zasejati z dobrim travnim semenom. Vsa ta dela bi ne bila tako draga, ker bi prizadeti posestniki vse jarke lahko sami izkopali, posebno pozimi, ko imajo za to čas, tako da bi plačali1 le vrednost drenažnih cevi,- l aka zadruga bi imela pravico na cenen kredit od strani države, ali pa bi lahko računala z državno podporo. Od tega bi imeli še sledeče koristi: Takoj prvo leto bi čutili dobrote osuševanja. Soluce bo lažje pregrelo zemljo, ki bo tudi bolj zračna. Ce jo pognojimo s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo, še bolj pa v prvem letu z živim apnom, se bo kislasta zemlja popravila in videli bomo, kako ugodno izpremenjena bodo postala taka zemljišča. Tam, kjer ni popreje nič rasi:;1, bo vun udarila boljša trava in sladke deteljice, ki bodo kakovost sena takoj prvo leto za polovico dvignile in izboljšale. Poglejmo na Češkoslovaško, kako smotreno izvršujejo tam taka dela! In pri nas? Kaj bomo vedno držali roke križem? Pa poglejmo sedaj tudi naše košenice po bregovih, ali niso tudi te vredne boljšega obdelovanja? 1 arnamo, da imamo premalo krme ali pa, da je slaba, ne prizadevamo si pa prav nič, da bi to stanje izboljšali. Preko zime, posebno letos, ko je mila, bi lahko »trebili nepotiebno kamenje in grmovje. To grmovje se po naših travnikih in pašnikih vsako leto bolj razširja, tako da zavzema čim dalje več prostora, dočim nam spodaj .ežeča ruša gineva. V senci grmovja in drevja je zemlja "vedno bolj rahla in rodovitna, vsled segnitega listja, ki tam vsako leto odpade. Ce bomo te meje s koreninami vred iztrebili, bomo dobili deloma les za kurjavo, iz požganega vejevja pa pepel za gnojenje. Tako dobljena mesta bo spomladi obdelati in posejati z ovsom, vmes pa z dobrim travnim semenom. Po takih mestih bo bohotno rastla izvrstna krma. Pet do šest let ne bo treba nobenega gnojenja. Marsikod se' že tako dela. Kjer so posamezne skale na polju ali travniku in pašniku, proč ž njimi. Nastale jame pa zravnajte in zasujte. Dobl'jeni kamen je potopiti ali pa porabiti za druge namene. Slednjič se moram dotakniti še „gmajn" ali srenj-skili pašnikov, kakor se nahajajo na pr. pri D obrti šk i vasi (pri Škocijauu) in v Št. Jerneju na Dolenjskem, pa tudi drugod. Ugodno ležeča ravna zemljišča, ki so pa polna brinja in trnja in brez poštene trave. Ali dočakamo, da se bodo enkrat izboljšala? Škoda za obširne prostore, ki leže tako zanemarjeni in neizrabljeni! Ako vse to navajam, imam najboljši namen pomagati, da se izpreniene ti -prostori že enkrat v čiste in rodovitne pašnike! F. Malasek, km. ref. Gnojnična pumpa in škropilnik. Gnojnična jama, gnojnična pumpa, gnojnični sod in gnojnični škropilnik so predmeti, ki bi jih morali najti pri vsakem dobrem kmetskem gospodarstvu, pa če je tudi kmetija bolj majhna. Gnojnična jama bi ne smela manjkati nikjer na nobenem posestvu. Ravnotako pa tudi gnojnična pumpa ne. V zadnjem času so se močno razširile pumpe, ki so znane pod imenom „Mo-nachia" in ki jo kaže pod. 8. Ta pumpa je iz močne pocinkane železne pločevine. Odlikuje se 1)0 tem, da ima široko sesalno cev in velike zaklopuice, vsled česar urno deluje in se ne maši. Pumpa je tudi za prenašanje pripravna, ker je lahka. Za gnoj nične sode se pa priporoča škropilnik, kakor ga kaže podoba 7. Ta škropilnik je iz litega železa. Na P 1 Rud /ojo hrano, se ne smemo čuditi, da pepel tako izb n, učmkuje na rastline v vrtu, na polju in na tra1 i. Pepel smatramo po pravici zaraditega kot krje. ■ gn nivo. Na t hektaru (1%. orala) odvzamejo ru.->uine sledeče količine kalija s svojim pridelkom: Žito......................50 kg kalija turščica.......... 140 „ „ detelja.......... 90—180 „ „ sočivje.......... 50—200 „ „ krompir, pesa........ 100—200 „ „ oljnate rastline, lan...... 50—100 „ „ Kalij, ki se nahaja v pepelu, daje zaraditega rastlinam tako važno hrano, da ga moremo zopet uporabiti za gnojenje. Če zmešamo pepel z vodo, dobimo znani lug za pranje perila. Čc ta lug posušimo dobimo neko uma- zano sol in če pridamo še solno kislino, dobimo po vseh trgovinah dobro poznano kalijevo sol. Kalijeva sol je gnojilna snov, ki se pojavi v zemlji v zvezi s kuhinjsko soljo. Zaloge kalija v zemlji so zelo redke, tako da se izplača proizvajanje rudarskim potom samo v Nemčiji v bližini Stass-furta in v francoski Elzaciji. V inozemstvo izvažajo sedaj samo iz teh krajev kalijeva gnojila. En oral je pognojiti povprečno s 75 do 120 kg kalija. Ta količina odgovarja približno 14 metrskim centom pepela. Vrednost izluženega pepela je znatno manjša, Uporaba kalija je danes za vsakega kmetovalca zelo važen pripomoček za izboljšanje pridelkov. A. Izkušnje glede konserviranja zelene krme.* V vprašanju konserviranja oz. ansiliranja zelene krme se pojavljajo stalno nove vesti. V svojem tozadevnem članku v ..Kmetovalcu" z dne 15. oktobra 1926. sem pri opisu najnovejših izkustev omenil, da se Herba-silo nikakor niso obnesli in da se povsod opuščajo. Le-ti zahtevajo namreč, da zelena krma pred okisanjem oveni, da se pri stiskanju toplota natančno uravnava in celo meri. Vse to je za praktičnega kmetovalca prenerodno in nezanesljivo in zaraditega se toplotno konserviranje v Herba-silu ne priporoča. Tudi konserviranje z električnim tokom je prenerodno in predrago — bodočnost pripada edino mrzlemu okisanju, ki je enostavno1, izvedljivo tudi preprostemu kmetovalcu in je poceni. Sicer pa bo ansiliranje v betonskih in železnih stolpih pri raznih drugih posebnih zgradbah pri nas, v naših maloposestniških razmerah prišlo v poštev šele tedaj, ko bodo razni načini okisanja tako spopohijeni in zanesljivi, da se ne bo bati večjih izgub, ki jih naš mali kmet ne more izlahka utrpeti. Pri nas naj bi se eventualno začelo poskušati z okisanjem razne zelene krme, ki jo vsled bližajoče se zime ne moremo posušiti in naj bi se v to svrho spravilo krmo v jame ali primerno zgrajene lesene stolpe, ki so lahko na polovico tudi v zemlji in so razmeroma poceni. V svojem tozadevnem članku sem sicer zapisal, da se okisanje v lesenih stolpih dosedaj ni povsem obneslo. Slabim izkušnjam je bil namreč razlog pomanjkljiva zgradba. V zadnjem ..Kmetijskem vest-niku za Koroško" pa posestnik I. Kofler iz Hirta že vdrugič 0'pisuje svoje izredno ugodne uspehe s konserviranjem zelene krme v lesenih stolpih. Med drugim poudarja g. Kofler, ki je zanesljiv in verodostojen praktični kmetovalec, sledeče: „Leseni silo uporabljam že tretje leto s popolnim zadovoljstvom. Zelo sem vesel, da sem zgradil ta silo, vkljub pomislekom naših najboljših agronomov. Rešil sem se v lanskem, izredno deževnem vremenu vseh skrbi glede sušenja in danes bi silo ne mogel več pogrešati. Tekom vsega, še posebno deževnega meseca junija sem lahko nepretrgoma kosil in spravljal in sem tako pripravil za zimo * Ta članek bi moral biti objavljen pred člankom „Silo-nn.prave" v zadnji štev. Kmetovalca. polnovredno krmo. Moje krave izkazujejo letošnjo zimo vsled krmljenja okisane krme — brez vsakega dodatka tečnih krmil — tako visoko mlečnost, kakor nikdar poprej in so pri tem dobro rejene. Zgradba lesenega sila za 72 m:i vsebine me je stala — ne vpoštevaje ceno lesa — 220 šilingov (1760 Din). Kdor si želi zgraditi silo po opisanem načinu, naj si ga ogleda na mojem domu. Poljedelsko nadzorništvo za Koroško pripominja k tem izvajanjem v daljšem komentarju: „Smatramo navedene izkušnje praktičnega kmetovalca za zelo važne in uvaževanja vredne." Kdor bi želel natančnejših podatkov za zgradbo lesenih silo, se lahko obrne tudi tozadevno na moj naslov. Fr. Wernig, kmet. ref., Laško. v Se o metljavosti živine. Čeprav se o imenovani bolezni v zadnjem času mnogo govori, predava in piše, je vseeno z ozirom na letošnji obseg bolezni potrebno, da se živinorejci stalno opozarjajo na nevarnost, da se pravočasno pobrigajo za zdravljenje sumljive in obolele živine. Zbog stalno napredujoče živinozdravniške vede imamo danes na razpolago sredstva, ki v začetku bolezni zanesljivo pomagajo, izlečijo bolezen navadno tudi še v drugi dobi (stadiju), le v tretji dobi1 bolezni ni dosti upanja na uspeh. Glede postanka in razvoja bolezni se interesenti ponovno opozarjajo na tozadevni poučni članek v kmetovalcu" z dne 15. novembra 1926. Temeljem izkušenj, dobljenih pri zatiranju bolezni v Prekmurju, dodam še sledeče: Glede postanka bolezni se je ugotovilo, da je okužba živine mogoča tudi s suho krmo iz mokrih tal, čeprav je običajno okužba vezana na mokro pašo, svežo krmo in vodo z močvirnatih tal. Nadalje pripisujejo mnogi živinorejci mršavost svoje živine letošnji prazni in slabi krmi, ki obstoji v Prekmurju ponajveč iz slame, ne sluteč, da hira goved za metljavostjo. Zmotno mnenje o vzroku mršavosti nastane lahko zaraditega, ker ima žival komaj pre-menjen apetit, je in prežvekuje skoraj do zadnjega. Driskavost se dostikrat sploh ne pojavi, drugih oči-tih bolezenskih znakov tudi1 ni in to zavaja posestnika v zmoto, da pripisuje hiranje živali slabi krmi in ne pojavu metljavosti. Dostikrat je celo strokovnjaku težko ugotoviti bolezen. V takem slučaju se s pridom poslužimo mikroskopa (drobnogleda), ki nas pouči o obstoju jajčec metulja v blatu. Mikroskop je seveda draga stvar in si ga živmo^zdravnik le redkokdaj more nabaviti. Navadno pa ima živino-zdravnik priliko, poslužiti se mikroskopa v bližnji bolnici ali pa pri bližnjem znancu, zdravniku. V Ljubljani pa imamo sedaj veterinarsko bakterijo-loško postajo, kjer ima zlasti ljubljanska okolica priliko, da dajo posestniki preiskati blato sumljivih živali. Za preiskavo zadostuje množina blata v velikosti lešnika ali oreha, pač pa je dobro, da se preišče košček jutranjega, opoldanskega in večernega blata. Tudi s preiskavo krvi — a to le v bakterijo-loški postaji — je možno, bolezen ugotoviti. Pri obolelih brejih telicah in kravah se je v približno polovici slučajev primerilo, da je krava, od- nosno telica zvrgla. V mnogih slučajih zvrženja zaostane trebilo, kar ima — če se isto ne odstrani pravočasno in pravilno — nadaljnje kvarne posledice za žival. Glede zdravljenja metljavosti se živinorejci opozarjajo na dobro preizkušeni preparat „distol", s katerim se bolezen, ako ni še preveč napredovala, zanesljivo ozdravi. Posebna živinozdravniška komisija je v Skoplju preizkušala tudi francoski preparat „fužer žinu" in ugotovila iste ugodne rezultate kakor z distolom. Cena francoskega preparata mi ni točno znana, baje je cenejši kot distol. A tudi cena distolu se da s posredovanjem živinozdravuika znižati na 10 dinarjev za kapsulo — kot sem se v Murski Soboti prepričal. Vsako obolelo govedo dobi štiri kapsule distola na 100 kg žive teže. Ta obrok se razdeli na štiri dele za štiri dni zdravljenja, le pri breji in zelo obnemogli živini je večja previdnost na mestu in se ta rok nekoliko podaljša. Nikakor pa ne poslušajte mazačev, ki svetujejo kot lek terpentin, žganje, napeljavo traka, vam govorijo o „žabci", „vovčicu" ifd. Ves v ta namen izdan denar je proč vržen. Mogoče je pa tudi, da bolezen pri eniiuisti živali vkljub zdravljenji', poc. i n to tedaj, če se distol ni dajal v predpisanih i ih in v določenem roku. V izjemnih slučajih pa ui .i ni izključeno, da se bolezen ponovi vsled okužei.,a suhe krme z ličinkami; metljaja. V . .Kili prim ih je vrlo dobro, da sumljivo krmo poparimo pred krmljenjem s slanim kropom. Sploh je sol strup za metljaje in sc priporoča, pokladati živini sol, kadar jo krmimo s krmo iz močvirnatih tal, oziroma preden živino ženemo na okužbe sumljivo močvirnato ali poplavljeno pašo. Na liter pitne vode se da v ta namen največ pet gramov soli. Seveda zadostuje cenena živinska sol. Končno še par besed o tem, kako bolezen v bodoče preprečiti. Nevarnost, da se bolezen v jeseni zopet pojavi, je tem manjša, čim manj bo padavin in poplav. Korenito pa se zlo iztrebi z drenažo, osuševanjem močvirnatih pašnikov, regulacijo potokov, rek itd. Ker se slednje na mah ne more zgoditi, se živinorejcem priporoča, da se ogibljejo paše na močvirnatih tleh, da živini ne pokladajo sumljive zelene krme in da pripravljajo sumljivo posušeno krmo na navedeni način. Obneslo se je tudi polivanje okužbe sumljivih travnikov in pašnikov z apneuo vodo, in sicer 800—1000 kg apnenega beleža na hektar površine, kar uniči tako ličinke metljaja kot baje tudi polže-prenosilce. Ponekod tudi z uspehom pobirajo in uničujejo polže, v kojih se zabubijo ličinke metljaja, kajti brez teh polžev tudi metljaj nima razvojne možnosti. Gnoj, ki vsebuje jajčeca metljaja, se ne sme uporabljati na mokrotnih travnikih in pašnikih. Metljaje vsebujoča jetra je treba uničiti, kvečjemu veljajo še v prekuhanem stanju kot pasja hrana. Ker so ličinke metljaja prilepljene na spodnjem delu bilke, se priporoča tudi, da se pase živina na sumljivih pašnikih le v redkih krdelih in ne v številni čredi, da bi žival ne bila prisiljena, popasti travo do golega. Lažje in ceneje je, bolezen odvračati nego jo zdraviti. F. K. žzdr. Kurjereja na kmetih. S kurjerejo se peča vsaka kmetija in naj je še tako majhna. Tega ni pripisati samo tej okolnosti, ker je ta žival v vsakem pogledu malotrebna in ker je njena reja združena z manjšimi stroški, temveč tudi temu dejstvu, ker prinaša lepe koristi in ker nam lahko bogato vrača ves naš trud in naše stroške. Zunaj po deželi je vsa reja cenejša, ker se te živali sko rabo. Saj ni vseeno, ali nam daje kokoš v drugem in tretjem letu starosti po 80 jajc ali pa po 120 jajc. To so velike razlike v doibičkanosnosti naše kurjereje, ki jih mora skrbna gospodinja vestno zasledovati. Od najboljših iajčaric mora jemati jajca za valjenje, da bo vsa reja lahko napredovala. Podoba 9. nam kaže prizor iz kmetske vasi, kjer se pomenkujeta gospodar in gospodinja pred jato domačih kur in kjer motrit- vrednost po- Pod. 9. Kur.iaie.ia na kmetih. Prizor iz kmetske vasi. napol preživljajo že od paše, ki jo imajo zunaj in okrog doma. — Ta reja nam prinaša v celoti ogromne vsote in jc zaraditega važna za sleherno hišo, ki se z njo peča. Največ nam nese prodaja jajc, veliko pa tudi prodaja piščancev in odraslih živali. Vsaka gospodinja bi morala biti na čistem glede tega, kakšne vrednosti so njene kokoši za nesenje iu za drugo rabo. Vsako kokoš mora do dobrega p ©znati, koliko jc vredna za reje in za nesenje. Z ozirom na to bi jih morala tudi odbirati za plemen- sameznih živali. Možakar baše pipo, žena mu pa pripoveduje, katera čopka bo najbolj pripravna za kokljo, katere kokoši bo kazalo pustiti še dalje za rejo, ker so pridne jajčarice, in katere živali bo treba odstraniti. Pri tej oceni pride seveda tudi petelin na vrsto, ki ga vidimo sredi kur. Naj bi se vrednost domačih kur povsod skrbno motrila in naj bi se za pleme in za nesenje odbirale vedno najboljše živali, ravno tako pa tudi jajca za valjenje le od najboljših domačih jajčaric! R. Jajca za valjenje rjave štajerske pasme oddajajo (glej tudi kmetovalca" štev. 4.): Franjo Lilek, posestnik v Št. Ilju v Slov. gor.: Matija Darovec, posestnik v Ločni 15., p. Novo mesto; Franc Leban, upok. nadučitelj v St. Rupertu. Drevesna vez. V pod. 10. prinašamo drevesno vez, kakor jo je izumil g. Avg. Zupančič, na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Vez obstoji iz kavčuknega pasu, ki objema deblo in iz žičnate pripone, ki je ovita okolu kola in ki drži opasano deblo in ga trdno k sebi pritiska. Ta vez se lahko pritrdi in hitro, tako da je povsem enostavna, kar je razvidno -tudi s podobe. Vsled prožnosti kavčuknega pasu se ta vez nikdar ne zajeda v deblo in je trdna proti vsakemu vetru. Razentega je trpežna in traja po več let. Med kavčukovim pasom in deblom lahko vtaknemo gumijevo Pod. 10. Drevesna vez' po Zupančiču. blazinico (podlogo), da je vez čim trdnejša in varna pred škodljivimi mrčesi. Ker je ta drevesna vez nekaj novega, je prav, če jo preskusijo naši vneti sadjarji glede njene vrednosti in trpežnosti. Cena nam ni znana in se je obračati z naročilom na zgoraj navedeni naslov. Pod. 11. Deblo, privezano na kol z Zupančičevo vezjo. O saditvi, obdelovanju in gnojenju trt \ Kazni so bili načini sajenja trt, ki smo jih preživeli, končno se je skoraj že povsod udomačilo sajenje v izkopane jame, ki je najboljše. Ako so trte, ki jih sadimo, brezhibne in pravilno oskrbovane, nam bodo v tretjem letu dale že pri-lično trgatev. V praksi pa vidimo, da vkljub vsemu skrbnemu negovanju ne rastejo, niti ne rodijo trte, kakor želimo. Kriva sta dva vzroka. Prvi je, da vinogradnik cepi in sadi trte na predolgih podlagah. Tudi ako sadi divjake, da bi jih kasneje cepil na zeleno, so ti divjaki navadno predolgi. Drugi vzrok je pa pre-g 1 obok o ok op av a n je. Pred kakimi 40. leti, torej pred splošnim oku-žeujctn po trtni uši, so sadili vinogradniki domače ključe, ki so bili po en meter in še bolj dolgi. Sproti, kakor je takrat rigolal, je polagal tako dolge ključe po odprtem jarku ter j i i i ob količku vpognil navzgor do površja. V vinogradih s plitko zemljo so jih cclo založili s kamenjem, da se niso dvignili, kadar so jih navzgor vpogibali. Tako posajene trte so se počasi razvijale in pozno rodile. Kasneje so začeli vinogradniki posnemati Francoze ter so sadili 45—50 cm dolge ključe. Ali večletne poskušnje so pokazale, da tudi dolgost, ki so jo Francozi priporočali, ni za naše zemeljske in podnebne razmere prava, temveč da je bolje saditi od 25 do največ 35 cm dolge ključe (divjake) oziroma cepljenke. V težki zemlji ali v skalovitem kršu je saditi pa še krajše. Vsak vinogradnik je že opazil ob okopavanju vinograda ali ameriškega matičnjaka, da ameriške podlage kaj rade odženo blizu od vrha navpično navzdol v zemljo močno korenino, da ne veš, katero je deblo in katero korenina. Zlasti imajo to lastnost rupestris in njene križanke. To znači in uči, da si ameriška trta sama vstali globokost po svoji volji in naravi in da si ne dovoljuje silenja po človeški roki. Obenem zapaziš pri taki trti, da buj-nejše raste in, ako je cepljena, tudi bujneše rodi. Trta je grm. Ako sadi sadjar potaknjence in sadike grmov (kutina, grozdijče, leska i. d.) le ped globoko v zemljo, in ako isti sadjar sadi tudi mlada drevesa plitvo, čemu naj bi delal vinogradnik nasprotno. Ker je trta rastlina, ki potrebuje še več toplote kakor sadni grmi in sadna drevesa, zato ni vzroka, da jo potiskamo globoko v zemljo. Drugi vzrok slabe rašče trt in male rodovitnosti je pregloboko okopavanje in gnojenje. Naj ne sega to v skalovitih, plitvih vinogradih nad 10 cm in v globokejih 15 cm, v strminah z rahlo zemljo pa ne nad 20 cm. V južnih vinorodnih krajih govorijo, da gornje korenine dajejo grozdje, spodnje pa les. Ta pregovor kaže na plitvo obdelovanje. Iz tega sledi, da naj se v bodoče sadi krajše trte, kakor doslej po večini, okopavanje in gnojenje pa naj se umeri po zemeljskih in podnebnih razmerah. 1 S temi izvajanji se povsem ne strinja uredništvo in bo o stvari prineslo še drug prispevek. Priporočam vinogradnikom, naj poskusijo uva-ževati te nasvete v malem za kontrolo, da bodo laliko primerjali uspehe z dosedaj običajnim oko-pavanjem, gnojenjem in s saditvijo dolgih in krajših trt. ________________Štrekelj. Odvzemanje zoprnega okusa šmar-nici in gojitev žlahtnejših trt. V 1. številki letošnjega »Kmetovalca" je priobčil g. Kafol skoro dobesedno moj v „Allgemeine \Vein-Zeitung" obelodanjeni spis glede odvzemanja (defoksiranja) zoprnega okusa šmarnice in drugih sa-iiiotodnic s pristavkom, da naj bi se tozadevni poskusi še nadaljevali. K temu članku moram pripomniti, da moji s šinarnico napravljeni in ugotovljeni poskusi z odvzemanjem njenega zoprnega okusa in barve so bolj znanstvenega, kot praktičnega ali gospodarskega pomena, in sicer že s stališča, ker smo vsi proti nadaljnji razmnožitvi šmarnice, ki kvari dober vinski pridelek žlahtnih trt na imenu in na količini. Pač pa tvori imenovani poskus temelj eventualnim nadaljnjim znanstvenim poskusom glede odprave tujerodnega okusa pri drugih boljših samorodnicah, kakor so izabela, otelo, hungtington i. e., ter pri boljših najnovejših križankah (žlahtne evropske trte, oplojene z aincričankami), ki se gojijo v raznih večjih državnih trtnicah na Nemškem, v Avstriji, Franciji, Švici m drugod, in ki utegnejo sčasoma v precejšnji množini nadomestiti naše navadne cepljenke. Šmarnico naj skuša na omenjeni način v okusu izboljšati, kdor jo hoče za lastno potrebo imeti, inače pa naj to trto iz svojih nasadov iztrebi bodisi s pre-cepljenjem ali pa s tem, da jo izkoplje in nadomesti s kako drugo boljšo samorodnico, če si že ne more pomagati s kako drugo prikladno cepljenko. Toliko v pojasnilo, da bi se morda ne mislilo, da hočem s takim postopanjem upravičevati in priporočati razmnoževanje malovrednih samorodnic, osobito pa skrajno zoprne šmarnice. Zato pa tem bolj priporočam našim vinogradar-.ietn, da si že sedaj omislijo potrebno število dobrih, našim krajevnim razmeram prikladnih cepljenk iz državnih, podružničnih in drugih zanesljivih trtnic, " da morejo spomladi pravočasno zasaditi nanovo pripravljene prostore. Fr. Gombač. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 17. Pri prvi kopi smo doslej porezali vse gornje korenine na trsu. Letos nameravajo nekateri pustiti vse korenine, plitvo pa večkrat kopati, namesto 3 krat — 4 krat. Ali naj pri kopi porežemo zgornje korenine ali naj jih pustimo? (J. G. v Š.) Odgovor: Pravilo pri vzgoji trt je, da porežemo vsikdar pri prvem okopavanju zgornje korenine, takozvane rosne korenine, ki so pravzaprav le v škodo dotični trti. Rosne korenine se večkrat zelo razvijejo, tako da kratkomalo zaduše vse spodnje, srednje in glavne korenine. Trta potem vsled tega močno trpi v suši, v mrazu itd. Vinogradnik mora vzgajati pri trti le srednje, t. s. okoli 30 cm do pol metra globoke korenine in pa spodnje glavne korenine. V ostalem pa bodo trte zelo hvaležne, če jih boste namesto trikrat štirikrat okopali. K. Vprašanje 18. Imam drevesnico, v kateri je 4000 divjakov zasajenih, ki pa so dorasli, in sicer so večinoma 1 'A m visoki. Mislim, da bodo taka jablana vztrajna in več let držala. Alti bodo tudi tako rodovitna kakor druga? Odgovor: Pri sadnem drevju igra tudi podlaga veliko vlogo. Vendar pa je enkrat gotovo, da so- debla od divjakov veliko bolj vztrajna (proti mrazu in proti zajcu), kakor od žlahtnih jablan. Glede rodovitnosti pa ne zaostajajo drevesa z divjim deblom prav nič za drugimi. Svetujemo Vam, da cepite zgodaj spomladi vse divjake, ki so dosegli višino t'A m do 1.80 m, kar v krono, samo če so dovolj razviti ozfi-ronia dovolj močni. Bolj šibke divjake, ki so še nedorastli in šibki, pa pustite še eno leto pri miru. Ostale šibke in krive divjake, katerih ne morete spraviti kvišku, pa pocepite kar pri tleh, ali pa jih cepite na „zagozdo", kakor je bilo opisano v 3. št. letošnjega ..Kmetovalca". K. Vprašanje 19. Moje leto dni staro tele je vedno bolj in bolj hujšalo,, da ga je bil na koncu sam vamp. Ko ni več moglo stati na nogah, sem ga zaklal. V sebi je imelo okrog SO litrov vode okoli blekov. v mehurju pa le malenkost. Znakov metljavosti nisem našel, pač pa smatram, da je bilo vo-denično. Kako zdravim vodeničnost pri goveji živini? (A. S. v B.) Odgovor: Vodenica ni bolezen samazase, ampak znaki vodenice, t. j. večie množine vode v raznih delih živalskega telesa so posledica raznih drugih bolezni. Največkrat se pokaže vodenica pri splošnih obolenjih krvi ali krvnih žil, potem pri srčnih napakah, dalje pri boleznih, ki napravljajo otekline v raznih delih telesa in pri raznih podobnih obolenjih. Vodenico .ie v pričetku težko spoznati in šele pozneje, ko se je nabrala večja množina vode, se vidi, da je en del telesa posebno povečan, da žival težko diha in da srce neredno deluje. Pri manjših živalih se s precejšnjo gotovostjo lahko prepričamo, če je vodenična, ako jo dvignemo za sprednji del telesa in jo postavimo na zadnji del. Takrat pade voda v živali nazaj in žival prične takoj mnogo lažje dihati, ker dobe pljuča precej več prostora. Zdravljenje vodenice je težko in je vselej treba zdraviti tisto bolezen, ki povzroča vodenico. To bolezen je Seveda prej dognati, in sicer prej nego je žival že popolnoma shujšala. Živali je mogoče pomagati le z močnimi zdravili, ki jih predpiše živinozdravnik. včasih jo je pa mogoče rešiti samo z operacijo. Č. Vprašanje 20. Kaj je temu krivo, da se jabolčnik (mošt) vleče in teče tiho kakor olje? Drugače je pa čist in mehkega okusa. Kako to odpravim? (A. P. v K.) Odgovor: Vzrok, da se Vaš jabolčnik vleče, je bolezen vfačljivost ali sluzavost, katero povzročajo razne glivice. Najbolj znana sluzna glivica, ki je povsod razširjena, n. pr. v vlažnih kleteh, na sodih, na zidu itd., kjer napravlja rožno-barvno sluz, povzroča tudi to bolezen. Vlačljivi postanejo namreč vsi oni mošti, ki niso dobro pokipeli in ki so šibki. Naibrže je ta slučaj tudi pri Vas. Te glivice izpreminjajo sladkor v neko sluznato tvarino in v ogljikovo kislino. Stično raste in kvari tudi bacil vlačljivosti vino ali mošt. — Če se hočete v bodoče obvarovati teh sitnosti, potem skrbite predvsem za snago v kleti. Glejte, da bo posoda čista in snažna ter odbirajte tudi vsa gnila jabolka in jih odstranite. Dalje skrbite tudi, da bo mošt hitro in gladko pokipel. Sicer se pa da vlačljivost na sledeči način ozdraviti: Predvsem do-ženite, če je mošt še sladek. To doženete lahko po okusu ali pa če ga pretočite v steklenico ter ga prenesete iz mrzle kleti v gorko sobo. Če prične mošt kmalu kipeti, je znak, da se nahaja v njem še sladkor. V tem slučaju pretočite mošt v kad, s tem izgubi že kolikortollko na sluzavosti ter postane redkejši. Med pretakanjem ga lahko tudi z brezovo metlico premešate, nato ga pretočite v zmerno zažveplan sod (1 azbestno žvepl. treščico na polovnjak). Da mošt bolje pokipi, morate zvišati toploto vsaj na 15° C in mu dodajte še po možnosti sulfitnih kipelnih glivic (2 do 3 litre na 1 hI); tako bo pokipel ves sladkor in jabolčnik se bo samodsebe učistil. — Jabolčnik pa, ki nima sladkorja v sebi, je tudi pretočiti, dobro prezračiti in preliti ter z brezovo metlico pretepsti. Obenem je dodati jabolčniku za vsak hI po 5—8 gramov v špiritu raztopljenega tanina. Končno pretočite jabolčnik v dobro zažveplan sod. V slučaju, da je zelo moten, ga lahko čistite še z želatino. K. Vprašanje 21. Na sadnem vrtu mi je uničil lansko leto črv vso travo in potem je še krt preril vso zemljo. Kako naj popravim rušo? (S. N. v K.) Odgovor: Če niste dosedaj nič storili, Vam svetujemo, da sadni, vrt pognojite najprej z gnojnico, potem ga pa pomladite s travnim semenom in brano. Nazadnje je tudi valjar potreben, da razrito zemljo nazaj pritisnete. Zaradi sestave potrebnega travnega semena, kateremu bo primešati tudi nekoliko deteljnega semena, se obrnite na družbo. Vprašanje 22. Kupil sem več let star kajnit, ki je bil trd kot kamen, tako da sem ga moral na drobno raztolči, da je bil dober za trošnjo. Ali je tako strjen kajnit še kaj vreden ali nič? (F. V. v Š.) Odgovor- Kajnit se rad streli, če leži dlje časa na vlažnem prostoru. Pri tem pa ne izgubi na svoji vsebinski vrednosti. Nerodno je le to, ker povzroča delo z razbijanjem. Vse-kako je najbolje, da ga porabimo o prvi priliki, ko ga dobimo. V mešanici s Tomasovo žlindro se tudi strdi, če taka mešanica kaj časa leži Zato je mešati kajnit s Tomasovo žlindro It- tik pred uporabo. —r— Vprašanje 23,> Kaj je vzrok jalovosti pri telicah, ali re.s debelost? (Fr. L. v T.) Odgovor: To vprašanje je presplošno. Vzrokov je veliko. Pred vsem nastane vprašanje, za kakšno, jalovost se gre v tem primeru. Ali se telica sploh ne po.ia ali pa se noče ubrejiti navzlic pripuščanju. To je treba pred vsem vedeti1. Sicer se pa vzroka ne da vselej dognati ne v enem, ne v drugem primeru. Debelost sama na sebi morda ne bo kriva, temveč to, ker je z debelostjo v spolnih organih v zvezi. Pred vsem je pa treba ves Vaš primer bližje poznati, da bo lažje soditi o jalovosti in kako bi jo bilo odpraviti. —r— KMETIJSKO -SOLSKI VESTNIK. Učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. (Popravek.) V zadnji štev. ..Kmetovalca" se je pri poročilu o tečajih zgodila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Namesto besedila, da se je dobro uspelega poljedelskega tečaja udeležilo 7 gojencev, bi moralo stati, da se ga je udeležilo poleg drugih tudi 7 Gorenjcev. DOPISI. Iz Maribora. Dne 5. marca se je vršil na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru skupni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo ter Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Navzoči so bili tudi vinogradniki iz Belekrajne. Na prvem mestu so se spomnili zbrani vinogradniki prerano preminulega zvezinega podpredsednika, bivšega ravnatelja kmetijske šole na Grmu, kmetijskega svetnika Bohuslava Skalickega, odličnega in agilnega vinarskega strokovnjaka. Slava njegovemu spominu! — Po običajnem poročilu funkcijonarjev je predaval g. direktor Andrej Žmavc o grozdnem sukaču, najnevarnejšemu "škodljivcu vinske trte. Predavanje je bito izredno poučno in vsi navzoči so mu sledili z velikim zanimanjem. — Najvažnejša točka dnevnega reda je bila likvidacija odseka in zveze vinogradnikov. Po daljših stvarnih debatah se je enoglasno sklenilo, likvidirati odsek in zveze z namenom, 'da se osnuje vinarsko društvo v Mariboru, ki bo bolj delazmožno kakor prejšnji organizaciji, in ki naj izdaja glasilo, ki bo poleg vinarstva obravnavalo tudi ostale panoge kmetijstva. — Letak oz. brošurica o grozdnem sukaču, ki ga je priredil direktor Andrej Žmavc in založil odsek, se je razdelila med navzoče brezplačno. Občni zbor je pokazal med navzočimi veliko zanimanje za strokovna vprašanja in misel za prepotrebno strokovno organizacijo vinogradnikov. — Za skupni odbor: Inž. Ivo Zupanič s. r., t. č. tajnik. Slovenjgradec. Dne 3. in 4. februarja t. 1. se je vršil pri naši podružnici kmetijski tečaj. Predavala sta gg. sreski kmetijski referent I. Dolinar in živinozdr. strok, pripravnik inžener Wenko iz Maribora. — Udeležencev je bilo 35—40, večinoma odraslih kmečkih sinov iz bližnje okolice. Zadnje popoldne, ko je bil govor o kurjereji, kateri pouk je bil prav zanimiv, so prišle tudi ženske k predavanju. — Sreski kmet. referent g. I. Dolinar je predaval o gnoju, gnojišču in gnojnični jami, o kompostu in umetnih gnojilih, o obdelovanju zemlje. Govoril je o travništvu, o pomlajenju travnikov in o travniških pridelkih. —G. inž. Wenko je govoril o živinoreji, o mlečnosti krav in o mlečni kontroli. Vsaj 1. in 16. vsakega meseca bi morali mleko meriti, da bi dognali, kakšna mlekarica je do-tična krava.. Razpravljal je o krmljenju ter o izberi živali za pleme ter o vzreji teiej. Pri svinjereji je govoril' o vzreji in krmljenju svinj in o svinjakih. Na posebno željo je k sklepu govoril še živinozdravnik g. Peršuh o boleznih in napakah govcdc in konj. Ob sklepu tečaja se je zahvalil podpredsednik Jurko predavateljem za njihov trud in izborno predavanje, udeležence pa je vzpodbujal, da uvažujejo dana navodila, da pristopijo kot člani h Kmetijski družbi, želeč jim, da bi' s pridom čitaM kmetijske članke ter vestno zasledovali razvoj kmetijstva. — Glavni družbi pa, ki je povzročila in dovolila tečaj, naša posebna zahvala! Tomišelj pod Krimom. V naši šoli smo imeli v nedeljo, 20. februarja t. 1. po maši živinorejsko predavanje. Vendar se je uresničila nam želja po takem predavanju. Gospod predavatelj, višji živinozdravnik Černe, nam je predaval nad dve uri. Poslušali bi ga še in še, kajti prav radi bi videli, da bi naša živina bila tako lepa, kakor smo jo imeli pred vojno. Na podlagi temeljitega in stvarnega predavanja smo prišli do zaključka, da „večno" izbiranje tujih pasem ni na mestu. Posebno se g. predavatelju zahvaljujemo, ker je precejšen del predavanja posvetil otelitvam. Želimo si prihodnjo zimo zopet kako živinorejsko predavanje in topot specielno o govedoreji. Poslušalcev je bito 86, vsekakor častno število. GOSPODARSKE STVARI. Prodaja kož divjih živali. Dne 21. marca t. 1. se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma IV. sejm za kože divjih živali. Pretečeni sejm je dokazal, da se samo tu doseže res prave cene, k.i odgovarjajo svetovnim. Kože vsake vrste in vsake množine naj se dopošl'jejo na velesejm, oddelek ,,Divja koža" vsaj do 20. t. m. Zopetna oddaja državnih subvencijskih merjascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zopet zagotoviti nekaj sredstev za gornji namen, se bo tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvencijskih merjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se prijavi pri sreskem živinorejskem referentu (uradni veterinar ali ekonom) zaradi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (Zavezno pismo). Prošnje morajo biti najkesneje do 15. aprila pri sreskih .poglavarjih; na poznejše se ne more ozirati. Jajca za valjenje čiste štajerske kurje pasme. Vsi zani-manci se opozarjajo, da je v mesecih marc, april in do 15. maja najugodnejši čas za valjenje in vzrejo piščet. Pri cddaji zanesljivih jajc za valjenje bodo letos zopet brezplačno posredovali vsi sreski živinorejski referenti (uradni veterinarji odnosno sreski ekonomi). Zato naj se vsakdo obrne nanje za brezplačen nasvet. — V nekaterih okrajih Štajerske so dali okrajni zastopi nekaj denarja na razpolago, tako da bo ondi mogoče oddati tudi manjšo količino jajc povsem brezplačno, seveda samo zanesljivim kurjerejcem. Spoinladni veliki sejm v Pragi se vrši v času od 20. do 27. marca t. f. Na tem sejmu bo zastopana v velikem številu češkoslovaška industrija, poleg nje pa tudi razne specialne razstave, kakor ameriška razstava, brazilska razstava, reklamni sejm, kopališčna in turistična razstava, hotelirska in gostilničarska razstava, športna razstava, radio-razstava, razstava motociklov itd. Posetniki imajo na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah 50% popusta, na avstrijskih pa 25%. Podrobna pojasnila se dobe pri češkoslovaških konzulatih. KMETIJSKE NOVICE. Osebna vest. Šef kmetijskega oddelka, oblastni kmetijski referent Ivo Sancin je s kraljevim ukazom upokojen, na njegovo mesto pa je imenovan veterinar Franc Černe, dosedanji uradnik kmetijskega oddelka v Ljubljani. Želimo odhajajočemu šefu kmetijskega oddelka, da bi svoje priznane moči še dal'je posvečal napredku našega kmetijstva in da bi v trdnem zdravju zastopal še nadalje koristi našega kmetijskega gospodarstva. DRUŽBENE VESTI. Jubilejna kmetijska razstava. Odbor za jubilejno razstavo je poslal na vse kmetijske podružnice vabila s programom razstave in pričakuje, da se podružnice v kratkem odzovejo vabilu in sporoče odboru svoje tozadevne sklepe. KNJIŽEVNOST. Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. O tej obširni knjigi, ki jo je založila kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani in ki obsega 440 strani, smo že poročali v zadnji številki lanskega leta. Z ozirom na bogato vsebino se je nastavila tej knjigi primeroma nizka cena 120 Din, ki je gotovo za 50% nižja, kakor se izdajajo take strokovne knjige po drugih deželah. Knjiga je tako praktično-poučna, da bi jo morala imeti vsaka boljša kmečka hiša po goratih krajih, posebno na Gorenjskem. Priporočljiva je pa tudi za kmetovalce dolinskih krajev zaradi travništva, živinoreje in mlekarstva, ki se obdelujejo v knjigi. Knjiga ima v glavnem sledečo vsebino: Planinsko kmetijstvo in planšarstvo. Živinoreja s posebnim ozirom na planinske razmere. Govedoreja. Ovčjereja. Kozjereja. Konjereja. Planinsko gospodarstvo v Sloveniji. Planinske melioracije. Planinsko mlekarstvo in sira rs t vo. Planinska agrarna politika in planinsko pravo. — Toplo jo priporočamo našim kmetovalcem po planinskih krajih v nakup in pridno čitanje, da bo dosegla svoj namen. K M ET O V AL I; C LetnikJČLjV. URADNE VESTI porocil6 tajništva o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1925., podano na rednem občnem zboru dne 16. decembra 192f>. (Dalje.) Udeležba na gospodarskih prireditvah. Kmetijska družba je bila zastopana na vseh važnejših gospodarskih prireditvah v Sloveniji. Tako se je udeležila živinorejskih razstav v Krškem, na Bledu, v Šmartnem ob Paki in v Trbovljah. Sodelovala je tudi pri živinorejski razstavi, ki jo je priredil Ljubljanski velesejm v septembru letošnjega leta v Ljubljani. Zastopana je bila na slavnosti petdesetletnice „Ko!a jahačev in vozačev" v Ljutomeru, kateremu društvu je poklonila tudi primeru dar. Poslala je dva zastopnika na kmetijsko anketo v Maribor, ki jo je dne 23. januarja 1925. sklical Veliki župan mariborske oblasti in o priliki te prireditve prispevala k potnim stroškom zastopnikov podružnic. Prisostvovala je anketi za ustanovitev mlekarske in sirarske šole v Bohinju in v Škofji Loki, kakor tudi zborovanju gorenjskega živinorejskega okrožja v Lescah. Sodelovala je tudi pri ustanovitvi „Zveze srenj in zadrug" za Gorenjsko. Tudi raznih drugih gospodarskih konferenc se je udeležila, tako n .pr. protestnega shoda vseh gospodarskih korpo-raciji v Sloveniji proti previsokim davkom, protestnega shoda proti krivičnim taksam, ki ga je sklicala notarska zbornica, in drugih važnejših zborovanj in anket, kjer je povsod zagovarjala stališče našega kmetijstva. Družbeni tajnik je kot zastopnik Kmetijske družbe tudi v deželni komisiji za agrarne operacije in v pokrajinski komisiji za dovolitev odprodaje kmetijskih in gozdarskih posestev. Kmetijska družba in oblasti. Po svojih pravilih je družba dolžna podajati oblastim strokovna in druga mnenja, pa tudi ščititi interese kmetijstva in kmetovalcev v zakonodaji. To svojo nalogo je vršila v potnem obsegu, o čemer priča njeno tozadevno delovanje. Tako je podala svoje mnenje: finančnemu ministrstvu pri sklepanju trgovinskih pogodb z Avstrijo, Češkoslovaško, Francosko, Italijo in Belgijo; zdravstvenemu nadzor-ništvu za Slovenijo glede prehrane našega kmetskega ljudstva; velikim županom obeh oblasti glede dovolitve novih živinskih sejmov po deželi; Trgovski in obrtniški zbornici kakortudi drugim korporacijam in raznim oblastim v najrazličnejših kmetijskih zadevah. Opozorila je oba velika župana, da se občine premalo brigajo za čiščenje jarkov in potov, kar povzroča škodo po povodnjih na njivah in travnikih; da se od brezvestnih trgovcev prodaja kajnit kot živinska sol, kar povzroča škodo naši živinoreji, in zahtevala kaznovanje krivcev. Kmetijska družba je vložila številne prošnje na razne oblasti v najrazličnejših zadevah. Tako je zaprosila za ukinitev izvozne carine za živino; za olajšanje izvoza živine na raznih obmejnih postajah; za znižanje železniških tarifov za prevoz sadja; za carine in monopolne takse prost uvoz živinske soli; za carine prost uvoz 50 vagonov Tomasove žlindre; za dovolitev 20 vagonov sladkorja brez monopolne takse za oslajan.ie mošta; za ustanovitev kmetijske šole v Rakičanih v Prek-murju; za podpore: za prirejanje kmetijskega potovalnega pouka in kmetijskih tečajev po deželi, za „Kmetovalca", za vzdrževanje kmetijsko-gospodinjske šole iti za družbene režijske stroške. Večkrat je morala tudi proti oblastim bolj energično nastopiti v varstvo kmetijskih interesov. Tako je protestirala; proti previsokemu obdačenju kmetijstva v Sloveniji; proti uvedbi uvozne carine na modro galico in žveplo, na fosfatna in dušičnata gnojila, na kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine; proti ustanovitvi dela pri odmerjanju planin po agrarnem komisarju zaradi izvedbe agrarne reforme; proti ukinitvi nižje vinarske šole v Mariboru; proti odtoku oddelka za trgovino in obrt, s katerim se je podeželskim zidarjem in tesarjem zabranila zgradba preprostih gospodarskih poslopij iti v mnogih drugih zadevali. Kazen tega je bila treba večkrat tudi osebno posredovati pri oblastih, bodisi v Sloveniji, bodisi v Beogradu, da je bila ena ali druga zadeva hitreje ali pa sploh rešena. Zveza s sorodnimi društvi. Družba je tudi v tej dobi vzdrževala zveze s sorodnimi društvi in bila n. pr. v stalnih stikih s Srpskim Poljoprivrednim Društvom v Beogradu, katerega predsedniku gospodu Paji Todoroviču je čestitala ob petdesetletnici njegovega pisateljevanja na kmetijskem polju. Prav važen zgodovinski dogodek je praznovala avstrijska Kmetijska družba s petinsedemdesetletnico obstoja »Dunajskega kmetijskega lista" (Wiener Landwirtschaftliche Zeitung"), ob kateri priliki je tudi družba doprinesla svoje čestitke. Da jc bila v zvezi tudi z domačimi, kmetijskimi društvi, je samoobsebi umljivo. Sadjarsko in vrtnarsko društvo podpira, kjer le more, mu da svoje prostore na razpolago, ima v zalogi njegove sadjarske potrebščine in sodeluje po svojih strokovnjakih na njegovih zborovanjih. Ravnotako nudi pomoč konjerejskemu društvu za ljubljansko oblast, kakor onemu za mariborsko oblast. Je pa v stikih tudi z ostalimi društvi v Slo-vcniij, v kolikor to dopuščajo razmere. Podpore od strani oblasti. Za svoje vsestransko delo na polju kmetijstva je pa Kmetijska družba od strani državnih oblasti uživala primeroma pičle podpore ter se je večina njih uporabila za kmetijske prireditve, kakor so: živinske razstave, kmetijski pouk. gospodinjska šola in drugo. Te podpore je deloma dodelilo kmetijsko ministrstvo, deloma oba velika župana ljubljanske in mariborske oblasti. (Dalje prili.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. spored: 1: Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načeltiištva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima bili objavljena vrši lev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni S 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem ■ glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Duplje pri Tržiču, v nedeljo, 10. aprila 1927. ob polštirih popoldne pri načelniku; Koprivna, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob eni popoldne pri „Mežnarju"; Mala Nedelja, v nedeljo, 3. aprila 1927. po rani sv. maši v šoli; Selce, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob polosmih zjutraj v ^Društveni dvorani; Slovenj-gradec, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob poldesetih dopoldne v hranilnični dvorani; Sv. Duh na Ostrem vrhu, v nedeljo, 3. aprila 1927. po sv. maši pri Jakobu Šantlu; Sv. Gregor, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob polštirih popoldne v občinski pisarni; Sv. Martin ob Paki, v nedeljo, M>. aprila 1927. takoj po prvi sv. maši v stari šoli; Sv. Vid pri Ptuju, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob osmih zjutraj po rani službi božji, v šoli pri Sv. Vidu; Sinkov turn, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob devetih dopoldne pri Jerneju Ravnikarju; Št. Lovrenc na Pohorju, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob enajstih dopoldne pri J. Osvaldu, Kurja ves, Spodnji trg-Sv. Lovrenc; Tomišelj, v nedeljo, ?.. aprila 1927. ob desetih v šoli; Zakot pri Brežicah, v nedeljo, 3. aprila 1927. ob devetih dopoldne v občinski pisarni; Sromlje, v nedeljo, 10. aprila 1927. po sv. maši v šoli. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec. Poštnina plačana t gotovini. štev. 5.__V Ljubljani, 15. marca 1927. Leto XLIV. METOVALE Glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slove- nijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede Izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen In strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po. Inserati se računajo po naslednjih cenah t '/, stran .... Din 2400— '/« strani .... Din 400 — '/a strani . . . . Din 1200"— '/. strani .... Din 300 — '/, strani.... Din 800"— '/„ strani ... Din 200-— 'U strani .... Din 600 — '/„ strani ... Din 100' — Priloga listu stane Din 1500 —. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20 —, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svofl trebSčin,« ne nasedlte raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo Deteljna, travna in druga semena. Cene za nadrobno oddajo so naseldnje, pri odjemu celih vreč popust: domača detelja, gorenjska domača detelja, italijanska lucerna, pristna francoska lucerna italijanska . . . hmeljna lucerna .... Švedska detelja (inkl. 4% bele) bela detelja (inkl. švedske) . mačji rep........ pasja trava........ francoska pahovka ... angleška ljulika...... laška ljulika . . travniška bilnica travniška latovka..... lisičji rep....... mehka stoklasa ...!!.' navadna šap ulja..... pasji rep ........ ovčja bilnica...... Medena trava Din 24.—. Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po lastnih stroških. Zmesi travnega in detetinega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih «avodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29. ; II. za pe-Sčeno zemljo kg Din 28.— ; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.— ; IV. za težko zemljo kg Din 25.—. Siva semenska ajda v celih vrečah po 100 kg Din 5,-iiadrobno po Din 5.20 za kg. Semenski krompir, priznano semensko blago „Alma" ali ..Jubel" dobi Kmetijska družba pričetkom aprila iz Tirolskega jo Dm 3,— za 1 kg. Vreče se računajo posebej. Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 13,— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje ka-»jivosti. 98% C 90% K 33,— Di 98% „ 96% „ 28,— „ 97% „ 92% „ 38.— „ 97% „ 90% „ 34,— „ 94% „ 90% „ 20.— „ 97% „ 90% „ 39.— „ 98% „ 90% „ 39,— ,. 99% „ 95% „ 15.— „ 93% „ 90% „ 25.— „ 90% „ 85% „ 24,— „ 97% „ 97% „ 18.— „ 97% „ 95% „ 12.— „ 98% „ 95% „ 39,— „ 85% „ 85% „ 38,— „ 75% „ 75% „ 70,— „ 85% „ 85% „ 10.— „ 93% „ 90% „ 46,— „ 97% „ 90% „ 84,— „ 15.'— „ zalogi naslednje kmetijske potrebščine. tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora. Umetna gnojila,. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vasonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču r Novem mestu, ter na Uncu (Rakek). Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. . Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za lOOkg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. Kostni superiosfat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8>i% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300-500 k*. Rudninski superiosfat 16—18% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagoofli Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2^% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol aH celegavagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20/» po Din 150.-^. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—. Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t j. na posamne kifogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Superfosfat po Din 1.25, Thomasova žlindra po Din 1.75, kalijeva sol po IJIn 2.—, mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in toišče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg. Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečam' (po 50 kg) vred. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiavit v varstvo posestve koruze in drugega semenja pred vranami itd., se dobi v zaklopnicah po 100 gr Din 35.-—, za % kg Din 50.—, K kg Din 80.—. (V zalogi le v Mariboru). Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20. v ročkah po 3'A kg Din 50.—. Antiklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.4(1, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram. Bosnapasta, bakren preparat, preskušeno dobro sredstvo za peronosporo v čebrih po 25 kg Din 6.50, v čebrih po 100 kg Din 6.25 za kilogram v Mariboru ali Ljubljani. Cepilna smola po K kg Din 15.—, % kg po Din S,— Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg. Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po II Din za dozo,. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Grozdni mlin. tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din. Grozdni rebljači „ldeal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450.— Din. Oumijeve plošče za trtne škropilnice po 8 Din komad. Oumijeve cevi za škropilnice po 15. Din meter. Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče 'A kg Din 30, % kg Din 50. 1 kg Din 90,— Karbokriinp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3H kg po 'Din 45.—. Modra gaiica, zajamčeno 98/99% po Din 7.50 za 1 kg. Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji for- j mat s termometrom po Din 140.—. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. j Rafija Ia Madagaskar Mayungo po Din 18— za 1 kg. Ročni žveplalniki po Din 65.— komad. Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250,— Din. Sadna in vinska stiskalnica z dvema kosama Din 2.500.—. j „Sergo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—, patroni po Din 7 za komad. Sulikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po l kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje iti sadje EPD po Din 3400.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—. Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke j „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.— Škropilnica za sadno drevje „A—H 20" nahrbtna, s spe-čijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo tmedeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica „Austria" Nech-vile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D123 Din 500,— Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernlk po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun — za razkuževanje vseli vrst semenja — v škattjicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—. Žveplo dvojno ventllirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. švepleni trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.— Žveplalniki za sode po Din 60— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni. št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde k siri: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50. Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.— : vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—. 76.—. 117.—, 146.—, 190.—. Žage za drevesa od Kunde, od 30. —do 124— Din. Živinoreja in mlekarstvo. Brzoparilniki „Alfa" original B po 120 1 po 1900.— Diu. Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Laktodensimeter (za določanje tolščobe mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „Titan" za 150 I po Din 2500.—. „Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din, 420 cm po 1025.— Din, 290/420 po 1120,— Din. Slamorezni klini (noži) po 55 Din komad. Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190. Telečji napajalniki po Din 100. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70. Razne kmetijske potrebščine: G rablje železne, 10 zobne po Din 9.—, 12 zobne po Din II.— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavostl ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kultivatorji (ročni) po 18, 20 in 25 Din komad. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 J po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.— in palice za nasatvljanje Din 4.— Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. ..Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih karitah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30,— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trijer. Original Kriiger Reform ..Einfach" (dva sita-tre-salca in trije cilindrski siti) po Din 2520.—. Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—. Poljedelski stroji: Universal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920. Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52,.— , 6R24 po Din 48.—. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—. Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV po Din 400—. Sackov kompl. plug z sedmimi izruvaci za krompir po Din 1250.—. N , , Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) sk> Din 440,- : ..Planet" štev. 18 Din 220. Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—. Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390. Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.- . Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980. - . Travniški skarifikator ..Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, 1) po Din 950.—. Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780. z devetimi (peresnimi noži po Din 1980. Najboljše umetno gncgilo je doslej vendarle domači SUPERFOSFAT ZNAMKE ti DiH" gar. '/is/o v V(>di zastopljiv. Vsaka originalna vreča ima žig „DAN1CA\ Najnižje,franko vsaka postaja Slovenije, enake cene pri odjemu od 5000 kg. naprej. Na drobno in posamezne vagone prodaja to izvrstne gnojilo KMETIJSKA DRUŽBA v LJUBLJANI in pa tovarna sama. Priporoča se za mnogobrojna naročila zastop. LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP ŠTEV. 48. Ol 1 i I 1 1 1 I 1 1 ŠKROPILNICE iN Ž9EPL9LHIKI M SIKM5TB0, S9D]flHST90 !N HMEL39RSTU0. Trtna škropilnica „ Austrija". Nahrbtni žvep-lalnik „Vindobona M 26". Sadna škropilnica „A.-H. 20". Hmeljska škropilnica „Unikum 2064" so stroji, ki uživajo svetovni glas. Dobivajo se pri Kmetijski družbi v Ljubljani, iz tvornice za škropilnice in žveplalnike FRA.NZ NECHVILE WIEN V. maroareten strasse 98. i w& m gss srn sas mm GK i ihhbiui^ihi Na] nape nejse sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ,,MASTIN" bi pospešuje rast ^debelitev in oraastitev domače, posebno lc lavne žKvzite. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. Lekarno TBHhOEZV Ljubljana, Ssstoi trg ti (Zraven Rotovža.) Cepljene trte na rip. portalis, dišeči traminec, veliki rizling, beli ranfol, silvanec, vse prva vrsta, po nizki ceni, prodaja: Franc Raušl, Kukova, pošta Jur-šlnci pri Ptuju. 3 Brinje, slive, fige za žganiekuho oddaja po nizkih cenah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Eraonska cesta št. 2. Zahtevajte ponudbo! 32 Sadna drevesca za pomladno saditev, kakor več sto divjih kostanjev, jabolka, hruške, češplje. češnje, orehi, visokodebelnih kakor tudi vseh vrst pritlikavcev. Cena po dogovoru, pismeno ali ustmeno. Naslov: Jakob Piutar, sadjerejec, Sv. Tomaž, pošta Školja Loka. (Jugoslavija). * Belo in črno vino raznih letnikov, izvrstne kakovosti, po ugodni ceni od I hI naprej v sodih kupcov prodaja vele-posestvo Josip p! Kiepacli v Kriqevcih. 38 r AKO HOČETE BITI LEPI ako se hočete veseliti nad svojim dobro negovanim lioam . svojim rokam in svojimi verlno lepše postajočim lasmi, nporavljajte tudi Vi kot mi : Fellerjeva mila zdravila in lepote z marko „Rlsa" najplemenitejše kakovosti, osebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ki se opijejo v kožo in jo oplemenjijo. Poizkusite enkrat: ELSA - LILIJNO MLEČNO MILO ELSA - RUMENJAKOVO MILO ELSA - GLICERINSKO MILO F.LSA- BORAKSOVO MILO ELSA - KATRANSKO MILO ELSA - MILO ZA 11R1TJE in nikdir več ne boste hoteli uporabljati dru- j zega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že I z zavojnino in poštnino vred Din 52'—. Fellerjeva prava kavkaska poinado za obraz in zaščito kože „Elza", ona Vam ohrani mladost in lepoto, g:adi ^ube m koži in jo dela gibko in baržunasto mehko. Slrmeli boste kako hitro Vam ginejo pege, mozoljei, sojedci, in rdeča mesta. Fellerjeva močni „Elsa" poinada za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela hrhke lase mehke in gibčne ter pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh poinad z zavojnino in poštnino vred Din 38'—. Te cene se razumejo le če se pošje denar naprej, ker se proti povzelju poštnina zviša za 10 — Din. Naročila naslovili razločno takole : EUGEfi tf.FELLE«, IgfearnavStubici Oonii. Elzafrg št. 333, H^atsha V.. .J Dva nova voza skrbno izdelana, prvi dvovprežen 460 kg težak, zavora zadaj, drugi enovprežen 23U kg tež:jk, zavora tudi zadaj. Oba po nizki ceni na prodaj pri Jakob Kapus, kovač v Novivasi št. 2. pošla Lesce, Gorenjsko 5g Prima semenski oves ima za oddati npravitellstvo graščine Meinl — Apače pri Gor. Radgoni. 77 Češki semenski oves in grahoro ima naprodaj: Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. .36. 83* Brez umetnih gnojil ni ih pridelhou! 100 Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še 150 kg 40 %- me kalilevo soli, in 50 IOO kg apnenega dušika. Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno Agri - kulturno - kemijski ure d, Zagreb. Trg N., bp. 4 b. Le proti predplačilu, do 20 besed starte Din 28.—, vsaka nadaljna beseda po i Dn. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Metljavost goved i« ovac garantirano popolnoma ozdravi Najcenejše zdravilo „F»žeržinju'\ katerega dobite samo v lekarni: Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg (Zvezda). 71 Kužni, mozolčasti izpuščaj spolovil pri goveji živini ozdravite sigurno s „PIodiri" svečicami. Glavna zaloga: lekarna Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg (Zvezda). 79 Kmetovalci pozor! (".občni odpirač prihodnjosti ie „Express" D. R. P. pri napenjanju živali, za vlivanje zdravil, pilenje zob i. t. d. vporabno za vsako domačo žival. .,(»občnega odpirača" nc sme pri nobenemu kmetovalcu manjkati! (Priznano priporočeno in odobreno od merodajnih oseb kmetijstva in tehnike. Premirano z srebrno svetinjo na živinski razstavi v Kolu a/K. in Wels leta 1926.) Glavno zastopstvo: Tomaž Oherwalder, Zgor. Domžale 29 (Slovenija). Iščejo se zastopniki. SI Drevesničarska zadruga v Dorfarjih, pošla Škofja Loka je začela z oddajo visokodebelaih sadnih drevesc. Jablane: Pisani kardinal. Jakob Lebel, bobovec, šampanska reneta in več'drugih plemenitih vrst. Hruške: Vinske moštnjice, rumene, tepke in razne druge. Cena jablanam: I. vrsta 10 Din, II. vrsta t Din III. vrsta 5 Din za komad. Cene hruškam: I. vrste 12 Din. II. vrste 10 Din za komad. Vse cene veljajo z ovojnino vred franko kolodvor Škofja Loka. Manj kot 30 komadov drevesc se ne razpošilja. Naročila sprejema zadruga. 46 Pozor vinogradniki! F. Kmet. klepar v Trebnjem priporoča svoje preizkušene trtne ter obenem tudi za škropljenje sadnega drevja vporabne brizgalne z znamko ,,Kmet". Priporoča se tudi tozadevna popravila. Popolna električna naprava. 6. P. S. primerna za' posestnika, ki si želi lastno električno razsvetljavo z motorjem 5. P. S. za pogon strojev, ugodno proda vsled povečanja centrale. Frid. Rasinger, Podkoren, pošta Kran]ska gora. 108 Več tisoč smrekovih sadik od 20 do 35 cm, ima na prodaj Anton Valant, Zasip, p. Bled. (Cena po dogovoru.) 107 Jajca za valeHje priznano najboljših iajčaric sedajnosti ,.jerebiča-stih Štajerk" komad po 3.50 Din, s poštnino razpošilja Franc Leban, upokoj. nadučitelj, Št. Ru-pert, Dolenjsko. 106 tSvaloi), katerega se zamore toplo priporočati, kakor tudi domačega, ima za oddati: Oskrbništvo graščine Rakovnik, pošta št. finpert pri Mokronogu. 104 Vabilo na 31. občni zbor ,,Posojilnice in hranilnice v Moravčah", r. z. z. n. z., ki se vrši due 27. marca 1927 ob treh popoldne v dvorani Zadrnžnega doma v Moravčah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorništva. 2. Odobritev računa za leto 1926. 3. Valorizacija. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. 103 Majerja za živino, z dobrimi spričevali se išče. prednost imajo oženjem brez otrok. Naslov pri iipravuištvu ..Kmetovalca" pod štev. 102. 3s 12 Cepljene trte vkoreniniene divjake, sadna drevsca in sadne divjake enoletne, nudi po najnižji ceni Alojz Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju. (Priložite znamko za odgovor). 101 Cepljeno trs|e! Prvovrstuo. in sicer rizling, silvanec i« peček, cepljeno ua Goethe 9, oddaia po najnižji ceni Kart Gradišnik. Št. Janž pri Velenju. 101 Travnik na bariu na občni zbor Kinetske hranilnice in posojilnice v Ormožu, ki se vrši dne 3. aprila 1927 ob 9. uri dopoldne v posojilnični pisarni v Ormožu. Dnevni red: 1. Poročlo načelstva in nadzorstva. 2. Odo-brenje bilance. 3. Slučajnosti. Ce bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drugi, ki sklepa veljavno pri vsakem š:e-vilu članov. Načelstvo. 98 Tri vagone sena za dva vagona sladkega in za eu vagon kislega sena ima na prodaj Kmetijska podružnica Unec pri Rakeku. (Cena po dogovoru.) 97 Divjakov jablan iu hrušk, prima, enoletir*. ima še nekaj tisoč ua razpolago ,io nizki ceni: Frangež F. ekonom, Bohova 32, p. Hoče pri Mariboru. 96 Fižol mešan, dober za prehrano, dobile dokler zaloga traja po Din 1.75 ali kron 7.- /a kg pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 95 Kosilni stroj za travo, znamke „Dering" iu en par težkih komatov, še vse v dobrem stanju, ima na prodaj Alojzij Kuastelj, Gllnce št. 4, pošta Št. Vid pri LJubljani. ^ črna. semenska v mešičevju, ie na prodaj pri: Jerici Dobnikar, Podutik štev. 11. pošta Vič pri Ljubljani. 3008 kg repe za krmo ima na prodat Erjavec Valentin, jezica 7 pri Ljubljani. 9« Lepa krava siniodoika s teletom, prav dobra mlekarica. dalje teličico ali pa tako t) mesecev brejo ima Ha prodaj Rane Vrtačnik, Vič 44. I»» Jajca za vaienje (komad 4 Din) od pravih štajerskih in sulmdolskih kokoši ima vedno na proda1 trgovina Greiuer, Maribor. C.osposka ulica 2. Pošilja po povzetju. III Krojači in šivilje! Kroje (šnite) po poljubnih slikah izdeluje Knafelj Alojzij, učitelj kroiaštva. Ljubljana, Križe.niška ulica 2. 51 VABILO na L redni občni zbor v nedeljo, 27. marca 1927. ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti. DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3) Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4.) Razdelitev dobička. 5.) Volitev enega člana nadzorstva. 6.) Predlogi zadružnikov. Pripomba: 1.) Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, v islih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov. 2.) Račun-ki zaključek in predlogi ter poročilo nadzorstva so osem dni pred občnim zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled. Ljubljana, 6. marca 1927. Kmetstii hranilni in posojilni dom v Ljubljani, reg. zadr. z neom. zav. Dr. Drago Marušič 1. r. Jože Černe 1. r. «a Rakovi Jelši, v bližini lope mestne občine ljubljanske, se proda. Več .se izve pri Andrej Perko. Zgor. Šiška 29. 9» Vabilo zadruge Jmetsiri hranilni in posojilni dom" r. z. z neom. z., v Ljubljani ki se bo vršil Naročila na sadno dreoje. "1PI Iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale spomladi (marca) sledeče vrste sadnega drevja: 1. Visoke Jablane : Landsberška reneta, zlata parmena, Damasonova reneta, bellefleur, Kaselska reneta, Jakob Lebel, beli ananas, I. vrsta po 12.50 Din, II. vrsta po 8 Din in III. vrsta po 4 Din. 2. Pritlične Jablane: landsberška reneta, bellefleur. Lord Suffield, čellini, Bismark, rdegi astrahan, Viljem Transparentovec, Deanov Kodlin, po 20 Din. 3. Visoke hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštniee: Ozimka in Vajlarca I. vrsta po 12 50 Din, II. vrsta po 8 Din, III. vrsta po 4 Din. — (PriUičnih hrušek, marelic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto). Naročila, ki se morajo zaaratl, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čim-preje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo dokler je še kaj zaloge. — Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspedicijo za vsak ovoj po 20 Din.